Savinjski vestnik
CELJE, 1. marca 1952
GLASILO osvobodilne fronte mesta celja. okrajev celja-okolice IN SOSTANJA
LETO V., STEV. 9 — CENA § DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titor
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. CekOTBi
račun St. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 76, polletna 160,
celoletna 300 din. Savinjski veatnlk izhaja
vsako soboto.
Za socialistično vzgojo
Nenehna skrb naše ljudske oblasti,
vzgojiteljev, staršev in vseh ljubite-
lje?; naše mladine nam narekuje dolž-
nost, da to pereče vprašanje še nada-
lje raziskujemo in obravnavamo.
Ob zaključku I. dela Vzgojnega ted-
na v Celju, čigar spored predavanj je
bil objavljen v zadnji številki Savinj-
skega vestnika, lahko ugotovimo, da je
pobuda, ki jo je sprožil Aktiv Peda-
goškega društva na učiteljišču v Celju,
rodila lep uspeh. Starši in vzgojitelji
so stopili v ozek stik, da se med se-
seboj pogovorijo, kako doseči, da bo na-
ša mladina zdrava, srečnejša, zadovolj-
nejša in tako izobražena, da bo spo-
sobna prevzeti in vestno opravljati na-
loge socialistične družbe, za katere se
v svoji mladosti pripravlja.
Starši in vzgojitelji so si edini v
tem, da bodi naša mladina res sociali-
stična. To se pravi: ima naj spoštljiv
odnos do staršev, vzgojiteljev in vseh
odraslih, ki ji želijo samo dobro, ve-
dra pri zabarn in športu, poštena do
vsake imovine, delavna pri učenju in
drugih opravilih, moralno neoporečna,
z vsem srcem predana svoji domovini,
borbena pri dvigu socializma, skromna,
a vendar ponosna in samozavestna ter
kritična do vseh nezdravih pojavov.
Kdor prisluhne njenim sestankom in
konferencam, dobi vtis, da res hoče
postati socialistična.
Bori se z mnogimi težavami, mate-
rialnimi in duševnimi. Obvladati mora
gospodarske zapreke in trdno znanje,
to je orožje, ^s katerim se bo pozneje
borila za svoje in srečnejše življenje
človeške družbe.
Precejšen del naše mladine se žal
tega še ne zaveda. Da privedemo vso
mladino do prave socialistične zavesti,
so potrebni vzpodbudni, a tudi dosled-
ni strogi ukrepi. V rokah staršev in
vzgojiteljev je njena srečna bodočnost.
Vzgojni činitelji ne obljubljajo več ne-
bes za pošteno in dobro delo, tudi ne
pekla za nepoštena dejanja, temveč na
živih primerih prikazujejo dobre in zle
posledice njenega ravnanja.
Za uvod k Vzgojnemu tednu so bili
skoro na vseh učnih zavodih prirejeni
roditeljski sestanki. Udeležba staršev
in njih namestnikov je bila nadvse
razveseljiva. Sestanki so bili ponekod
skupni in razredni, ponekod razredni,
kakor so pač dopuščale časovne prili-
ke. Prva osnovna šola je že jeseni na
skupnem sestanku obravnavala mo -
r alno vzgojo, kjer je prišlo do
splošnega prepričanja, da je vzgojno
prizadevanje doma s šolo neizogibno.
Na sedanjih razrednih sestankih so
ugotovili velik napredek, vendar se ne-
kateri starši tega ne zavedajo, zato bo
potrebno posečanje staršev na domu.
Šola se je v ta namen že povezala s
Svetom za socialno skrbstvo, ki bo tu-
di s svoje strani pošiljal svoje obisko-
valke na domove učencev.
Na drugi osnovni šoli se je vršil sku-
pen roditeljski sestanek v nabito polni
telovadnici.
Ob skrbno sestavljenem referatu tov.
Arnejčeve o liku socialističnega
človeka so se starši navdušili za čim
ožje sodelovanje šole z domom. Pri
razgovoru o tem se je obravnavalo tu-
di vprašanje, kako omiliti učencem te-
žak prehod iz osnovne šole na gimna-
zijo. Na obeh šolah je dovoljeno pri-
sostvovanje staršev pri pouku samem,
kar naj staršem omogoči globlji vpo-
gled v šolsko delo. Sestanek je izzve-
nel v želji vzgojiti poštenega, delav-
nega, samostojnega in kulturnega člo-
veka.
Na prvi gimnaziji so se vršili razred-
ni roditeljski sestanki, na katerih so
prišli starši v stik s profesorji ter sku-
paj reševali pereče vzgojne probleme.
Druga gimnazija se je ob sklepu I.
polletja še pritoževala, da je bil obisk
roditeljskih sestankov doslej slab. Prav
nasprotno sliko je nudil zadnji sesta-
nek. Ce upoštevamo zaposlenost in od-
daljenost staršev, je bil ta obisk pre-
senetljiv. Telovadnica je bila premajh-
na.
Referat tovariša prof. F. J e s eno v -
ca o vzgoji srednješolske mladine je
segel vsem do srca. V njem pravi, da
je treba oblikovati človeško osebnost
z znanstvenim pogledom na svet in
življenje. Osebnost, ki bo idejno moč-
na in zavedna, prežeta s patriotizmom
in z ljubeznijo do naše zemlje, jezika,
naroda, domače znanosti in umetnosti,
do jugoslovanske zemlje in njenih na-
rodov. Poudarja tudi složno delo med
šolo in domom, važnost mladinske or-
danizacije, ki naj sodeluje v oblikova-
nju socialističnega človeka. Našteva
napake, ki se še drže naše mladine in
jih bo treba odpraviti.
V prosti diskusiji so starši navajali
fnnoge težave, ki jih imajo dijaki pri
tičenju, zlasti pa izgubo časa zaradi
''neugodnega voznega reda na železnici.
Pri tem ponovno opozarjajo upravo
železnic, da vsaj pri sestavljanju no-
vega voznega reda prvenstveno upo-
števa našo mladino in ji omogoči nor-
malno posečanje šole.
Vzgojni teden bo imel velik pomen
za razvoj naše mladine in šolskega de-
la. Starši bodo odslej še z večjim za-
nimanjem prebirali članke o vzgoji v
našem časopisju, zlasti pa revijo »Mla-
di svet':, ki je bila doslej še mnogim
'nepoznana.
CeljsRi frontov^ci
so zborov^ali
s sovražniki naše graditve bomo znali temeljito obračunati. — Delavci mo-
rajo nuditi pomoč frontni organizaciji tam, kjer stanujejo. — Nismo ustanav-
ljali zadrug zato, da bi jih po treh letih razpustili. — Naša mladina naj se
vključi v športna in druga društva. — Delo nekaterih terenskih odborov ni
bilo zadovoljivo. — Ena izmed najvažnejših nalog Fronte je ideološki in kul-
turni dvig množic. — Sklepi za izboljšanje dela frontnih organizacij.
V dvorani doma OF so v četrtek
popoldne zborovali celjski frontovci.
Predsednik MO OF tov. Lojze Trpin je
uvodoma podal politično poročilo. V
svojem govoru je omenil, da je bilo
delo frontnih organizacij precej po-
manjkljivo. Organizacije so premalo
tolmačile naše gospodarske ukrepe,
premalo je bilo govora o novem druž-
benem planu in v zvezi s tem o po-
glabljanju socialistične demokracije.
Tovariš predsednik je omenil tudi po-
samezne ljudi, ki skušajo rušiti to, kar
mi pod težkimi pogoji ustvarjamo. To
je ostanek naše domače reakcije, ki je
pričela dvigati glavo in skuša zavajati
nekatere nepoučene ljudi na stranpota.
Z vsemi sovražniki, ki skušajo zavira-
ti našo socialistično graditev, bomo
znali tem.eljito obračunati. Eden naj-
nevarnejših ostankov reakcije je pri
nas protiljudska duhovščina, ki pod
krinko verskih čustev in vzgajanja lju-
di v verskem duhu zapeljuje in odvaja
naše delovne ljudi od dela.
Delavci iz tovarn so kot člani OF
dolžni, da delajo v frontnih odborih,
kjer stanujejo, da pazijo, kako se tam
razvija komunalna dejavnost, kultur-
no in prosvetno življenje. Z uvedbo
dvodomnega sistema pri ljudskih od-
borih bodo prav delavci imeli možnost,
da kontrolirajo, kako se razdeljvije in,
upravlja višek vrednosti odnosno aku-
mulacija, katero bo vsak kolektiv od-
vajal v proračun dotičnega ljudskega;
odbora, na katerem področju se na-
haja. Poleg uvajanja novega družbene-
ga plana v naši industriji, je važna na-
loga tudi nadaljevanje preobrazbe na-
šega zaostalega kmetijstva. Naše kme-
tijstvo je v zaostanku predvsem zara-
di razdrobljenosti. Naprednejši kmetje
že prihajajo do spoznanja, da s takim-
gospodarjenjem ni mogoče naprej, ven-;
dar pa večina od njih le še naseda
raznim prišepetovalcem, da naj ne gre-
do v zadruge. Vsem, ki skušajo razbi-,
jati že obstoječe zadruge ali ki zavi-;
rajo in vnašajo med kmete misel, da
je zadružno gospodarstvo slabše od in-
dividualnega, povemo kot je povedaL
tovariš Tito, da mi nismo ustanavljali
zadruge zato, da jih po treh letih raz-
pustimo, ampak zato, da izboljšamo
življenje naših kmetov, hkrati pa, da:
damo našemu delavcu več proizvodov
iz kmetijstva. Zvezna vlada je izdala
uredbo o arondaciji, katera bo pospe-
šila razvoj zadružništva in odpravila
nepravilnosti, ki so hromile uspeh za-
drug.
Važna je tudi telesna vzgoja naše
mladine. Čimveč naše mladine se mora
vključiti v športna in druga društva.
Zdrav naraščaj je potreben vsakemu
narodu, tako tudi našemu, ki bo lažje
gradil, če bo imel fizično in duševno
zdrave ljudi, kajti le tako bo rastla
naša moč doma in v svetu.
Iz organizacijskega poročila, ki ga je
podal tov. Florijan Pelko, je razvidnO'
da delo članov nekaterih terenskih od-
borov ni bilo povsem zadovoljivo.
Vzrok slabega dela odborov je delno
ta, da so bili pri volitvah 1950. leta
v posameznih odborih kandidati po-,
vršno izbrani. Pred volitvami je bilo
na mestnem teritoriju 23 terenskih od-%
borov, po volitvah novembra 1950 je,
bilo teh 23 odborov razdrobljenih na
50 enot. Tudi razdrobljenost je močno;
vplivala na delo odborov. Iz tega raz-"
loga je bilo pri zadnjih občnih zborih
vzpostavljenih 25 terenskih osnovnih
organizacij OF. Novoizvoljeni odbori
so ponekod že zopet šibki, pa tudi so-
cialni sestav istih ni zadovoljiv. Vse-,
kakor so v odborih premalo zastopane
žene. Frontne organizacije Lopata, Do-
brova, Lisce, Breg, Polule, Košnica,
Tremerje, Zagrad še danes nimajo,
konstituiranih odborov. V zadnjih me-
secih se je delo v terenskih organiza-
cijah zopet izboljšalo. Za gradnjo kul-
turnega doma v Trstu se je dosedaj;
nabralo 460.000 dinarjev.
Dosti se je razpravljalo o sekciji AFŽ
pri Fronti, vendar to ni našlo pravega
odmeva na terenu. To vprašanje so
osnovne organizacije OF prepuščale
večji del samim ženam, namesto da bi;
bila sekcija AF2 v tesni povezavi z
delom Fronte, ki bi morala ženam nu-1
diti vso pomoč pri njihovem delu.,
Kljub nedostatkom s strani frontnih
organizacij je bilo delo AF2 vendarle
uspešno. Sedaj so v teku volitve v
sekcije AFZ. Frontne organizacjie naj
pomagajo pri izvedbi volitev.
Fronta se je zanimala tudi za delo
raznih društev. Nudila je pomoč Ljud-
ski univerzi s propagando za čim več-
jo udeležbo pri predavanjih. Fronta j^
sodelovala v »Tednu ljudske tehnike«
in v »Tednu Rdečega križa«. Terenski
odbori so polagali veliko pozornost
razvoju društev.
Ena izmed stalnih in najvažnejših^
nalog Fronte je ideološki in kulturni
dvig ljudskih množic. Temu vprašanjii
morajo frontne organizacije posvečati'
več pažnje. Od politične in kulturne'
razgledanosti zavisi tudi zavest ljud-
skih množic. Člani Fronte morajo biti
seznanjeni z vsemi političnimi in go-
spodarskimi dogodki doma in v svetu.
Popularizirati morajo naše časopisje
kakor tudi agitirati za udeležbo na
naših kulturno vzgojnih prireditvah.
Vzgoji mladine mora Fronta nuditi vso
pomoč.
V diskusiji je tov. Urbančičeva naka-
zala odnos Fronte do AF2. Tečaji, ki
jih prireja AFŽ, ne smejo biti suho
teoretični, imeti morajo tudi politično
vsebino. Pri volitvah v odbore morajo
biti izvoljene le najboljše žene. Skrb
za vzgojo otrok je važna naloga žena.
Tov. Mejak je omenjal ljudi, ki sto-
jijo pri frontnem delu ob strani, širijo
pa razne vesti o vrnitvi izseljenih oseb,
ki bodo baje dobile nazaj zaplenjeno
premoženje.
Tov. Šumrada je poudaril, da zbor ni
samo zato, da posluša, iznesti mora
tudi kritiko o delu Mestnega odbora.
V terenskih odborih so premalo zasto-
pani delavci. Premalo je v njih revolu-
cionarne vsebine. Uspeh bo viden šele
potem, ko bodo delavci vodili politiko.
V vseh društvih prevladuje nameščen-
ski element. Delavci morajo sodelovati
tudi v kulturnih društvih.
Navzoči so razpravljali še o nedelav-
nosti nekaterih frontnih^ organizacij, o
težavah, ki se ponekod pojavljajo. Po-
udarili so potrebo, da se čimprej usta-
nove društva prijateljev mladine. Go-
vorili so tudi o organiziranju pomoči
prizadetim krajem na Primorskem, o
pomoči, ki jo morajo frontni odbori
nuditi izvedbi občnih zborov Zveze
borcev itd.
Končno so sprejeli sklepe, ki naka-
zujejo bodoče delo Fronte.
Ideološkemu in kulturnemu dvigu
ljudskih množic mora Fronta v bodoče
posvečati več pažnje. Sprovajati agita-
cijo za čim večjo udeležbo na naših
kulturno vzgojnih prireditvah in ne-
nehno popularizirati naše dnevno časo-
pisje. Člani Fronte naj se množično
vključujejo v kulturno prosvetna, fiz-
kulturna, telovadna in druga društva.
V njih naj pomagajo s svojim vzgledom
in delom vzgajati in razvijati delavsko
socialistično kulturo. Utrditi naše front-
ne odbore, preveriti, od kod izhaja ne-
delavnost nekaterih izvoljenih odborni-
kov. I^jer še niso konstituirani novi od-
bori, jih je treba takoj konstituirati.
V kolikor v odborih niso. zastopane
žene, jih je treba na prvem sestanku
kooptirati. Sekciji AFŽ pomagati pri
volitvah. Člani Izvršnega odbora so
dolžni nuditi vso pomoč osnovnim or-
ganizacijam Fronte. Članarino morajo
frontne organizacije pobirati bolj redno
kot doslej in jo odvajati Mestnemu od-
boru OF. Fronta mora politično ob-
jasnjevati zlasti staršem otrok, da pra-
vilno poučujejo svoje otroke v moral-
nem oziru in da pomagajo šoli pri
vzgoji naše mladine. Vse frontne, zlasti
mestne organizacije OF morajo prena-
šati socialistični duh na vas in pokazati
frontovcem na vasi, da je edina njihova
pot zadružništvo in ustvarjanje močnih
socialističnih posestev.
M. C.
Pomagajmo primorskim krajem!
Na mestnem zboru Osvobodilne fronte
je bila izvoljena posebna komisija, ki
organizira zbiranje denarnih in mate-,
rialnih prispevkov za pomoč po snegu!
prizadetim primorskim krajem. I
Delovni kolektiv celjske Cinkarne jei
napovedal tekmovanje vsem sindikal-;
nim podružnicam v Celju, kdo bo v tejj
akciji zbral največ prispevkov. !
Tudi v okraju Celje-okolica razprav-!
Ijajo številni delovni kolektivi tovarni
in kmečkih delovnih zadrug o pomoči,,
ki jo bodo dali prizadetemu prebival-;
stvu na Tolminskem. Do sedaj so pri-i
spevali: MLO Celje 10.000 din, Tovarna!
emajlirane posode en delovni dan, kari
bo znašalo okrog 100.000 din, sindikalna:
podružnica 50.000 din, uprava podjetja;
100.000 din, skupaj 250.000 din; Tekstil-!
na tovarna MLO 80.000 din; Zlatarna.j
delavci bodo delali po 2 uri, kar znašaj
7000 din, uprava podjetja 25.000 din,;
skupaj 32.000 din; Tkalnica hlačevine|
100 metrov flanele za rjuhe, sindikalna'
podružnica 15.000 din; Tovarna perila;
100.000 din, polovico v denarju, polo-j
vico v blagu; v Tovarni sadnih sokov;
in marmelade je zbiralna akcija vteku;i
Tovarna organskih barvil, sindikalna^
podružnica 20.000 din; Mestna klavnica:
iz sklada vodstva 30.000 din; OZKZ;
Celje-okolica 30.000 din; »Volna« Laško
100 metrov sukna, denarna zbiralna;
akcija je v teku; delavci tovarne ke-j
ramičnih izdelkov v Libojah so odločili,
da bodo dali prizadetim Tolmincem za
50.000 din svojih izdelkov; rudarji v
Zabukovci bodo darovali Tolmincem
poldnevni, nekateri pa tudi celodnevni
zaslužek. Računajo, da bodo na ta na-
čin zbrali 100.000 din. Člani sindikalne
podružnice Zdravilišča Dobrna bodo
darovali enodnevni 'zaslužek. Akcija za
pomoč Tolmincem je v teku tudi v
Tekstilni tovarni v St. Pavlu. Precejš-
nje prispevke nameravajo prispevati še
člani delovnih kolektivov v Laškem in
Žalcu, člani kmečke delovne zadruge
v Arji vasi itd. Okrajni odbor Osvobo-
dilne fronte Celje-okolica je nakazal
kot pomoč za Tolminsko znesek 30.000
dinarjev.
Naknadno smo sprejeli vest, da je
Hmezad v Žalcu nakazal prizadetim
100.000 din, KDZ »Hmeljar« v Žalcu pa
10.000 din. Kovinsko podjetje v Žalcu
bo prispevalo 10.000 din, poleg tega pa
bodo delavci v nedeljo delali in ta za-
služek darovali. Potrošniška zadruga v
Celju je nakazala 30.000 din, sindikalna
podružnica Potrošnike zadruge pa 20
tisoč dinarjev.
Če je odbor aktiven,
je tudi organizacija
dobra
Pretekli teden je bil občni zbor mest-
nega odbora ZB NOV v Šoštanju. Stari
odbor, ki je bil kooptiran, ker je bil
prejšnji nedelaven, je podal izčrpno po-
ročilo. Navedli so, da so izvršili prekop
padlih borcev XIV. divizije, člani so so-
delovali pri odkritju spominske plošče
v Ravnah, pripravili so vse za gradnjo
spomenika padlim v Šoštanju in sedaj
čakajo na izgotovitev načrta, da bi pri-
čeli z gradnjo, zbrali podatke za odli-
kovanja, uredili evidenco članstva,
sprejeli vse, ki imajo pogoje za član-
stvo in s tem zaključili sprejem in še
več so storili. Pobrali so tudi članarino
v celoti za leto 1951, za to leto pa so
pobrali že od 80 odstotkov članstva
članarino za vse leto 1952.
V diskusiji, ki je bila zelo živahna,
so člani v celoti pohvalili delo odbora
in sprejeli vrsto novih sklepov, med
njimi, da bodo na šolah stari partizani
pripovedovali o dogodkih iz NOB, da
bodo prispevali ponesrečencem na Pri-
morskem in tudi, da bodo imeli več
sestankov in pomenkov. Izvolili so tudi
nov odbor in delegate v plenum okraj-
nega odbora ZB NOV.
Občnega zbora se je udeležilo 120
članov organizacije.
Pogovorili so se kot prav gospodarji
Zasedanje delavskega sveta Železar-
ne v Štorah je bilo tokrat burno, toda
bogato po obravnavanih problemih in
iznesenih predlogih. Vse so gledali
skozi dinar, vse tehtali s finančne pla-
ti. Kratki so bili, trde so bile besede
ljudi, ki trdo delajo in se danes že za-
vedajo, da oni ustvarjajo dobrine in
boljšo bodočnost.
Pazljivo so sledili poročilu, ki je
obravnavalo obveznosti posameznih
obratov do družbenega plana.
Cela so se še bolj nagubala, ko so
spremljali besede poročevalca, 1-ci je
naštel primere visokih izdatkov za
paro, plin, za ozkotirni promet, visoke
cene grodlju in pr^ogu.
V napeto ozračje so vsekale dobro
premišljene besede Motoha Jurija iz
martinarne, Kalčiča Matije iz energet-
skega oddelka in Spolenaka Franca iz
livarne. Sprožil se je plaz pogovorov,
ki so postavili gospodarjenje in šted-
njo s surovinami na izredno ostrino.
Dosti je mest, kjer uhaja para iz cevi,
tu se izgubljajo tisoči, to vsaj ne bo
težko preprečiti, le sproti je treba jav-
ljati take slučaje in sproti popraviti
cevi. O tem se je sicer že poprej enkrat
razpravljalo, ko jih je opozoril direk-
tor podjetja na take slučaje. Toda od-
slej bo treba izvajanje sklepov delav-
skega sveta točno kontrolirati, klicati
na odgovornost vsakega, ki ne bi iz-
vršil sklepa in naloge upravnega od-
bora podjetja. Štediti mova vsak član
kolektiva na vsakem delovnem mestu.
Milijone bomo prištedili na ta način.
Ce smo mi vezani na dobro kvaliteto
proizvodov, kar je razumljivo in v na-
šem interesu, naj pazijo tudi premo-
govniki, kakšen premog nam bodo po-
šiljali za kotlai-no, generatorje in osta-
le pogone, da bomo dosegli zmoglji-
vost peči, ki nam je potrebna za izde-
lavo  dobrih  izdelkov.  Delavski  sveti
premogovnikov nas bodo razumeli. Le
prave povezave in obrazložitve je tre-
ba, da nam bo samo dober premog dal
tudi dober plin za naše peči v marti-
narni, valjarni in livarni. Kvaliteten
premog potrebuje tudi samotama, ker
hoče izdelovati samo dobro ognjevzdrž-
no opeko in tako zadovoljiti potrebam
naše težke in ostale industrije.
Priznati je treba, da delavci naše
mehanične delavnice res požrtvovalno
pomagajo našim glavnim obratom. Pra-
vilnejše pa gledajo na potrebe obra-
tov, odkar je prevzel posle glavnega
mehanika tov. Voga Tugomir, pred-
sednik DS. On ima točen pregled o
potrebah podjetja kot celote in o vseh
nalogah posameznih obratov. Prav iz-
rednih naporov bo treba še za opre-
mo obdelovalnice valjev v livarni. Tam
je treba zmanjšati zalogo neobdelanih
valjev, kjer nam ležijo še milijoni, ki
nam požirajo tudi težke obresti. Blago
mora čimprej v promet. Hvarji so
trdno odločeni izboljšati še kvaliteto
valjev, da prištedimo našemu gospo-
darstvu čimveč deviz.
Kvaliteta kokil bo še boljša, čim
bodo surovine boljše. Zavedati se mo-
ramo, da bi pomenilo 10% izvrženih
kokil 80.000 din propadlih proizvodnih
stroškov. Sisak pošilja slab grodelj.
kar ovira izdelavo dobrih kokil. Treba
bo Siščanom resno povedati, naj nam
pošiljajo dober grodelj.
Valjarna naj se usmeri na valjani
material z ozko toleranco. Na proiz-
vodnih sestankih v valjarni naj sin-
dikalni aktivisti spregovorijo odločno
besedo o delovni disciplini, da bodo
sklepe upravnega odbora res izvajali.
Prometne prilike v samotami bodo
urejene, čim skopni sneg, ki je prekri-
žal vse račune vodstvu prometa. Tudi
potrebna skladišča bodo samotarji še
letos dobili. Promet se je v zadnjih
letih že dosti izboljšal, vendar stoje
pred kolektivom prometnega odseka in
transporta težke in odgovorne naloge,
če hočemo znižati še vedno visoke šte-
vilke stojnine. Sindikalni aktiv pa bo
moral še vložiti dosti truda, da se bo-
do člani kolektiva privadili postopati
s prometnimi sredstvi in z voznim
parkom kar najvestneje.
Zavedati se moramo, da bomo mo-
rali na tržišču pokazati našo konku-
renčno sposobnost, ker bomo imeli res-
ne tekmece. Usposobiti se moramo za
trgovanje, kar ni lahka zadeva.
Sindikalna podružnica organizira
splošni izobraževalni tečaj predvsem za
člane DS in sindikalne aktiviste. Pri-
jav je že cel kup, kar kaže, da se de-
lavci resno zanimajo za svoje izobra-
ževanje, ko stojijo pred njimi tako
težke in odgovorne naloge in skrbi.
U. R.i
Poziv Okrajnega odbora OF
Celje-okolica
Ker so številna podjetja, kolektivi, sindi-
kalne podružnice, množične organizacije in
društva v Okraju Celje-okolica priskočila v
pomoč zaradi snega prizadetim prebivalcem
Soške doline na Primorskem in v zvezi s to
akcijo sprašujejo za pojasnila in nasvete,
sporočamo naslednje:
V smislu poziva lO OF Slovenije je vse pri-
spevke v materialu poslati neposredno Okr.
izvršnemu odboru OF Tolmin, denarne pri-
spevke pa na tekoči račun Izvršnega odbora
OF Slovenije v Ljubljani pod številko
601-95321-0. Xa drugi strani poštne nakaznice
je treba navesti, da je vsota namenjena pri-
zadetim po snežnih padavinah. Istočasno je
treba o poslanih materialnih in denarnih
prispevkih obvestiti pismeno Odbor za po-
moč prizadetim pri Okrajnem odboru OF
Celje-okolica, Celje, Šlandrov trg št. 5, poštni
predal 26.
Za nabiralne akcije, ki jih vršijo sindikalne
podružnice, OF odbori ter druge množične
organizacije in društva, pa naj ista poobla-
stijo posameznike za nabiranje prostovoljnih
prispevkov z nabiralno polo. Tudi o teh na-
branih in odvedenih prispevkih takoj obve-
stite Odbor za pomoč pri Okrajnem odboru
OF Celje-okolica.
OO OF Celje-okolica -
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«,dne 1. marca 1952
SteT.9
Po svetu...
NA ATLANTSKI KONFERENCI
V LIZBONI
je bila ob koncu konference objav-
ljena deklaracija o ciljih Atlantske-
ga pakta. Deklaracija poudarja na
prvem mestu obrambni značaj se-
vernoatlantske skupnosti in pripo-
minja, da bodo oborožene sile
Atlantskega pakta uporabili samo
za obrambo ozemlja in prebivalstva
držav-članic pakta. Svet Atlantskega
pakta je v glavnih črtah sprejel na-
črt o evropski armadi.
ZDRUŽITEV NEMČIJE — POGOJ
ZA MIROVNO POGODBO
Zavezniška visoka komisija je do-
stavila predsedniku sovjetske kon-
trolne komisije generalu Cujkovu in
generalnemu tajniku OZN Trygve
Lieju zakonski osnutek o organizi-
ranju splošnih volitev v obeh delih
Nemčije. V spox'OČilu je poudarjeno,
da je združitev Nemčije s svobod-
nimi in tajnimi volitvami nujen in
prvi pogoj za pogajanja o sklenitvi
mirovne pogodbe z Nemčijo.
VKLJUČITEV ŠPANIJE
V ATLANTSKI PAKT?
Portugalski zunanji minister je
predlagal sklenitev trojnega pakta
med ZDA, Španijo in Portugalsko,
ki bi pripravil pot za vključitev
Španije v Atlantski pakt.
IZDAJO  SKRIVNOSTI  ATOMSKE
BOMBE
predstavnikom ZSSR bosta plačala
s smrtjo zakonca Julius in Ethel
Rosenberg v ZDA.
DNEVNO POVELJE OB
OBLETNICI SOVJETSKE ARMADE
je v Pragi podpisal samo zet Kle-
menta Gottwalda, češkoslovaški ob-
rambni minister Aleksej Cepička.
Ker je doslej povelja podpisoval
tudi šef češkoslovaškega generalne-
ga štaba general Jaroslav Prohaska,
se politični opazovalci bojijo, da bo
Prohasko doletela ista usoda, kot
njegove prednike.
Predsednik egiptovske vlade Ali
Maher paša je pripravil predloge
za rešitev anglo-egiptovskega spora.
Predlogi imajo tri točke: Popoln
umik britanskih čet z območja Sue-
škega prekopa v enem letu, združi-
tev Sudana iz Egipta pod egiptovsko
krono, priprava načrta za regionalno
obrambo Srednjega vzhoda.
Velika Britanija bo tudi letos po-
slala Jugoslaviji brezplačno pomoč
v vrednosti 2,350.000 funtšterlingov.
V Budimpešti je izginil novinar
Jene Satmari. Sodijo, da gre za novo
žrtev madžarske tajne policije.' -
Sabotažnc de;"an:*s so odkrili v
rudniku v Pečuju na Madžarskem.
Na Češkoslovašhem je prenehalo
izhajati teoretično glasilo CK KPC
»Tvorba«. Menijo, da je vzrok pre-
nehanja izhajanja »Tvorbe« najno-
vejša »čistka« na (češkoslovaškem.
Tiinaj?': saho&fiitt držav se je spo-
razumelo, da bodo omejile izvoz
strateškega gra'diva v Sovjetsko
zvezo.
Noče se vrniti v Varšavo trgovski
svetnik p^^ljskejri noslani.sLva v Ka-
iru David Halbei^ladt. V Londonu
bo prosil za politični azil.
Državne urade v sovjetski coni
Nemčije bodo očistili »lenuhov in
birokratov«.
NevtraTno komisijo za nadzorstvo
nad premirjem sestavljajo na poga-
janjih v Pan Mun Jomu. Obe stran-
ki naj bi pO predlogu delegacije
OZN imenovali v to komisijo sam^o
po dva zastopnika.
Devet protifašistov so ustrelili v
Barceloni. Obsodili so jih na smrt,
češ da so organizirali veliko stavko
v Barceloni konec minulega leta.
Na Češkoslovaškem vlada veliko
pomanjkanje mesa. Mesečni obrok
so znižali za najmanj 300 g.
V Smartnem oh Pakt
bodo zgradili novo
postajno poslopje
2e od leta 1948 dalje je delovni ko-
lektiv postaje Šmartno ob Paki v spo-
razumu s krajevnim ljudskim odborom
Šmartno ob Paki prosil direkcijo držav-
nih železnic v Ljubljani, da se vSmart-
nem ob Paki zgradi nova postaja. Za-
radi znanih ovir, ki so nastale po ob-
javi zloglasne resolucije Kominforma
in zaradi prioritete, ki se je dajala
ključnim objektom naše petletke, že-
lezniška direkcija prošnjo za zgradnjo
nove postaje ni odobrila. V letu 1952
pa je nastal drugačen položaj. Direk-
cija državnih železnic je prošnjo ko-
lektiva postaje in prebivalstva Smart-
nega ob Paki odobrila in zagotovila,
da se bo v letošnjem letu pričelo z
gradnjo novega postajnega poslopja.
Kmetje so zagotovili dobavo potrebne-
ga lesa, pa tudi drugače bo prebival-
stvo pomagnlo pri gradnji postaje, ki
bo ena najlepših v Sloveniji.
Nekaj o delu v trgovski mreži
Predno se je v Celju pristopilo k
reorganizaciji trgovske mreže, ki je
imela za cilj razbiti monopolizem in
mrežo specializirati po posameznih tr-
govskih branšah, je bil v »Savinjskem
vestniku« že itak objavljen tozadevni
članek, kot prispevek k diskusiji o re-
organizaciji trgovske mreže.
Na osnovi pripomb s strani posamez-
nikov ali kolektivov, ki so v diskusiji
sodelovali je bila trgovska mreža tudi
reorganizirana tako, da so posamezna
novoustanovljena trgovska podjetja
pričela z novim letom delovati. Ce da-
nes postavimo vprašanje, kaj je bilo
pri tej reorganizaciji pozitivnega in
kaj negativnega, lahko seveda na obe
vprašanji odgovorimo. Dejstvo je, da
se je promet, predvsem kar se tiče
grosističnega, prilično povečal, da je
izbira boljša kot je bila, da pa nova
trgovska podjetja na drugi strani še
niso dosegla tistega nivoja, ki ga mo-
rajo doseči. Ce postavimo vprašanje,
kako so založene naše detajlistične
trgovine s prehranbenimi artikli lahko
ugotovimo, da založenost še zdaleka ni
popolna. Za tako stanje je iskati kriv-
do delno v nekih organizacijskih na-
pakah bivših podjetij, ki so n. pr. stor-
nirale vse pogodbe za januar in delno
tudi v dejstvu, da so pri proizvajalcih
nastale neke določene motnje glede
novih cen, kajti proizvajalci niso imeli
popolnoma jasno sliko, kako spričo
novih ukrepov v našem gospodarstvu
postaviti cene. Dejstvo je, da se situa-
cija izboljšuje, da je ta zadnji pro-
blem v glavnem premagan in da bo
vprašanje realizacije dobav v skorajš-
njem času bistveno boljše.
Na trgu se opaža večja konkurenč-
nost, ki ni izražena samo v ceni, am-
pak tudi v kvaliteti. Zelo pogosti so
pojavi, ko proizvajalci ponujajo svoje
blago v veliki konkurenčnosti.
K reorganizacij ski obliki nove trgov-
ske mreže je pripomniti, da take or-
ganizacijske oblike, ki jih danes tre-
nutno v trgovini imamo, še ne odgo-
varjajo povsem. Tu mislim predvsem
na dejstvo, da so vsa podjetja istočas-
no grosisti in detajlisti. Čim prej bo
potrebno izvršiti ločitev trgovine na
debelo od trgovine na drobno, kajti le
na ta način nam bo konkretno mogo-
če posvetiti vso skrb določenemu tipu
trgovine. Tako stanje in taka nujnost
prihaja predvsem do izraza v trgovini
s prehranbenimi proizvodi. Proizvod-
nja prehranbenih artiklov še ni tolik-
šna, da bi bilo lahko zadoščeno vsem
potrebam in zato se je težko odločiti
ali naj take deficitne artikle prejme
lokalna mreža v Celju ali pa se naj
take deficitne artikle, kjer se lahko
dosega prilično visoke cene, plasira v
grosističnem prometu na deželi, kjer
bi se lahko v večji meri vršil proces
črpanja kupne moči z višjo ceno.
Tudi nova uredba o ustanavljanju
in delu trgovskih podjetij zahteva ta-
ko ločitev podjetij, ker predstavlja de-
javnost trgovinskih podjetij na debelo,
nikakor pa ne skupno dejavnost.
Dolžnost podjetij bo, da pripravijo
vse organizacijske ukrepe za tako lo-
čitev, ker le na ta način, kot že reče-
no, lahko zasiguramo boljše delovanje
trgovskih podjetij.
Haloge sekcij žena pri odborih OF
Delo in oblike sodelovanja žena pri
reševanju raznih nalog se je v zadnjem
času pričelo izvajati po sekcijah žena
pri odborih OF. V teh sekcijah se bodo
žene povezovale z raznimi društvi in z
njimi izvrševale naloge, ki jih je prav
sedaj obilo. Kaže se potreba po ustano-
vitvi raznih aktivov znotraj sekcij. Ti
aktivi naj bi skrbeli za izvedbo raznih
tečajev (tečajev za šivanje, gospodinj-
skih tečajev itd.) in se brigajo za do-
bro delovanje raznih dečjih domov, vrt-
cev in igrišč, šolskih kuhinj itd. Tudi
rialoge iz področja zaščite matere in
otroka niso majhne ter je potrebno
da pri tem pomagajo in sodelujejo s
svojimi predlogi in nasveti. Zato bodo
sekcije žena skrbno spremljale delo teh
aktivov, hkrati pa razmišljale še o dru-
gih oblikah dela z ženami. Tako bo
društvo prijateljev otrok z iniciativo
sekcije AFŽ skrbelo v pomladanskem
in poletnem času za dnevna ali več-
dnevna letovanja otrok, kratke izlete,
praktične tečaje itd.
Pri obravnavanju vzgojnih vprašanj
je potrebno vključiti tudi dobre uči-
telje in ostale pedagoške strokovnja-
ke. Ti bodo nudili aktivom in sekcijam
AF2 svoje izkušnje in pomoč. Razne,
oblike izobraževalnih tečajev naj po-
skrbijo za politično in kulturno izpo-
polnjevanje naše žene.
Sekcija žena pri odborih OF je kot
politična organizacija odgovorna za de-
lo med ženami. Zato je potrebno, da
pridejo v odbore sekcij AF2 najboljše
žene, Icajti od tega bo odvisno, ka-
ko se bodo socialistični odnosi uveljav-
ljali v naši družbi. V tem pogledu so
sekcije žena važen del Fronte in so na-
ravnost poklicane, da sodelujejo v vsem
našem javnem življenju.
V današnjem času je vprašanje iz-
venšolske vzgoje otrok zelo važno. Pr-
venstvena naloga žena je, da pri tem
pomagajo. Skrb za vzgojo otrok ne mo-
remo prepustiti samo šoli in množičnim
organizacijam, temveč so starši prvi
odgovorni za vzgojo svojih otrok. To je
naš skupen problem, ki ga je treba
javno obravnavati in sklepe tudi iz-
vajati.
V skrbi za zdravstveno prosvetlje-
vanje žena delujejo posvetovalnice, ki
nudijo nasvete in pomoč porodnicam,
nosečim in doječim materam. Potreb-
no je, da se v ta delokrog vključi čim
več žena, ki bodo s svojim delom po-
magale pri zdravstvenem in kultur-
nem dvigu prebivalstva.
Cepljenje proti tuberkulozi
Meseca marca se bo vršilo zaščitno
cepljenje proti tuberkulozi šolske in
predšolske mladine. Marsikdo bo ugo-
varjal: kaj ni že dovolj tega in zakaj
prav naše otroke mučiti vsako leto s
cepljenjem.
Zavest o potrebi cepljenja proti tu-
berkulozi še ni prodrla med ljudi to-
liko, da bi ga sprejemali enako mirno,
kakor na primer cepljenje proti ko-
zam. Tudi prve akcije tega so naletele
na odpor in vendar so končno ljudje
uvideli, da je vendar zelo koristno. Da-
nes ni nikogar več, ki bi se branil
cepljenja proti kozam, kakor se še
mnogi branijo cepljenja proti jetiki.
Cepljenje se vrši proti mnogim na-
lezljivim boleznim in vemo, da Dovzro-
ča sicer težave, ki nikomur ne povzro-
čijo škode. Strah pred cepljenjem proti
tuberkulozi pa je združen z bojaznijo
pred boleznijo, ki pa jo lahko mirno
ovržemo. To cepljenje izvajamo pri nas
že 4 leta in do sedaj še ni zaradi tega
nikjer nastopilo obolenje. Nam.en cep-
ljenja je zaščita pred obolenjem in ker
traja samo eno leto — pri nekaterih
tudi več — je nujno, da se ponavlja
vsako leto oziroma dela poizkus, če je
telo še zaščiteno pred tuberkulozo. Za-
ščitno cepljenje se vrši samo pri tistih,
kjer prehodni preizkus pokaže, da še
nikoli niso prišli v stik z bacili tuber-
kuloze. S tem jih hočemo obvarovati
pred j etiko. Pri tistih pa, ki se pokaže,
da so že prej dobili povzročitelje j etike
v svoje telo, se zaščitno cepljenje ne
vrši, ker ni potrebno. Cepljenje proti
tuberkulozi ne nudi popolne zaščite
pred obolenjem, vendar, če kdo kljub
cepljenju zboli za tuberkulozo, se obo-
lenje ne bo pokazalo v hudi obliki,
temveč se bo prav hitro pozdravilo.
Cisto gotovo pa je, da nihče od ceplje-
nih ne zboli za tuberkuloznim vnetjem
možganske mrene, ki je še danes kljub
najboljšim zdravilom zelo težko ozdrav-
ljivo.
Zato je neopravičen vsak strah pred
zbadanjem ali morebitnimi majhnimi
nevšečnostmi, ki se včasih pokažejo
na mestu vboda. Prav tako je neume-
sten izgovor, da je otrolc slaboten, kajti
če je res, še toliko bolj potrebuje za-
ščito pred tuberkulozo.
Prav gotovo je vsakemu zdravje naj-
dražje, posebno je pa drago staršem
zdravje otrok. Zato naj ne bo nikogar,
ki bi izostal od cepljenja, kajti s tem
bi dokazal popolnoma brezbrižen od-
nos do lastnega zdravja, do zdravja
svojih otrok in bližnjih. Visoko kultur-
ne države izvajajo cepljenje proti je-
tiki že leta. Dokažimo tudi mi s polno-
številno udeležbo pri cepljenju, da se
trudimo biti n^im enaki v skrbi za
naše zdravje.
Dr. H. A.
Občni Bbori sindikalnih podrušnic ^ Celju
in okolici končani
Minule dni so bili v sindikalnih po-
družnicah v območju Okrajnega sindi-
kalnega sveta Celje končani občni
zbori. Letošnji občni zbori so bili dobro
pripravljeni, pa tudi dobro obiskani.|
Živahne razprave so bile na skupščinah?
o družbenem planu, kar je dokaz, daj
so se delovni kolektivi dolDro zavedali,
da so sami gospodarji v podjetjih in
da je le od njih odvisno, kakšen bo
odstotek presežka dela, s katerim bodo
sami razpolagali. Razprave na občnih
zborih sindikalnih podružnic pa potrju-
jejo vodilno vlogo sindikalne organiza-
cije pri delu in življenju delavcev in
uslužbencev v tovarni. Najbolj uspeli
občni zbori so bili v Železarni Store,
v Cinkarni, v Tovarni emajlirane po-
sode in rudniku Zabukovca. Na teh
občnih zborih so se delavci odkrito po-
govorili o vseh vprašanjih sindikalnega
dela in proizvodnje v tovarni ali rud-
niku.
Pri sindikalnih podružnicah lesnih
delavcev so bili uspeli občni zbori v
tovarni sodov v Medlogu, v LIP Celje
in v obratu St. Jurij. Slab občni zbor
je bil v sindikalni podružnici Lesno-
industrijskega obrata Teharje, kjer ni-
sta niti predsednik niti tajnik podala
poročil.
Papirnica v Višnfi vasi
ho izdelala letno
120 ion papirfa
Mnogi niti ne vedo za to majhno pa-
pirnico, ki proizvaja rjavi ovojni papir.
80 ton so ga izdelali v preteklem letu
in tudi prodali, letos so pa celo zvišali
plan na 120 ton. Prav majhen obrat je
ta papirnica s primitivnimi stroji, ven-
dar so lani izboljšali obratovanje. Mon-
tirali so svojo lokomobilo in se tako
osamosvojili glede pogonske sile. Za-
radi pomanjkanja vode v letnem času
so morali delo večkrat ustaviti kar pa
v bodoče ne bo več potrebno. Tudi za
surovine nimajo posebnih skrbi; na-
vadni lesni odpadki so dobri, da jih
premeljejo za predelavo v papir.
Predvidevajo, da bodo uredili tudi
sušilnico ter s tem zboljšali kvaliteto,
zmanjšali porabo časa za izdelavo in
še povečali proizvodnjo. S prizadeva-
njem celotnega Icolektiva in z večjo
udeležbo na ustvarjeni akumulaciji bo-
do izvršili tudi druge izboljšave in de-
lovne pogoje.
Noue delovne kn ižice
Vse osebe, ki želijo stopiti v delovno
razmerje in pa delavci ter uslužbenci,
ki so že zaposleni, morajo po novi
uredbi imeti delovno knjižico.
Enotne knjižice torej za vse delavce
in uslužbence. Nihče ne bo mogel biti
sprejet na delo ali biti zaposlen brez
tega dokumenta; da bi pa bila vsa-
kemu izdana samo ena in ne več knji-
žic, kot je bil ponekod do sedaj pri-
mer, bo le-ta vezana na osebno legiti-
macijo.
Do sedaj so imeli organi, ki so izda-
jali in izpolnjevali knjižice velike te-
žave. Podatki niso bili povsod točni,
niso bili vneseni vsi, mnoge knjižice so
bile izgubljene in še druge pomanjklji-
vosti so nastajale, ki so zmanjševale
vrednost tega tako važnega dokumenta.
Nova delovna knjižica bo osnova za
ugotavljanje in priznanje pravic iz so-
cialnega zavarovanja. V njej bodo vpi-
sani vsi podatki o začetku in prene-
hanju delovnega razmerja, o vrsti in
stopnji kvalifikacije, o delovni dobi, o
uživanju oskrbnine med začasno pi-e-
kinitvijo dela in ostali podatki, ki so
v zvezi z zaposlitvijo delavcev in usluž-
bencev.
Da bi izdajanje in izpolnjevanje de-
lovnih knjižic teklo brez ovir je nujno,
da začnemo že sedaj zbirati vse listine,
na podlagi katerih bodo podatki vne-
seni v delovno knjižico. Komisije, ki
bodo določene za ugotavljanje delovne
dobe bodo imele težko nalogo, če jim
ne bodo pomagali zainteresirani posa-
mezniki. Vsaka malomarnost je lahko
škodljiva zlasti pa za vsakega, ki bo
hotel uveljavljati pravice iz socialnega
zavarovanja.
Okraino kovinsko Dodietie v Žalcu
Priznati moramo, da se Okrajno ko-
vinsko podjetje v Žalcu dosedaj ni
moglo pohvaliti z zadovoljivo proiz-
vodnjo, z vzorno disciplino in z do-
brimi uspehi učencev.
Vzrokov, da se podjetje ni moglo
postaviti na noge, je bilo mnogo. Med
najvažnejšimi je gotovo bila pogosta
menjava upravnikov, prem.ajhna ak-
tivnost delavskega sveta in upravnega
odbora ter nepravilen odnos do dela
nekaterih delavcev.
V podjetje je pred kratkim prišel
nov upravnik tovariš Rehar. »Zdaj bo
že šlo«, pravijo tisti, ki so si izbolj-
šanja želeli. Prav gotovo tudi bo boljše
zlasti, če bo poleg upravnika tudi ves
delovni kolektiv stremel k izboljšanju.
Dela bo dovolj in vsakdo se bo lahko
izkazal. Ce bodo dobro delali, bo tudi
zaslužek boljši, nabavili bodo lahko
nove stroje in ustvarili boljše delovne
pogoje.
Podjetje je sredi Savinjske doline.
Z dobrimi izdelki in hitro uslugo bodo
mnogo koristili pri razvoju gospodar-
stva v tem predelu. ;
... in doma
PREDSEDNIK VLADE LRS
MIHA MARINKO
je v nedeljo obiskal Tolminsko. S
podpredsednikom vlade dr. Marjanom
Brecljem in predstavniki iz okraj-
nega ljudskega odbora je obiskal
kraje, ki so bili prizadeti po veliki
snežni katastrofi. V Zgornji Soški
dolini si je predsednik vlade ogledal
več velikih plazov. Predsednik vlade
Miha Marinko se je za vso nesrečo
podrobno zanimal in obljubil vse-
stransko pomoč prizadetim krajem.
NA ZASEDANJU PLENUMA
GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE
JUGOSLAVIJE V BEOGRADU
so razpravljali o doseženih rezulta-
tih v delu zadružnih organizacij, o
izvajanju napotil CKKPJ, o nadalj-
nji poti socialistične preobrazbe vasi
in o sklepih tretje redne letne skup-
ščine Zveze, ki je bila v Zagrebu.
V svojem poročilu se je Moma Mar-
kovič dotaknil pomembnih proble-
mov našega zadružništva. Poudaril
je pomen splošnih kmetijskih za-
drug, očrtal njih naloge v proizvod-
nji in trgovini ter poudaril, da bodo
rešena vsa vprašanja, ki danes za-
virajo njih napredek. Govoril je po-
drobno tudi o problemih delovnih
zadrug.
O REZULTATIH RAZPHiAVLJANJA
NA ZASEDANJU PREDSEDSTVA
ZVEZE SINDIKATOV
JUGOSLAVIJE
je tov. Djuro Salaj med drugim iz-
javil, da so se pri ustvarjalnih po-
budah, ki so prišle na dan ob raz-
pravljanju naših delovnih ljudi o
družbenem, planu, pri tem pojavile
nekatere slabosti. Govoril je tudi o
odkrivanju rezerv v podjetjih in o
menjanju služb. Grajal je odpušča-
nje starih in bolehnih delavcev in
slabosti v zvezi z uredbo o social-
nem zavarovanju začasno nezapo-
slenih delavcev. Dotaknil se je ne-
katerih sedanjih odločb o otroških
dokladah.
PREDAVANJE O JUGOSLAVIJI
V Washingtonu je po radio tele-
vizijskem oddajniku predaval o naši
državi ameriški veleposlanik v Beo-
gradu g. George AUen. V svojem
predavanju je med drugim omenil,
da je Jugoslavija država, ki se je po
vojni najbolj razvila. Tudi načela
jugoslovanske politike so v polnem
soglasju s cilji OZN.
Na obisk k Zvezi sindikatov v
Zapadno Nemčijo je odpotovala de-
les^acija Zveze sindikatov Jugosla-
vije.
Za 7000 dinarjer bo znižala ceno
spalnicam tovarna »Edvard Kardelj«
v Novi Gorici.
Jugoslovanski poslanik v Indiji
dr. Vilfan je predal poverilna pisma
predsedniku indijske republike dr.
Prasadu. Obiskal je tudi predsedni-
ka indijske vlade in zunanjega mi-
nistra Nehruja.
Častni doktorat je podelila Teh-
nična visoka šola na Dunaju sloven-
skemu arhitektu Jožetu Plečniku.
15.000 ton petroleja bodo te dni
poslali iz Perzije v Zapadno Nemči-
jo. Nafta predstavlja vrednost 350
tisoč dolarjev.
Na seji gospodarskega sveta FLRJ
so razpravljali med drugim tudi o
ukrepih proti sedanjim elementar-
nim nesrečam in o nekaterih pro-
blemih zadružništva.
Zračne puške bo pričelo izdelova-
ti invalidsko podjetje »Miloje Milo-
jevič« v Zagrebu.
V Švico je odšlo 36 jugoslovanskih
otrok iz Beograda na okrevanje.
Jugoslovanski general Kveder je
imel na Norveškem več predavanj
o osvobodilnem boju jugoslovanskih
narodov.
Noto bolgarski vladi je poslala
naša vlada v zadevi vrnitve treh
mladoletnikov, ki so že pred enim
letom po pomoti zašli na bolgarsko
ozemlje. Na dve noti naša vlada ni
dobila od bolgarske vlade odgovora.
Tako postopanje Bolgarov je kršitev
najosnovnejših načel človečnosti in
mednarodnega prava.
Kurivo se bo od 1. januarja 1952
dalje prodajalo po nižjih cenah sa-
mo na družinske nakaznice in sicer
samo v krajih, v katerih so potroš-
niki dobivali kurivo na nakaznice
tudi v letu 1951.
Na občnem zboru Zveze kulturnih
in prosvetnih društev Madžarov na
Hrvatskem so ti izrazili svojo zve-
stobo socialistični Jugoslaviji.
100 naročenili traktorjev bomo v
kratkem dobili od angleške tvrdke
»Fordson«. Prispela i>a bo tudi po-
šiljka 52 francoskih traktorjev
znamke »Vierson«.
Pred vojaškim sodiščem v Kopru
so bili zaradi vohunstva obsojeni
Dimitrij Macarol na 16 let, Albin
Zabric na 12 let. Franka Macarol
na 8 mesecev zapora. Povezani so
bili z organi četniške obveščevalne
službe v Trstu.
Stev. 9
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 1. marca 1&52
Stran 9
OB PETSTOLETNICI MESTA CEUA
Priprave za proslavo 5oo-letiiice
mesta Celja
pretekli ponedeljek se je sestal od-
bor za proslavo 500 letnice mesta Celja,
y je v podrobnosti izdelal načrt pro-
slave. Odbor bo v kratkem predložil
javnosti okvirni načrt proslave, ki ob-
sega komunalno, kulturno-prosvetno in
propagandno dejavnost, izgradnjo gle-
dališča in drugih objektov, ki bodo
zgrajeni v letošnjem letu. Z gradbenimi
in komunalnimi deli bodo pričeli že v
prihodnjih dneh, vsa ostala dejavnost
pa se bo v glavnem razvila v začetku
meseca maja in se bo stopnjevala vse
do gospodarsko-kulturne razstave, ki
bo trajala od 1. do 15. septembra. Raz-
stava bo verjetno pripravljena v do-
grajenih objektih Zdravstvenega zavo-
da. Istočasno bodo v Celju kulturno-
prosvetne, športne in druge prireditve,
ki bodo skupno z razstavo predstavile
občinstvu družbeno dejavnost vseh po-
membnejših institucij v Celju.
Izvajanje načrta proslave bo usmer-
jal odbor, ki $a sestavljajo naslednji
člani: Gradišnik Fedor, pre€sednik;
Uršič Tone, tajnik; Jerman Riko, fi-
nance; Hartman Janko, arhitektura;
Gajšek Risto, propaganda; Skomina
Rafko, gradbena in komunalna dela;
Aškerc Anton, kultura in prosveta in
Bogataj Vlado, spomenik NOB.
O kapucinskem mostu
Pred kratkim smo pisali o regula-
ciji Savinje na ostrem ovinku in o pre-
ložitvi železniške proge. Neposredno s
temi problemi je povezan tudi kapu-
cinski most preko Savinje. Poudariti
je treba, da je nov železobetonski most
predviden na ovinku novo-regulirane
struge Savinje. Zaradi tega je prav, da
tudi o mostu spregovorimo.
Do leta 1933 je bil čez Savinjo zgra-
jen most z lesenimi piloti in železno
mostno konstrukcijo. L. 1933 ob veliki
povodnji je bil most zrušen ter ga je
Savinja odnesla. Nato je bil zgrajen
enosmerni leseni most. Za časa okupa-
cije je okupator naredil še en most po-
leg že obstoječega. L. 1950 je bil za-
padni most zaradi pretežkega tovora
zrušen in popravljen v letu 1951.
2e sam dovoz na ta most je zelo ne-
prikladen. Po nepotrebnih ovinkih pri-
deš na most in nato ravno tako z mostu,
če hočeš priti na cesto proti Zidanemu
mostu. Zaradi tega je projekt, ki pred-
videva direktno spojitev izpred želez-
niške postaje na Breg, najbolj pravi-
len, obenem tudi najbolj enostaven.
Ulica XIV. divizije bi bila podaljšana
do levega brega Savinje in nato preko
mostu vezana z Bregom. Tako bi bil
omogočen hiter in nemoten promet pro-
ti jugu.
Celjani že dolgo pričakujejo ta most.
Celo vojaška uprava je forsirala zgra-
ditev mostu, vendar pa do uresničenja
še ni prišlo. Komisiji, ki sta pregledali
projekt za most, sta bili mnenja, da je
potrebno najprej izvršiti regulacijo Sa-
vinje, nato šele zgraditi most. Projekt
novega mostu je predvideval 3 do 4
opornike v strugi Savinje, ki bi morali
biti postavljeni v smeri novoregulirane
struge. S tem bi pa nastala nevarnost
zajezitve vode in izpodkopavanje že
obstoječih opornikov železniškega mo-
stu.
Ne vemo, v kolikor so se posa ezni
projektanti sporazumeli zato, da bi
zgradili most brez opornikov v strugi.
Na desnem in levem bregu bodoče re-
gulirane Savinje bi stala dva opornika,
na katerih bi ležala prosto viseča kon-
strukcija iz jekla. Nekdo bo mogoče
oporekal, da je za takšen most reka
preširoka. Takšna trditev ne bi bila
pravilna, ker je znano da se danes
gradijo prosto viseči mostovi, ki so dol-
gi preko 120 m. Tudi drugi razlogi nam
narekujejo, predvsem strateški, da bi
morali tak most v Celju imeti. V Celju
ni mostu, preko katerega bi lahko šli
najtežji tanki. Uporabljanje železniških
mostov v te ^vrhe je neekonomično. Iz
vseh teh razlogov bi bilo prav, da tudi
Celje že enkrat dobi tako važen cestni
most čez Savinjo.
Na kratko smo prikazali probleme,
ki najbolj ovirajo nadaljnji razvoj me-
sta. Ce hočemo, da bo Celje postalo
važno gospodarsko in kulturno središče
vsega področja, ki gravitira k Celju od
Šoštanja do hrvatske meje in od Slov.
Bistrice do Trbovelj, je nujno, da se ti
osnovni problemi, ki zavirajo njegov
razvoj, rešijo. Ko bo Celje rešeno teh
problemov, se bo lahko nemoteno raz-
vijalo v industrijsko in turistično sre-
dišče širše celjske okolice.
TVDI  DELAVCI   TEKSTILNE   TOVARNE
T CELJU   SE  ZAVEDAJO  SVOJE
DOLŽNOSTI
Dne 23. februarja sta delavski svet in
»pravni odbor Tekstilne tovarne v Celju
potrdila zaključni račun podjetja za leto 1951.
Iz zaključnega računa je razvidno, da je
tovarna vkljub objektivnim težavam, katere
80 vladale tekom leta, aktivno delala ter iz-
vršila vse v planu predvidene obveznosti do
proračuna ter iste tudi presegla.
Da je delovni kolektiv zavestno delal je
razvidno iz tega, da je občutno zmanjšal polno
lastno ceno.
Pri vsem pa ne smemo pozabiti na upravni
odbor sindikalne podružnice, kateri je vpli-
val na zavest vseh članov kolektiva ter s tem
občutno   doprinesel  k  navedenim  uspehom.
Med razpravo zaključnega računa je delav-
ski svet podjetja sklenil, da bo prispeval
«a pomoč prizadetim rojakom Primorske,
denarni znesek din 80.000. Nadalje je pod-
jetje na predlog delavskega sveta odobrilo
denarno pomoč 10.000 din za prireditev med-
narodnih mladinskih smučarskih tekem v Ce-
lju in znesek 10.000 din za olimpijske igre
T Oslu. Mladinskemu pevskemu društvu I.
Simnazije je bil nakazan znesek 10.000 din.
V NAZ&RJU
SO sprejeli družbeni plan
Delavski svet lesno industrijskega
podjetja Nazarje je na svoji seji ob-
ravnaval plan in višino akumulacije,
W jo bo podjetje moralo odvajati. S
planom samim se kolektiv strinja v
Poseku, ne strinja pa se v spravilu in
oddaji bukovih drv za kurjavo. Zaradi
raznih težkoč je spravilo drv iz terena
navezano le na zimski čas. Za izvršitev
^lana v gozdni eksploataciji bo potreb-
no podjetju še okrog 280 delavcev, ki
jih bo treba poiskati v drugih okrajih,
ker jih doma ni na razpolago. Višina
akumulacije kolektivu ne bo delala
preglavic, ker je podjetje že lani izvr-
šilo sistemizacijo mest. Število usluž-
bencev je skrčeno na minimum. Pod-
jetje svoje izdelke z lahkoto prodaja,
predvsem zaboje in finalne izdelke.
V gENTPAVLU PRI PREBOLDU SI
ŽELIJO GLEDALIŠKIH PREDSTAV
V letošnji izredni, snega polni zimi,
je vsako delo zunaj nemogoče. Ob dol-
gočasnih nedeljah si Sentpavelčani že-
limo kulturnih prireditev. Imamo v
Šentpavlu SKUD »Vere Šlandrove«, ki
je v letih po osvoboditvi spravilo mar-
sikatero gledališko igro na oder. Da
znamo v St. Pavlu ceniti kulturne pri-
reditve, je dokaz, da je bila dvorana
pri vseh prireditvah nabito polna. Že-
limo, da bi nas v letošnji sezoni igralci
razveselili vsaj z eno gledališko pred-
stavo. Za zgled naj služijo gledališke
družine v St. Petru in Mariji Reki, ki
redno uprizarjajo gledališke igre.
IZ CELJA...
AVTOPREVOZNISTVO MLO CELJE
je z avtobusi povezalo vse bližnje kraje
okrog našega mesta. Popelješ se lahko
v Vojnik, Store, Laško, Ljubno, Vran-
sko, St. Peter v Sav. dolini. Vozni red
za odhod avtobusov je s prav majhnimi
črkami objavljen na oglu postajnega
poslopja tako, da ga marsikdo težko
najde. Priporočljivo bi bilo, da bi se
vozni red namestil v primerni velikosti
in na vidnem mestu, da ne bo nepo-
trebnega vpraševanja o odhodu in pri-
hodu avtobusov.
PREDAVANJA V VZGOJNEM TEDNUi
(Važno za starše)
V drugem delu vzgojnega tedna sei
bodo obravnavale naslednje teme:     j
V ponedeljek, dne 3. marca ob polj
8 zvečer: Razvoj in vzgoja otroka od
7 do 14 let (predava tov. Albin Podja-
voršek); v sredo 5. marca: Vzgoja mla-
dine v doraščajoči dobi (predava tov.
Ivo Svarc); v petek 7. marca: Družinska
vzgoja (predava prof. Gustav Šilih iz
Maribora).
GRDA RAZVADA
otrok je, da se obešajo na vozila vseh
vrst. Pri tem se je dogodila že marsi-
katera nesreča. Posebno agilni v tem
so šolarji nižjih razredov osnovnih šol.
V šoli naj bi otroke poučili, da je obe-
šanje na vozila nevarno in nedostojno.
PREDRZNA VLOMILKA POD
KLJUČEM
22 letna Emilija Kos, brez zaposlitve
in brez stalnega bivaUšča je v noči
od 11. na 12. februarja vlomila v iz-
ložbeno okno poslovalnice Ljudskega
magazina za množično prehrano v Zi-
danškovi ulici. Odnesla je čokolade, li-
kerja, bonbonov in drugih stvari za
okrog 14.564 dinarjev^ V noči od 13. na
14. februarja je zopet vlomila v izlož-
beno okno trgovine s čevlji Kombinat
na Tomšičevem trgu in ukradla dva
para ženskih čevljev gumaric v vred-
nosti 5900 din. Tretji vlom je naredila
v noči od 21. na 22. februarja zopet
v izložbeno okno poslovalnice Ljud-
skega magazina v Zidanškovi ulici. -Pri
tem pa so jo zalotili organi Poverje-
ništva za notranje zadeve.
LJUDSKO PREMOŽENJE PROPADA
Pri Splošni bolnici v Celju so že v
letu 1942 zgradili do strehe poslopje,
ki je bilo namenjeno kuhinji, pralnici
in še drugim svrham. Za popolno do-
graditev tega poslopja je bil ob osvo-
boditvi pripravljen gradbeni, elektro
in drugi material. Z izgradnjo poslopja
se ni nadaljevalo, tudi materiala ni več.
In tako stoji nepokrita stavba iz leta v
leto, izročena neizogibnemu propadanju.
Stavba trpi zaradi izrednih snežnih raz-
mer posebno v letošnji zimi. Pokajo
betonski stropi in po razpokah teče
snežna voda. Ce bo še nadalje tako,
bo stavba tako poškodovana, da za
dograditev ne bo več sposobna.     M. C.
URA NA CELJSKI POSTAJI
je zadnje čase muhasta. Ob vsaki pri-
liki kaže drug čas. Naj bi se za toliko
časa, da jo bo možno spraviti v red,
raje ustavila.
PUSTNO BAZP0T.02ENJE V CELJU
2e v tednih pred pustom so bile v našem
mestu prirejene zabavne prireditve in ina-
škarade, ki so bile vse prav dobro obiskane.
Pravo pustovanje pa se je začelo t soboto
zvečer z revijo mask na ledu. Maškarade so
bile tudi v domu OF in v Narodnem domu.
V nedeljo popoldne je teren III, četrti pri-
redil v dvorani Narodnega doma otroško ma-
škarado. Dvorana je bila polna lepih in do-
stojnih mask. Prireditev je imela namen,
nuditi otrokom veselo rajanje, saj je bila v
prvi vrsti prirejena za otroke. V dvorani pa
se je nabralo toliko odraslih, da na popolno
izvedbo zatnišljenega programa sploh ni bilo
misliti. Graje vredno je tudi bilo, da pri od-
raslih besede rediteljev niso ničesar zalegle.
Tako ta otroška prireditev ni dosegla popol-
noma svojega namena. Na pustni torek je
bilo videti po celjskih ulicah mnogo čednih
otroških mask. Zvečer je bila v Narodnetii
domu po dolgih letih zopet tradicionalna ma>-
škarada Olepševalnega društva, ki je prav
dobro uspela. Tudi v raznih drugih lokalih
je vladalo veselo pustno razpoloženje,
PIONIRJI TERENA JOŽEFOV HRIB SO
BILI NA IZLETU
Minulo nedeljo dopoldne so bili prionirji
iz Jožefovega hriba na izletu v Liscah. Po-
merili so se med seboj smučarji in sankači.
Bili so tam tudi gostje iz Fečovnika, Za-
grada in IV, četrti, Startalo je 11 smučarjev
in 7 sankačev, V smuku je zmagal Korošec
Vili iz Pečovnika, drugi je bil čretnik Slav-
ko, tretji Šega Anton. Od sankačev je bil
zmagovalec Reberšak Franc, Smučarji kot
sankači so progo prevozili dvakrat, pokazali
so mnogo poguma in vztrajnosti. Po tek-
mah je bila razdelitev nagrad in mala za-
kuska za pionirje, ki jim bo ostal dan go-
tovo v lepem spominu.
V Celju se vrši go-
spodinjski tečaj, ki
ga pridno obiskujejo
celjska dekleta in
žene, na katerem pri-
dobivajo mnogo teo-
retičnega in praktič-
nega znanja za dru-
žinsko  življenje.
VELIK USPEH SMUČARJA CETINE
T MARIBORU
V soboto 23. in nedeljo 24. februarja
so bile v Mariboru velike smučarske
tekme pod imenom »Pohorska kombi-
nacija«. Celjski smučarji, člani PD Ce-
lje so se teh tekem udeležili in imeli v
močni konkurenci najboljših slovenskih
smučarjev zelo lep uspeh. V skupini
starejših mladincev si je Cetina Peter
priboril prvo mesto in lep pokal. Tudi
Dominik Uršič se je v močni konku-
renci članov uveljavil na osmo mesto.
Prehodni pokal si je že drugič pridobil
znani reprezentativec Slavko Lukanc,
član Ljubelja.
PREBIVALCI ŠOŠTANJA
PREDLAGAJO
Savinjski vestnik je glasilo, kakor
beremo na prvi strani lista Osvobodilne
fronte tudi Šoštanjskega okraja. Prina-
ša tudi objave in oglase, toda iz Šo-
štanj skega okraja v tej rubriki redko-
kdaj kaj beremo, OLO večkrat sprejme
razne odločbe in bi bilo umestno, da
jih OLO objavi tudi v časopisju. Ali
ni Savinjski vestnik temu primeren?
Kolikor smo zvedeli, je OLO sklenil, da
so uradni dnevi za stranke ob torkih
in petkih, sprejel je odločbo o vzdrže-
vanju javnega reda in miru itd. Ali ne >
bi kazalo te odločbe objaviti v časopisu,
ki v posebni rubriki že prinaša objave
iz Celja in okolice. Prebivalci šoštanj-
skega okraja pa za vse te reči dosti ne
zvejo, zato predlagamo OLO Šoštanj in
ostalim okrajnim forumom naj objav-
ljajo važnejše in pomembnejše objave
v Savinjskem vestniku, ki je glasilo
tudi šoštanjskega okraja.
V ŠOŠTANJU SO OČISTILI SNEG
Kljub temu, da v Šoštanju in vsem
okraju ni zapadlo toliko snega kot na
Tolminskem je bila v Šoštanju le resna
nevarnost, da bi odtapljanje snega po
odjugi poplavilo številna stanovanja,
saj je večina hiš grajenih brez kleti.
Zato je MLO mobiliziral ob podpori OF
vso razpoložljivo delovno silo, ki se je
zavedajoč nujnosti v lepem številu od-
zvala čiščenju snega s streh in ulic. Pri
tem so sodelovali tudi vsi vozniki, tako
državni kot zasebniki. Na Glavnem
trgu pa so sneg odstranjevali z buldo-
žerjem, ki ga je dal na razpolago Gra-
diš. Nekaj snega je še ostalo, vendar ta
ne more več povzročiti škode.
SRNAD JE PRIŠLA K ČLOVEKU
Lovska družina Šoštanja je zaradi vi-
sokih snežnih razmer hranila divjad
v Zg. Savinjski dolini. V Ljubnem sta
dve srni pribežali k hiši nekega kmeta,
ki ju je za dva dni zaprl v hlev, nato
pa ju je izpustil. Naslednji dan se je
k temu kmetu vrnilo kar 16 srn, ki jih
sedaj krmijo in jih bodo ko sneg po-
pusti zopet spustili. Opazili pa so, da
se divjad zadržuje skupaj le v večjem
številu in pri ljudeh išče pomoči.
PREDAVANJE
O DRUŽBENEM PLANU
Za vrsto predavanj in diskusije o
družbenem planu po delovnih kolekti-
vih šoštanjskega okraja je priredila
ljudska univerza v Šoštanju predavanje
na katerem je govoril predsednik lO
OLO Marolt Jože. Skoda je bila, da za-
nimivemu predavanju ni sledila živah-
na diskusija. Predavanja se je udeležilo
nad 150 ljudi v veliki dvorani Doma
sindikatov.
MRCINO JE USTRELIL
V petek je neki miličnik ustrelU
divjega prašiča blizu Gornjega grada.
Mrcino je sneg pripravil do tega, da je
pribežala iz oddaljenega državnega lo-
višča v gornjegrajske gozdove. Ustre-
ljena mrcina je bila težka 90 kg. To
je bil lep trenutek, da bi lovci pre-
izkusili svojo srečo pa jih ni bilo zra-
ven. B.V.     '
. . . IN ZALEDJ
IZRUVANJE MEJNIKA JE PLAČAL
Z ŽIVLJENJEM
Ivan Stefanič, stanujoč v MLačah
KLO Loče pri Poljčanah, zaposlen pri
LIP v Slov. Konjicah, je dne 17. avgusta
1951 v Mlačah v jezi na Pliberška Fran-
ca, ker je ta med Pliberškovim gozdom
in njivo Stefaničeve žene izruval mej-
nik, Pliberška Franca napadel z motiko
in ga udarjal z ročajem motike zlasti
po prsih in trebuhu, pri tem pa mu je
z nožem pretrgal vranico, zaradi česar
je nastopila krvavitev. Pliberšek je dne
21. 8.1951 podlegel. Ivana Stefaniča pa
je Okrožno sodišče v Celju obsodilo na
2 leti in 4 mesece strogega zapora.
IZOBRAŽEVALNI TEČAJI V JUR-
KLOSTRU IN MAROFU
Na Marofu in v Jurkloštru so orga-
nizirali od meseca decembra do danes
tri izobraževalne tečaje. Prvi izobraže-
valni tečaj je bil v mesecu decembru
v vasi Zalog, KLO Marof. Trajal je 14
dni, tečajnikov je bilo 13. V mesecu
januarju je bil tečaj v Jurkloštru, po-
sečalo ga je 22 tečajnikov. V mesecu
februarju je bil tečaj v vasi Lahovgra-
ben. Posečalo ga je 22 tečajnikov. Pre-
davanja so bila iz naslednjih predme-
tov: računstva, slovnice, šivanja in kro-
jenja, zdravstva, gospodinjstva in ku-
hanja. Zanimanje za tečaje je bilo pre-
cejšnje. Vse tri tečaje je organizirala
in uspešno vodila tov. Defar Julija iz
Marofa. V tej zimi bo še en izobraže-
valni tečaj v Henini in na Marofu.
Množične organizacije naj bi nudile te-
čajem več pomoči. KLO Marof in Jur-
klošter sta izrazito živinorejska in sad-
jarska. Predavanja bodo tudi s pod-
ročja živinoreje in sadjarstva. V tečaje
naj bi se vključili tudi moški, dose-
danje tečaje so posečale povečini žene.
Dne 24. februarja je bila v Jurkloštru
razstava, kjer so tečajniki razstavili
svoje izdelke.
IZ PILSTANJA
Pilštanjska igralska skupina Ljud-
ske prosvete je nastopila z dramo
»Bele vrtnice«, Vloge so bile dobro na-
učene, nekateri so postavili prav dober
odrski lik. Inscenacija je vkljub tesne-
mu odru v šoli ustrezala. Prvič po osvo-
boditvi je bil oder opremljen s kuli-
sami. Te je z nemalim trudom pripra-
vil, prepleskal in poslikal tov. Jurij
Zdovc, učitelj na Pištanju.
Skupina je gostovala tudi v Kozjem.
Kozjanska gledališka družina je oskr-
bela toplo dvorano, pripravila in opre-
mila oder za nastop. Gostje so bili za
tovariško pozornost Kozjanom prav
hvaležni
BELA SMRT
Dr. Jos. Tominšek
»Bela smrt?« ... V snegu, s snegom
— seveda.
V snežni plašč so ogrnjene gore, so
pokrite strehe; s sneženimi kosmiči je
potrošeno drevje; po neodkidanih uli-
cah radostno razposajena mladina, pio-
nirji, nad- in podpionirja, s smučka-
mi ali sankami brezobzirno reže in
prekolobari če ne sneženo, pa vsaj
snežno zmes. Proti in ob kolodvoru pa
srečavaš lepo opravljene mladeniče in
mladenke, s spretno oprtanimi smuč-
kami ali brez njih, pa z vetrnico, s
plaščem in z močnimi čevlji — vsi so
nasmejani, rdečelični od veselega pri-
čakovanja že zdaj; kako bodo rdeče
zagoreli šele čez kako uro, kak dan,
^'^ jih bo, sprcščeno zemeljske težine.
Prevzel, zavzel, očaral, začaral v čisti
^^lini snežni raj.
Pa bela smrt?
Beži no! Kak rajski občutek, ko se
tebe vsipljejo in ti lice božajo ko
"metuljčki mehke snežinke! Kako ko-
prneče se ti nabrekajo mišice, ko zma-
govito gaziš voljne plasti snega, ko v
nečutni in neslutni brzini s svojimi po-
daljšanimi i^topali brez diha ujameš
Vsako daljino... To je živo življenje.
Ne smrt. Ne bela, ne črna.
Bela smrt — ali se je naj bojimo?
Zaradi nje naj ne iščemo, ne preizku-
famo, ne uživamo bele krasote, svetlo-
'^ele radosti? Zato ne, ker se ob ne-
nadnih nesrečah kaj hitro v pravi in
se prej v nejavni javnosti oglasi ali
pa molče trobenta načelna obsodba
podvigov v položaje, ki so se v njih
pripetile nesreče, ter se zaostruje z
očitkom neprevidnosti in nespremno-
sti? — Kaj in kako torej?
Varujmo se posplošujočih sodb in ob-
sodb po prvem, čeprav trenutno po-
raznem vtisu poročil o nesrečah. Zdra-
vega mladega, mladostnega, mladostno
se čutečega človeka nevzdržno privla-
čuje veličina, združena s tveganimi te-
žavami, z nevarnostmi v slutnji; ravno
to ozadje draži, dviga, slastno vznemir-
ja podjetnega aktivista, po prirodi iz-
nilada koprnečega k udejstvovanjuj
svojih zavestnih in nezavestnih moči,j
dandanes naravnost pozvanega in iz-;
zvanega v zapeljivm nalogah fizkul- i
mre. Očitki, graje, prepovedi, nasveti i
nauki so zastonj, če izključujejo samo-|
stojnost volje. Je že in bo ostalo tako.-i
»Napor z nevarnostjo mika. Kdor se
ne upa, naj nič ne upa.« To veljavo
poguma priznavamo in pripuščamo; ne
pa, če nevarnosti ne poznaš ali jo pre-
ziraš.
Užitek je res, ako te zdravega in do-
bro oblečenega kje blizu selišč obsipa-
va snežni metež ali če na javnem potu
gaziš sneg; tudi se ne boš izgubil v
Suhadolnikovem grabnu pod Grintav-
cem ali v Kotu na Triglav, čeprav vi-
diš samo pod noge; že s precej brige
sem pa z Malih Podov iz snežnega ob-
laka zgazil do koče. Kadar v plahtah
sneži, se pač nihče, kdor ni prisiljen,
ne spušča v gore na daljšo pot. Za
presenečenja med potom pa, ki niso
nikoli izključena, hodi skrbno oprav-
ljen, opremljen in zanesljivo orienti-
ran ter ne pojdi sam; dosti izvežbani
dr. Lubec se je 1936 v Prisojniku po-
nesrečil, ker je bil sam.
Sneg zapade v planinah ne samo v
zimskih mesecih, ampak kadarkoli.
Pred toliko in toliko leti smo trije za-
stopniki SPD meseca avgusta šli na
Vršič določit prostor za Tičarjev dom.
Opravivši ta nalog, smo hoteli še pre-
izkusiti smer vzpona na Razor s Pri-
sojnikove strani in potem sestopiti pre-
ko Kriških Podov. Vreme je bilo juž-
no, večkrat se je vlila ploha, vmes je
posijalo sonce, vrh Razora je bil ovit.
»Kar bo, pa bo!« — Klicala nas je
dolžnost, molče smo se dvigali kvišku,
končno v sveži mokri sneg. Nič hudega;
po razdrapanih skalah se je stopalo
varno. Blizu vrha se pa razteza precej
obširna čistina, dokaj nagnjena, spo-
daj ploščasto gladka, nadrobno posuta
z gruščem; na grušču je zdaj ležala
plast mokrega snega, vse skupaj zrah-
ljano. Ustavili smo se na robu. Ker bi
se prehod naravnost gor težko dose-
gel brez zdrsa, smo pločišče obšli, ple-
zaj e po robnih skalah.      Konec prih.
Iz Kozjecia
TEDEN DNI NISMO IMELI
^VTOBUSNE ZVEZE
kljub temu smo vsak dan ali vsak dru-
gi dan vzpostavili zvezo z Rajhenbur-
gom s sanmi. Tako je pošta prihajala
redno ter tudi potniki so imeli možnost
potovanja. Zahvaliti se imamo Kmečko
obdelovalni zadrugi, ki je priskočila na
pomoč s konji ter šoferju avtobusne.
zveze Rajhenburg, ki je o pravem času
organiziral in obvestil ljudi o prevozu.
Od 19. februarja že zopet redno vozi
avtobus Rajhenburg.
Telefonska medkrajevna zveza je bila
kljub južnemu snegu vedno vzpostav-
ljena saj so poštarji bili nepretrgano
s palicami za otepanje snega na te-
renu. Delovne brigade, katere je orga-
niziral KLO so pridno na delu — re-
šujejo strehe in odvažajo nakopičen
sneg s trga.
21. februarja je bil smučarski dan v
Kozjem. Tekmovalo je 30 smučarjev,
po večini mladincev. Prvič smo tudi
videli skoke z 10 metrske skakalnice.
Nekateri mladinci so dosegli prav lepe
rezultate med njimi je bil najboljši
mladinec Dušic. Enakih tekem bi že-
leli še več videti. B. V.
PREVORJE
Uredništvo »Savinjskega vestnika« je
prejelo iz Prevorja dopis s podpisom:
»popotnik B. M.« Ker si uredništvo iz
poslanega dopisa ne more ustvariti sli-
ke, kaj dopisnik pravzaprav hoče pove-
dati, nam naj B. M. zadevo natančneje
opiše; dopis bomo potem radevolje ob-
javili
stran 4
»SAVINJ^I VESTNIKc<,dne 1. marca 1952
Stev. 9
FIZKULTURA
Mladi skakalci Avstrije, Italije in Jugoslavije so tekmovali
v smučarskih skokih
v nedeljo 24. t. m je bi^^ na prenov-
ljeni skakalnici v Mestnem parku tek-
movanje mladinskih reprezentanc Av-
strije, Italije in Jugoslavije. Skakalnico
za tekme, za katere je vladalo v Celju
in bližnji okolici izredno zanimanje, so
zelo dobro pripravili celjski smučarji.
Tako je ob prijetnem sončnem vreme-
nu prisostvovalo skakalnim tekmam
3000 gledalcev.
V troboju je tekmovalo po osem mla-
dincev, ocenjeno pa je bilo za vsako
ekipo le prvih šest tekmovalcev. Re-
zultati so sledeči: 1. Avstrija 1099.3 toč-
ke, 2. Jugoslavija 1076.2 točki in 3. Ita-
lija 526.1 točke. V tekmovanju posa-
meznikov je prvo mesto dosegel Jugo-
slovan Gorjanc s skokoma 34 in 33.5 m.
Vse do petega mesta pa so se nato raz-
vrstili Avstrijci, ki so imeli najbolj iz-
enačeno ekipo in so tudi najboljše ska-
kali. Posebno se je odlikoval Avstri-
janec Grillenhofer, ki pa je pri prvem
skoku padel in izgubil lepo število točk.
Od Jugoslovanov sta se odlikovala pr-
voplasirani Gorjanc in Rojina. Vsi osta-
li so precej zaostajali, so pa pokazali
predvsem borbenost in voljo, kar je pa
bilo premalo za zmago tudi v ekipnem
tekmovanju.
Pri skokih naših odličnih skakalcev,
ki so skakali izven konkurence se je
posebno odlikoval Zalokar, ki je tudi
tokrat dokazal, da spada med elito ju-
goslovanskih skakalcev. Tudi Adlešič
in Javšovec sta pokazala viden napre-
dek in nista mnogo zaostajala za zma-
govalcem v skokih izven konkurence.
Prireditelju, poleg zelo dobre organi-
zacije zamerimo to, da je številne gle-
dalce slabo obveščal o rezultatih po-
sameznih skokov in da ni bilo po mi-
krofonu natančneje obrazložena iz-
vedba skoka kakor je to bil primer v
prejšnjih sličnih prireditvah. Nadalje
se nam je dozdevalo, da je bila pri vo-
denju tekmovanja pretirana hitrica, ki.
je celotni organizaciji samo škodovala.
Sodelujoči bi lahko v zaključnih sko-;
kih skušali postaviti rekord skakalni-,
ce, kar bf gotovo gledalci živahno po-i
zdravili in bi zanimanje za skoke šej
bolj narastlo ter dalo celotni prireditvi
svečan zaključek.
HOKEJ NA LEDU
Kladivar : Ljubljana (liga)
1:11 (0:0, 0:6, 1:5)
ZSK Kladivar je izrabil izredno
ugodno vreme zadnjih dni in odigral
v nedeljo po skakalnih tekmah z rutini-
rano ekipo »Ljubljane« zanimivo ho-
kejsko tekmo. Precejšnje število gle-
dalcev je z zanimanjem spremljalo bor-
bo tehnično mnogo slabših Celjanov s
starimi in rutiniranimi igralci Ljublja-
ne. Uspeh prve tretjine igre domače
ekipe je prisilil ekipo Ljubljane, da je
razvila in pokazala vse svoje znanje ter
s šestimi zgoditki zaključila drugo tret-
jino. V tretji tretjini igre so se domači
skušali obvarovati večjega poraza, kar
jim je pa le delno uspelo. V prvi tret-
jini igre je zelo dobro branil svoja vra-
ta Dolžan, ki pa je v nadaljevanju ne-
koliko popustil.
Sodil je skoraj brez napake tov. Gor-
še iz Ljubljane.
SMUČARSKO PRVENSTVO
GRAFICARJEV PRI CELJSKI KOCI j
Prejšnjo soboto in nedeljo se bi mo-i
ralo vršiti III. smučarsko prvenstvo gra-i
fičarjev Jugoslavije, ki je pa bilo pre^
loženo na soboto 1. in nedeljo 2. marca.]
Grafične ekipe se bodo borile za mo-i
štvenega prvaka v smučanju FLRJ ia
za lep pokal ministra vlade LRS tov.
Toneta Fajferja, pod katerega pokro-
viteljstvom se to prvenstvo tudi vrši.
V soboto bodo tekmovanja v smuku in'
slalomu ter teku za ženske, v nedeljo
pa v tekih mladincev in članov.
TELOVADNO DRUŠTVO V GABERJU
ODLIČNO NAPREDUJE
Pred kratkim je imelo Telovadno
društvo »Tine Kos« v Gaberju pri Ce-
lju svoj občni zbor. Obračun dela je
pokazal izredne uspehe in napredek te-
ga društva po zaslugi vaditeljev in vo-
dij Pavla Božiča, Mirka Trebičnika in
Milke Kovačič. Društvo ima blizu 220
telovadcev in je spremenilo ime v TD
»Partizan« Gaberje pri Celju.
Abraham   Uncoln   —   šestnajsti   predsednik
ZDA
Abraham Linkoln ima veliko zaslug za na-
predek Amerike, saj se je na strani unije
bojeval za odpravo suženjstva. Po zmagi
unije je bil dne 15. aprila 1865 v Fordovem
gledališču v Washingtonu ubit od svojih na-
sprotnikov.
CISTO CELJSKA
Miličnik ustavi veselega ponočnjaka,
ki je le še tiho nadaljeval priljubljeno
popevko, medtem ko je stroga roka
»reda in miru« zapisovala nekaj v be-
ležnico:
— Tako, dragi moj. Zglasite se jutri
na postaji Narodne milicije, da plačate
100 din.
— Zakaj pa? — vpraša začudeno ve-
seljak.
— I zato, ker ste glasno prepevali,
— odgovori miličnik.
— Eh, seveda sem pel, toda ne za
denar.
PONOVITE ŠE ENKRAT
— Rešili ste mi življenje. Zaslužili
ste 500 din nagrade, toda jaz imam sa-
mo 1000 din v enem bankovcu.
— Nič ne de. Skočite še enkrat v
vodo...
PRESENEČENJE
Prodajalec: — Vzemite tole ovratno
ruto. Z njo boste napravili veliko prese-
nečenje svoji ženi. ^
Kupec: — To vam verjamem, da bo
pi-esenečena, ko pričakuje krznen plašč.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 18. do 25. februarja 1952 je bilo roje-
nih 13 dečkov in 14 deklic.
Poročili so se:
Podoficir JLA Molnar Franjo in kuharica
Marot Angela, oba iz Celja; posestnik Kodela
Jože iz Sv. Križa in posest, hči Jug Ivana
iz Dobležič; pek, pomočnik Godnik Franc in
delavka Keše Marija, oba iz Celja; trg. pom.
Špilak Anton iz Celja in delavka Kramžar
Ivana iz Žebnika; strugar Jager Emil i»
Stor in namešč. Žoher Ana iz Celja; namešč.
Stern Maksimiljan iz Celja in namešč. Iliib-
jan Angela iz Sv. Jurija ob Taboru; čevlj.
pomočnik Mlakar Konrad in delavka Motoh
Stelanija, oba iz Celja; kmet Fendre Jakob
in šivilja Jevšinek Avguština, oba iz Gro-
belnega; gozdar Ikovic Anton iz Solčave in
namešč. Jevšinek Marija iz Vitanja; delavec
Pnšnik Matija in gospodinja Svet Frančiška,
oba iz Celja; železničar Tratenšek Anton iz
T^aš in gospodinja Brečko Zora iz Tremarij; !
šofer Čuden Edvard in nameSčenka Sovinek '
Vida, oba iz Celja ter namešč. Lah Iran in
gospodinja Ošlak Avguština, oba iz Celja.
Umrli so:
Prevžitkarica Podpečan Julijana, stara 54
let iz Sentjungerti; posestnik Starki Alojz,
star 56 let iz Doblja, upokojenec Novak -Jože
star 48 let iz Trlična; upokojenec Kangler
Josip, star 85 let iz Slov. Konjic; čevljar
Iratnik Anton, star 41 let iz Polzele; upoko-
jenec Jelen Florjan, star 70 let iz Celja;
rentnica Sinkovič Neža, stara 74 let iz Griž;
gospodinja Zakošek Ana, stara 88 let iz Celja;
upokojenka Mežnarie Jožefa, stara 65 let iz
Kozjega in rentnik Oregorič Štefan, star 72
let iz Celja.
MOTORISTI!  KOLESARJI!
Kolesa, motorje na novo
prebarva v peči
v najboljši izdelavi in poljubni
barvi
Burnik Mihael
ličenje koles in motorjev v peči
Celje, Dečkova 15
za Titovo kasarno
(prej na Mariborski c. 24)
Obvestila
Našim komitentom sporočamo, da se
S 1. marcem 1952 združimo z Narodno banko
Celje-mesto.
Dosedanje celokupno poslovanje Komunalne
banke prevzame Narodna banka.
KOMUNALNA BANKA CELJE
OBJAVE IN OGLASI
OPOZORILO!
Opozarjamo vsa podjetja, ustanove ter
ostale prebivalce, da prijavijo do 3. marca
t. 1. škodo, ki je nastala vsled ogromnih
snežnih padavin Poverjeništvu za lokalno go-
spodarstvo MI.O Celje, Trg Svobode 10-11.
Prijave je poslati pismeno. Ocenitev naj bo
čimbolj specificirana, dokomentirana in po se-
daj veljavnih cenah. Kjer škode sedaj še ni
mogoče točno ugotoviti (sadno drevje, gozdo-
vi) je ocenitev izvesti približno in to posebej
pojasniti.
RAZPIS
Obveščamo vse potrošnike, ki so v posesti
K nakaznic, da smo razpisali nov obrok kur-
jave K-I prejme pol prm drv, 100 kg premo-
ga, k-II prejme pol prm drv, 150 kg premoga,
K-III prejme 1 prm drv, 200 kg premoga,
K-IV prejme 1 prm drv, 300 kg premog*.
Z delitvijo je podjetje pričelo 17. februarja.
Istočasno opozarjamo potrošnike, da smo z
delitvijo prej razpisainih obrokov začasno
prenehali. Do nadaljnjega se deli samo novo
razpisani  obrok.
Poverjeništvo za trg.  in gostinstvo:*
MLO Celje
OBJAVA
Opozarjamo društva in organizacije, ki pri-
rejajo plese in slično v Domu ljudske pro-
svete naj ne računajo z uporabo
tamkajšnjega koncertnega klavirja, ki je last
Glasbene šole. Ta klavir je namenjen zgolj
koncertni uporabi in ga ne bomo dajali za
nekoncertne svrhe nikomur in pod nobenim
pogojem na razpolago.
Ravnateljstvo Glasbene šole
KONCERT
Sreda, 5. marca v Narodnem domu: Kla-
virski koncert Brede Rajhove. Začetek ob
20. uri. Predprodaja v Glasbeni šoli.
Množične organizacije OF I. četrti Celje-mesto
priredijo  v čast »8. marca - Dneva žena«
PROSLAVO
ki bo dne 6. marca 1952 ob 19.30 uri v mali
dvorani Doma OF.
Po referatu bodo pionirji uprizorili igrico
»Mojca in živali«.
Sledil bo srečolov in prosta zabava.
Vljudno vabljeni!
Občni zbor terenske organizacije Zveze
borcev NOV in POJ II. četrti mesta Celja.
Terenski odbor ZB II. četrti sklicuje občni
zbor terenske organizacije ZB dne 7. marca
ob 19. uri v sindikalni sobi železniške postaje
Celje. — Vabimo vse člane na čimvečjo in
točno udeležbo.
Terenski odbor ZB II. četrti
OPOZORILO -j
Zvedel sem, da si je moj brat Mirko iz-'
posojeval denar in delal dolgove, obetajoč pri
tem razne ugodnosti, ki jih bo nudil z ozirom
na moj službeni položaj.
Mislim, da bi moralo biti vsakomur jasno,
da je bilo sklicevanje na moj položaj samo
pretvBza, ki mu je omogočila, da je dobi!
denar pri ljudeh, ki radi iščejo postranska^
pota, da kaj dosežejo ali dobijo.
Opozarjam vse prizadete, ki bi v zvezi si
tem širili kakršne koli govorice in mi s tenvi
škodovali, da bom proti njim sodnijsko po-,
stopal.
Za dolgove, ki jih je napravil brat pa nisem
in ne bom plačnik.
Piki Jože,
Celje, Razlagova 8a
TOVARNA   ORGANSKIH   BARVIL   CELJE
išče gradbenega tehnika z večletno prakso,
predvsem na delih kapitalne izgradnje.
Ponudbe s kratkim življenjepisom poslati
na upravo podjetja.
PRODAM udomačeno sovo. Naslov v upravi
lista.
PRODAM  dobro  ohranjen  »Singer«  šivalni.
stroj, škobeme Angela, Vrbje 36, p. 2alec.
PRODAM poceni radi selitve: globok kompl.
tapeciran otrožki voziček, lepo površno jo-
pico, volneno obleko, 4 m blaga in skoraj
nov plašč. (Tudi na bone.) Mozetič, Celje,
čret 42.
KUPIM dobro ohranjeni dve prevleki za pre-
šito odejo, širina 130—135, dolžina 180 cm.
Naslov v upravi lista.
KUPIM dobro ohranjen otroški tricikel. Na-
slov v upravi lista.
NAŠEL sem avtomobilsko verigo. Deleja Jo-
že, Celje, čret.
ROčNO URO sem izgubil pred postajo dne
22. februarja. Ker sem dijak, prosim naj-
ditelja,  da jo vrne proti na-gradi na II.
gimnazijo Celje.
UPOKOJENKA vajena gospodinjskega in vrt-
nega  dela,   išče   prazno   sobico,   kjer  bi
pomagala  v   gospodinjstvu  ali  ga  vodila
samostojno. Prevzela bi tudi mesto hišnice
ali  oskrbnice.  Ponudbe  na upravo  lista.
SOBO nudim osebi, ki bi pomagala v gospo-
darstvu. Naslov v upravi lista.
IŠČEM  starejšo  ženo,   postrežnico  v  gospo-
dinjstvu v dopoldanskih urah. Nudim hra-
no, nagrado, eventualno stanovanje. Naslov
v upravi.
PREKLICUJEM izgubljeno sindikalno knji-
žico štev. 53241 na ime Šturm Alojz, Celje.
KINO
KINO 2ALEC
Od 29. 2. — 2. 3.. slovenski film »KEKEC«
Od 5.-6. III., angleški barvni film
»BLANCHE FURY*
2. marca predstave ob 15., 17., 19.; ob
delavnikih ob 19.
Obveščamo, da Vam lahko dobavimo vagonske količine ce-
menta, direktno od proizvajalca. Cena cementu je 12.24 din
vključno vreče, katere ostanejo last kupca. Tovornina se
zaračunava posebej. Informativno javljamo, da znaša ista
Anhovo—Celje za 20 ton 37.898 din. — Stroške tovornine
nosi kupec. Manjše količine dobavljamo iz našega skladišča
za trgovsko mrežo ter je cena 14.50 din franko naše skla-
dišče. — Na zalogi imamo strešno lepenko, rola 812 din,
štukaturno trstiko, m^ din 14.05 vezano z žico, ter razno
sanitarno keramiko kakor školjke »Panama«, umivalnike,
pisoarje po ugodni ceni. Pohitite z naročili za cement, kei
bo dobava v kasnejših mesecih otežkočena.
Opozarjamo vse potrošnike, da
imamo dobro sortirano zalogo
prvovrstnih smučarskih in na-
vadnih gojzerjev, kvalitetno od-
lične rudarske in delavske čevlje
tei" modne nove vzorce lahke
obutve vseh vrst po nizki ceni in
solidni postrežbi.
Živi zid
IStane Terčak
Ob majhnem ognju pa so se greli in dremali borci. Trudna
Lukova glava se je pobesila na prsi. Cigareta mu je v ustih ugas-
nila. Vsi smo utihnili. Plamen je pojemal, sence gozda so nas
začele objemati. Le v žerjavici je še tu pa tam zaprasketalo...
Raštanj se je predal brez juriša. V partizanskih rokah je bil
do sončnega vzhoda. Naš obisk ga je onesposobil za dva meseca...
Nočilo se je. Ves dan je tako na gosto metlo, da nisi videl
deset korakov pred seboj. Aktivist Dušan je dobil sporočilo, da se
mora javiti na Plešivcu, mali hribovski vasici onstran Javornika,
ki je najvišji vrh v Bohorju.
Grabenska mama, devetdesetletna starka se je s svojimi napol
ugaslimi očmi ozirala po zasneženih in zameglenih vrhovih in po
Dušanu, ki se je pripravljal na pot preko gozdov na drugo stran
Bohorja.
Vprašujoče so gledale njene oči...
Grabenska mama! Kdo izmed partizanov, ki so se potikali po
Kozjanskem, je ne pozna. Od okrožnega sekretarja Sergeja, Ton-
čke Cečeve pa do zadnjega aktivista in kurirja, vsi so njeni dobri,
dragi znanci. To so zrati fantje Grabenske mame, ki se jih še
sedaj vedno z veseljem spominja.
»Dušan, kako se je že imenoval oni plavolasi, srednje postave,
ki je hotel vse vedeti, a?«
»Mati to je bil Sergej,« je odgovoril Dušan.
»Da, da, to je bil Sergej, S-e-r-g-e-j,« počasi zloguje starka.
»Kaj ne, Dušan, s tem sta se prebila na Hrvaško in prepla-
vala ledeno Sotlo in skoraj utonila,« nadaljuje mama.
»Da, mama, Sergej me je rešil, ko sem se potapljal.«
»Cnješ, Dušan, kaj pa oni lepi. širokopleči fant, o katerem
so pravili, da je bil nekje v Španiji in jo je potegnil malo po
prleško, kje pa je tisti? Ta mora biti danes gotovo velika glava!«
vprašuje mama o svojih fantih.
»Mama, to je 2nidarič Tone, ki je padel nekje na Dolenj-
skem. 2e takrat je bil podpolkovnik,« odgovori Dušan.
Grabenski mami se zasolze napol ugasle oči...
»Tak fant! Kaka škoda!« zamomljajo starkine ustnice.
Pod vasico Podpečjo imajo mama majhno bajtico. Tja so se
zatekali naši fantje že v letu tisoč devet sto enainštirideset. Pod
njihovo kuhinjo je bil bunker, kjer se je nahajala partizanska
tehnika že leta dvainštiridesetega. Mama je znala varovati svoje
fante in skrbeti zanje. Bunker ni bil nikdar izdan, mama pa so
ostali živi in zdravi.
»Dušan, pazi se, pa on^ pozdravi, ki so prišli z Dolenjske.
Reci jim, da jim želim vse dobro,« so naročili mama, ko se je
Dušan poslavljal...
V poznem popoldnevu drugega dne sta se sešla pesnik Kajuh
in Dušan na Plešivcu pod Javornikom. Kulturni stiki med par-
tizani Štirinajste udarne divizije in kozjanskimi borci so bili
vzpostavljeni.
VeČerilo se je, ko se je Dušan odpravljal domov. Zopet je
bilo treba prečkati pogorje, ki je bilo v švabskem obroču.
Od Bu^, Zič, Drenske rebri, Pilštajna, Lisičine, Topolovega,
Zagorja, Fužin, Planinske vasi, Podpeči, Sv. Vida in Planine in
še naprej se je raztezal švabski obroč okoli divizije.
Na vseh obronkih so že vse popoldne divjale borbe. Trinajsta
udarna brigada se je lasala s Švabi v Hudičevem grabnu in na
obronkih Federmavsa.
Snežiti je prenehalo. Polna luna je vstala iz megle. Po stezici,
ki se je vila v ostrih ovinkih, je iz Plešivca proti vrhu Javornika
korakal Dušan. Spremljalo ga je regljanje strojnic na vznožju
Bohorja. Njihov odmev se je zgubljal v lesovju. Vse naokoli je
bilo opaziti posamezne stopinje partizanskih kurirjev, ki so vsako
uro prečkali jugovzhodno pobočje in prenašali povelja štaba di-
vizije komandantu Trinajste udarne brigade Gedžu, ki se je boril
na Federmavsu.
»Tukaj sem brez skrbi, na oni strani vrha bo pa treba napeti
ušesa, da se prebijem nazaj v bunker do mame,« je mislil Dušan
in počasi sopihal po strmini. Roke je držal v žepih. Ob pasu mu
je visel samokres in bombe. V štabu divizije so mu naložili mesa,
ki ga je nosil v nahrbtniku. Zavil je počasi v oster ovinek. Za
njim so se vzdigovale debele bukve. Ko je stopil v njihovo senco,
so planile vanj brez besed štiri oborožene postave.
»Fantje, le počasi, kar pustite me, saj sem vaš. Gremo isto
pot,« jih je ogovoril.
Fantje so molčali. Eden mu je segel za pas in mu vzel samo-
kres in bombe. Mudilo se jim je.
»Fantje, bodite pametni. Saj vem, da ste namenjeni v Tri-
najsto brigado. Saj imamo isto pot,« je dejal Dušan.
Roke so se ga oklenile še tesneje. Začeli so ga suvati.
Dušan se je razjezil: »Hudiča, spustite me, saj sem tudi jaz
partizan.
Izza redkega bukovja je posvetila luna na korakajoče sive
postave. Dušan se je zgrozil, korak mu je zastal. Hotel je zakričati
na pomoč. Toda glasu ni bilo iz grla. Roke štirih sivih postav so
ga stisnile. Na sencih je začutil cev samokresa.
»Schnell fort, marsch, marsch!« mu je tiho, a ostro siknil
v uho tuj, osoren glas.
Motno so se zasvetile v soju lune švabske čelade.
Schnell, schnell...!« se glasi povelje. Suvajo, rinejo, vlečejo
malo, čokato Dušanovo postavo iz steze v bukovje. Zavijejo v
smer! proti Javorniku, ki kraljuje nad Bohorjem.
Po kratki hitri hoji so se znašli v mali kotlinici med skalov-
jem. Bila je obkrožena s švabskimi stražami. Okoli štirideset
Svabov je čepelo v nje.j. Na zgornjem koncu kotlinice, pod bu-
kvo, so imeli majhen kovčeg. Zraven njega je čepel vojak s slU'
šalkami na ušesih.
»Radijska oddajna postaja!« je šinilo Dušanu v možganih.
»Heer Leutnant, pripeljali smo bandita!«