informativni
glasilo ravenskih železarjev
Leto 41	Ravne	na	Koroškem,	maj	2004	št.	5
METALU BOSTA IZ TEŽAV POMAGALA TUJA SVETOVALCA
Trenutni položaj družbe Metal in načrti za leto 2004 je bila tema konference za novinarje, ki je bila 5. maja na Ravnah in na kateri so sodelovali Tibor Šimonka, predsednik uprave Slovenskih železarn v vlogi predsednika skupščine Metala, mag. Darko Mikec, glavni direktor Metala in Andrej Gradišnik, član poslovodstva Metala. Predstavili so družbo in njen tržni položaj na globalnem trgu jeklenih izdelkov, analizo poslovanja v lanskem letu ter v prvem kvartalu letošnjega leta in razloge za spremembe v vodstvu Metala ter novo vodstvo.
ZAMENJAVA V VODSTVU IN ANGAŽIRANJE SVETOVALCEV
Vladna komisija, pristojna za privatizacijo Slovenskih železarn, je julija lani ustavila postopek prodaje Metala. »Ugotovljeno je bilo, daje treba pred nadaljevanjem druge faze privatizacije Metal produktno, programsko in tržno prestrukturirati. Odločitev o sanaciji družbe je bila torej nekako prisotna že v dingi polovici lanskega leta in čeprav je bivše poslovodstvo Metala zaradi slabih razmer na trgu napovedovalo slabe poslovne rezultate ob koncu leta, so nas ti januarja letos na redni skupščini presenetili, saj je bila situacija bistveno slabša, kot jo je še decembra predstavljalo poslovodstvo,« je povedal predsednik skupščine Metala Tibor Šimonka. Medtem ko je namreč poslovodstvo Metala napovedovalo 70 milijonov tolarjev izgube, je le-ta leta 2003 v resnici znašala 827,8 milijona tolarjev. Rezultat
poslovanja je bil slabši tako od doseženega v letu 2002 kot tudi od načrtovanega za leto 2003, čeprav je bila količina prodanih izdelkov večja od načrtovane za 14 odstotkov, vrednostna prodaja pa za 3 odstotke. V primerjavi z načrtom je zaostala tudi dodana vrednost na zaposlenega, kije znašala 21.938 evrov, saj je bila za 11 odstotkov nižja od načrtovane.
Skupščina družbe je 23. marca letos zaradi nadaljevanja negativnih trendov poslovanja zamenjala poslovodstvo in za novega glavnega direktorja imenovala mag. Darka Mikca. V novo poslovodstvo je imenovala tudi dotedanjega člana poslovodstva Andreja Gradišnika, ki je opravljal funkcijo namestnika glavnega direktorja. (Dosedanji direktor Peter Prikeržnik odhaja na delovno mesto v koncem Slovenske železarne in bo skrbel za prodajo izdelkov na nekdanjem jugoslovanskem trgu ter izvedbo projektov oziroma kapitalskih povezav.) Skupščina je, kot je njeno odločitev utemeljil predsednik Šimonka, sicer ocenila, da je visoka izguba res tudi posledica neugodnih razmer na svetovnem tržišču in padanja vrednosti ameriškega dolarja in da je bilo poslovanje v letu 2003 izjemno težko. »Kljub temu pa je skupščina ocenila, da se je Metal znašel tudi v krizi poslovodenja. Lastniki so pri poslovodstvu Metala pogrešali predvsem dolgoročno razvojno in tržno strategijo in vizijo družbe, pomanjkanje investicijske politike ter tudi konkretne ukrepe za preprečitev negativnih trendov v poslovanju družbe, tako v proizvodnem kot tudi v tržnem smislu. Negativno poslovanje v preteklih letih je namreč povzročilo, da so se sredstva amortizacije pretežno uporabljala za ohranjanje likvidnosti in le v manjši meri za naložbe v posodabljanje proizvodnje. Metal je zaostal tudi v procesu uvajanja zahtevnejših proizvodov z višjo dodano vrednostjo.«
Mag. Darko Mikec: »Stanje, v katerem je novo poslovodstvo prevzelo Metal, ni rožnato, vendar verjamem, da lahko podjetje pozitivno posluje. Ima tradicijo, zaradi kakovosti izdelkov je uspelo na svetovnem trgu, in ima kadre; strokovna ekipa, ki sem jo doslej spoznal, je dobra in zmore uresničiti cilje, ki nam jih je postavila skupščina.«
Kot je pojasnil predsednik Šimonka, je bila uprava Slovenskih železarn prepričana, da bo izhod iz krize, v kateri seje znašel Metal, samo z domačim znanjem daljši in dražji, zato je že v začetku leta začela aktivnosti, da bi znanje, ki v družbi sicer je, dopolnila tudi z znanjem in izkušnjami tistih, ki poznajo konkurenčne tehnološke in tržne prednosti za uspeh na trgu. V postopku prodaje Metala so tako (ker so se pojavili v vlogi potencialnega ponudnika) spoznali nekatere strokovnjake iz družbe Inteco, ki je svetovno priznana svetovalna hiša s področja jeklarstva - ukvaija se predvsem z implementacijo tehnologij, predvsem zmogljivosti za proizvodnjo orodnih jekel. Pred nekaj dnevi je bila tako podpisana pogodba za angažma dveh svetovalcev, mag. Haralda Holzgrubeija iz Inteca in dr. Rainerja Tarmanna iz Voest Alpine, ki bosta zadolžena za svetovanje natehnološko-razvojnem in tržnem področju Metala, saj teh izkušenj in znanja v družbi ni dovolj. V prvih osmih mesecih bosta pomagala pri izdelavi srednjeročne strategije in če jo bo skupščina potrdila, bo pogodba podaljšana za štiri leta. Njuna nagrada bo odvisna od Metalovih poslovnih rezultatov.
VSE VEČJI RAZKORAK MED NABAVNIMI IN PRODAJNIMI CENAMI
»Metal se je v zadnjih letih uspel na globalnem trgu uveljaviti kot nišno orientiran proizvajalec kakovostnih jekel v segmentu orodnih in hitroreznih jekel. S povečevanjem teh tržnih deležev je leta 2003 postal peti največji proizvajalec na svetu, poznan po visoki kakovosti
in ugodnih cenah svojih izdelkov,« je poudaril glavni direktor mag. Darko Mikec. Orodna jekla v strukturi Metalove količinske prodaje dosegajo več kot 60 odstotkov, saj so v zadnjih desetih letih v podjetju opuščali proizvodnjo manj donosnih konstrukcijskih jekel, medtem ko je proizvodnja specialnih jekel ostala količinsko nespremenjena. Metal je danes uveljavljen na evropskem trgu in trgu ZDA, tretje najpomembnejše tržišče pa postaja Azija, ki jo je začel načrtno osvajati lani. Jeklene izdelke prodaja v več kot 40 držav sveta.
Zakaj je Metal zašel v težave? Mag. Darko Mikec: »Prodajna cena za jedmi program Metalovih izdelkov je od prvega kvartala leta 2002 padala, cene surovin pa so vztrajno rastle. Razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenam se je večal. Šele aktivnosti, ki jih je Metal izvedel v tretjem kvartalu leta 2003 in so bile intenzivirane z nastopom novega poslovodstva, poskušajo te škarje cen zmanjšati.«
Neugodne razmere poslovanja, ki so bile posledica rasti cen starega železa in ključnih ferolegur v zadnjih dveh letih, so se zaostrile konec leta 2003. Zamujanje pri dvigovanju prodajnih cen in prezasedenost nekaterih proizvodnih agregatov z naročili s slabim pokritjem lastnih stroškov sta povzročila slabe poslovne rezultate konec lanskega leta in v prvem kvartalu leta 2004. Zaradi neugodnih kazalcev poslovanja so v Metalu že v lanskem prvem četrtletju povečali obseg proizvodnje in prodajo dopolnilnega programa, da bi znižali skupne stroške na enoto proizvoda. Skupna proizvodnja v lanskem letuje bila skoraj 219.000 ton, blagovna pa 66.000 ton, s čimer je bil za 17 odstotkov presežen letni načrt skupne proizvodnje, za 13 odstotkov pa plan blagovne proizvodnje. S prodajo dobrih 65.500 ton izdelkov je Metal dosegel skoraj 76 milijonov evrov prodajnih prihodkov. Na domačem trguje ustvaril nekaj več kot 15 odstotkov realizacije, vse preostalo pa v izvozu, največ v Nemčiji.
Tudi prvo četrtletje letošnjega leta je bilo za poslovanje Metala neugodno. Velik razkorak med prodajnimi cenami izdelkov in nabavnimi cenami osnovnih surovin se je še povečal. V povprečju so bile cene za najpomembnejše vložne materiale kar za 26 odstotkov višje od tistih v prvem kvartalu lanskega leta, kar ni nepomembno, saj stroški materiala pomenijo polovico vseh stroškov v izkazu poslovnega izida podjetja. Z znižanjem potroškov materialov in energije, s povečanjem prodajnih količin in z zmanjševanjem števila zaposlenih predvsem v režijskih službah so nameravali v Metalu vsaj delno zmanjšati vpliv komercialnih nesorazmerij. V prvih treh mesecih so prodali 18.600 ton izdelkov; več, kot je predvideval plan in je bilo doseženo lani, ter za četrtino več kot leta 2002. Vendar je izguba znašala 138 milijonov tolarjev, čeprav naj bi podjetje ustvarilo 12 milijonov tolarjev dobička. »Metal je zamudil trimesečno obdobje preurejanja prodajnih cen, ki bi morale slediti skokoviti rasti cen surovin,« razlaga razloge za negativno poslovanje glavni direktor Mikec. Ob nepravočasnem dvigovanju cen Metalovih izdelkov ter nefleksibilnih določilih v prodajnih pogodbah pa opozarja tudi na dolg pretočni čas izdelave izdelkov, ki znaša tudi do tri mesece. Ker je rast nabavnih cen za daljše obdobje težje predvidljiva, bo treba spremeniti tudi način sprejemanja novih naročil. Direktor pa opozarja tudi na zamude pri dobavah, ki jih bo treba odpraviti, da bo tudi zaradi tega Metal lahko dosegal višje cene.
Tibor Šimonka: »V podjetju znanje sicer je, vendar ga ni dovolj, da bi zmanjšali razkorak med Metalom in konkurenčnimi podjetji tako na tržnem kot na tehnološkem področju. V zadnjih štirih letih se je proces programske preobrazbe v čim večjo proizvodnjo specialnih jekel z vse večjo dodano vrednostjo zaustavil.«
PREDSTAVITEV POSLOVODSTVA IN ZUNANJIH SVETOVALCEV IZ AVSTRIJE
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA
Glavni direktor Metala mag. Mikec je predstavil tudi ukrepe in prioritete novega vodstva - najpomembnejša je s kratkoročnimi ukrepi zagotoviti pozitivno poslovanje družbe.
V prvem mesecu se je novo poslovodstvo usmerilo predvsem v usklajevanje nabavnih in prodajnih aktivnosti, da bi zmanjšalo razkorak med skokovito rastjo strateških surovin in cenami Metaiovih izdelkov ter ujelo pozitivne učinke konjunkture na trgu.
Čeprav so bila za prvo polletje sprejeta naročila že v začetku letošnjega leta in je težko doseči povečanje cen za že potijena naročila, si je poslovodstvo pri ključnih kupcih prizadevalo za dvig prodajnih cen. Zaradi razmer poslovanja, kijih ne pomnijo niti dobri poznavalci jeklarstva, so nekateri kupci tudi pristali na povišanja cen, kar bo pripomoglo k izboljšanju poslovanja Metala.
Stekel je tudi projekt zmanjševanja zaostankov naročil, ki naj bi izboljšal izdobavljivost izdelkov in fleksibilnost poslovanja, kar je predpogoj za zanesljivo oskrbo kupcev. Z njim naj bi do polletja razpolovili zaostanke in racionalizirali proizvodne in logistične procese ter izpeljali nekatere naložbe za odpravo ozkih grl v proizvodnji. Te se pojavljajo predvsem v zaključnih fazah proizvodnje.
V zaključni fazi je tudi program zmanjševanja števila zaposlenih, ki naj bi jih bilo ob konca leta 910. Kratkoročno pa, kot je zatrdil glavni direktor Metala, ne načrtujejo novih aktivnosti za nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih.
Novost je tudi ciljno vodenje, podprto s sistemom nagrajevanja vodstvenih delavcev. 40 zaposlenih, ki imajo individualne delovne pogodbe, bo čez šest mesecev ocenjenih glede na izpolnjevanje delovnih ciljev. Ocena bo osnova za nagrajevanje, če bo potrebno, bo prišlo tudi do kadrovskih zamenjav.
Skupaj s tujimi strokovnjaki bodo v Metalu do jeseni pripravili srednjeročno strategijo nadaljnjega razvoja družbe.
O planu za letošnje leto pa mag. Mikec pravi naslednje: »Gospodarski načrt, sprejet na začetku leta, je predvideval 80 milijonov tolarjev dobička. Delno smo ga spremenili, saj smo vanj vključili dodatne vzdrževalne stroške. Oprema v Metalu je bila v zadnjem času slabše vzdrževana, večja proizvodnja pa zahteva tudi obsežnejše remonte, ki bodo omogočili zanesljivejše poslovanje v naslednjem obdobju. Načrtujemo, da bo Metal poslovno leto zaključil z51 milijoni tolarjev dobička.«
A. Č.
Mag. Darko Mikec, glavni direktor, odgovoren za komercialno-nabavno področje
Končal je magistrski študij metalurgije in študij MBA na Poslovni šoli Bled. Bil je član uprave Acronija in Colorja, nazadnje pa pomočnik uprave v Heliosu.
Andrej Gradišnik, namestnik glavnega direktorja, odgovoren za proizvodnjo in finance
Končal je univerzitetni študij metalurgije in specialistični študij menedžmenta na EF v Ljubljani. V Železarni Ravne se je zaposlil leta 1990. V poslovodstvu Metala je od leta 1997, in sicer kot namestnik glavnega direktorja. V zadnjem mandatu je bil odgovoren za organizacijo in kadre, ekonomiko, razvoj in investicije.
Mag. Harald Holzgruber je
magister metalurgije, specializiran za procesno tehnologijo. Izkušnje ima tudi s kontrolo proizvodnje in tehničnim ter finančnim nadzorom proizvodnje. Sodeloval je pri projektih v ZDA, Jordaniji, Iraku, Avstriji, Ukrajini in na Poljskem. Zdaj je direktor podjetja Inteco, prej pa je delal v Voest Alpine Donawitz. V projektu sodelovanja z Metalom bo vodil tehnično-tehnološki del, ki bo zajemal analizo proizvodnih in logističnih povezav, s ciljem njihove optimizacije. Sodeloval bo tudi pri pripravi strategije razvoja Metala in pri definiranju nujnih naložb v posodobitev proizvodnje.
Dr. Rainer Tarmann ima
dolgoletne izkušnje s področij sekundarne metalurgije in vakuumske tehnologije ter tehnologije litja,	raziskave tržišča in
svetovanja pri prenosu tehnologij za posebne proizvodne obrate v jeklarstvu. Bil je zaposlen v Boehler Stahlu ter v več avstrijskih podjetjih za proizvodnjo orodnih in specialnih jekel, zdaj v podjetju Vais. Bil je podpredsednik	Vereinigte Edelstahl
Werke. Deloval je tudi v ZDA, Indiji in na Tajvanu. V Metalu bo odgovoren za področje trženja,	izdelal bo analizo
distribucijskih poti in strategijo trženja na različnih trgih s ciljem povečati delež dobav neposrednim kupcem.
Oskrba z energijo v marcu
Oskrba z energenti je v marcu potekala v skladu s predvidevanji in potrebami naših odjemalcev na zaokroženem gospodarskem kompleksu Železarne Ravne, prav tako tudi oskrba s toploto in plinom za potrebe ogrevanja lokalnih skupnosti. Motenj oskrbe z energijo nismo zabeležili. Kljub nekaterim odstopanjem od planiranih količin smo količinsko in kvalitetno zadovoljili dobavo energije vsem našim odjemalcem.
Skupno je v marcu znašal obseg prodaje električne energije 31.110 MWh. Od tega je bil delež proizvodnje v kogeneraciji (KPTE) manj kot 9 % ali 2.784 MWh. Manjša proizvodnja elektrike na postrojenju KPTE v tem mesecu, glede na pretekle mesece letošnje kurilne sezone, je odraz manjših potreb po toploti za ogrevanje. V primerjavi s februarjem pa je bil celotni obseg prodaje električne energije v marcu kar za 27 % večji.
Distribucija zemeljskega plina je znašala v marcu 6.292.895 ms3 in je bila za 8 % višja kot v februarju. Vzrok temu je večja poraba zemeljskega plina za tehnološke procese v industriji. Primerjava distribucije zemeljskega plina z marcem lanskega leta pa kaže na 22-odstotno povečanje količin.
Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje sta znašali v marcu 9.607 MWh in sta bili za 10 % nižji kot v prejšnjem mesecu. Povprečna mesečna zunanja temperatura je znašala v marcu 2,62 °C in je bila za 2,7 °C nižja kot v enakem lanskem obdobju. Nižja zunanja temperatura je tudi osnovni vzrok za 23 % večjo porabo toplote v letošnjem dokaj mrzlem marcu glede na enako lansko obdobje.
Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka sta v marcu znašali 4.240.512 mN3 in sta bili količinsko za 16 % višji kot v februarju. Primerjava proizvodnje in distribucije komprimiranega zraka z marcem 2003 pa kaže na 12-odstotno zvišanje proizvodnje.
Proizvodnja pare je v marcu znašala 667 ton in se je v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za 3 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem marcu je bila proizvodnja pare prav tako nižja, in to za 4 %.
Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v marcu 3.625 m3 in je bila po količinskem obsegu za 6 % večja kot v prejšnjem mesecu. Manjši obseg proizvodnje in distribucije sanitarne tople vode v letošnjem letu, glede na enaka obdobja lanskega leta, se nadaljuje tudi v marcu.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (244.868 m3) je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja za 19 %. Glede na postavljene plane za marec je bila poraba nižja, in to kar za 21 %.
Tudi poraba pitne vode je v upadanju glede na enako lansko obdobje. Tako smo v marcu iz obeh vodnjakov
načrpali 46.854 m3, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 1 % nižja količina. Dvakrat mesečno ZZV Ravne na Koroškem naključno jemlje vzorce za kontrole kakovosti pitne vode. Analize so pokazale, da je kakovost pitne vode ustrezna.
Distribucija kisika je bila marca (231.606 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 1 %. V primerjavi z marcem 2003 pa je bila poraba letos večja, in to za 5 %.
V marcu smo evidentirali 7.972 kg porabljenega argona.
Distribucija dušika (54.486 kg) je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 28 %. Primerjava z marcem 2003 pa kaže na 8-odstotno povečanje porabe.
Tehnični vodja v družbi Petrol Energetika
Nikolaj Sonjak
INTERVENCIJE
PGE Gasilskega zavoda Ravne v aprilu 2004
V valjarni Metala je 5. 4. 2004 izteklo olje v škajni bazen. Poklicni gasilci so s posebnim sesalcem bazen očistili.
Za družbe sta bila opravljena dva prevoza v okviru prve pomoči, oba za obolela delavca.
Da so gasilci dobro pripravljeni na intervencije, se morajo vseskozi usposabljati - posnetek je z ene od lanskih vaj.
Drugod so poklicni gasilci posredovali:
3. 4. 2004 pri prometni nesreči na Poljani,
4. 4. 2004 ob onesnaženju ceste v Dravogradu,
9. 4. 2004 ob veliki koncentraciji gospodinjskega plina v stanovanjskem bloku na Prevaljah,
16. 4. 2004 so po močnih padavinah črpali vodo s parkirišča na Ravnah.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Lakirnica odslej v Opremini zgradbi
V družbi SŽ-Oprema Ravne so v začetku letošnjega leta zaključili pomembno investicijo, saj so v svojo zgradbo preselili- preveč odmaknjeno lakirnico in zanjo kupili tudi sodobno opremo.
Lakirnica je namenjena ročnemu elementov manjših in večjih dimenzij.
»Lakiranje je doslej potekalo v lokacijsko odmaknjeni lakirnici, zaradi česar so nastajali veliki transportni stroški. Izdelke je bilo treba prepeljati v lakirnico in nazaj v obrat, potrebovali smo prevozno sredstvo, ki ga je bilo treba vzdrževati, velika pa je bila tudi izguba časa zaradi prevozov,« je pojasnil obratovodja Mirko Gorinšek, dipl. inž. str. in dodal, da se je zato leta 2003 vodstvo podjetja odločilo, da preseli lakirnico v zgradbo podjetja in jo sodobno opremi.
»Investicija se je začela v novembru 2003 in se je končala v februarju 2004. Vrednost tehnološke opreme, montaže in dokumentacije je znašala 2,8 milijona tolarjev in se bo povrnila glede na prejšnje stroške v enem letu.«
Kakšna je podoba lakirnice, lahko vidite na fotografiji. Obratovodja Gorinšek jo je takole opisal: »V lakirnico je vgrajena lakirna kabina LKS-4, PROLAK s suhim sistemom čiščenja in z dvojnim filtrskim sistemom, ki zagotavlja kakovostno čiščenje in s tem minimalno emisijo trdih delcev v okolje. Kabina je namenjena tudi za visoke obremenitve, saj ima vgrajene kakovostne filtre, ki so sposobni absorbirati do 15 kg barvnih delcev na m2. Zgrajena je okolju prijazno, varno in v skladu s predpisi. Gabariti kabine so 3,1 x 1,5 x 2,3 m z odvodom do 1,7 m Vs in z dovodom do 1,7 m3/s na 20 do 22 °C segretega in filtriranega zraka.
Predvidena je uporaba epoxy in standardnih barv, pri polni kapaciteti bo poraba povprečno 6 kg/na dan oz. največ do 3kg/h.«
Nova lakirnica ni koristna pridobitev le za ravensko Opremo, ampak tudi za druge interesente, saj podjetje nudi storitve lakiranja tudi navzven, brizganju
A. Č.
PRAZNOVANJE 1. MAJA
SKEI je tudi letos pripravil praznovanje mednarodnega praznika dela. Ravenski železarji in njihovi družinski člani so hkrati praznovali tudi dan pridružitve Evropski zvezi.
Priložnost za pogovor: predsednik organizacijskega odbora Dušan Golnar in zborovodja Šentanelskih pavrov ter nekdanji železar Mitja Šipek.
Aleš Klarič, SKEI: "Z optimizmom gledamo v prihodnost."
Ob jezeru se je v lepem vremenu tudi tokrat zbralo okrog tri tisoč udeležencev osrednje prvomajske prireditve v Mežiški dolini.
OB IVARČKEM JEZERU
Pihalni orkester Železarjev Ravne občane v praznik predrami z budnico, tradicionalno pa
zaigra tudi na Ivarčkem.
Poleg Šentanelskih pavrov so nastopili še recitatorji z OŠ Prevalje in Monika Pučelj, za zabavo so igrali Fantje treh dolin, izkazali so se tudi člani ŠD Možnar.
A. Č., Foto: Stanko Mravljak
ZAHVALA
Za denarno pomoč pri izvedbi prvomajskega delavskega srečanja ob Ivarčkem jezeru se zahvaljujemo družbam Slovenske železarne, Viator & Vektor, Metal, Noži, Petrol Energetika, STO, Sistemska tehnika, Akers valji Ravne, Stroji, Oprema, Seipa, ZIP center, Styria Vzmeti, Croning livarna, Eurest, Transkor, Odvetniška pisarna Kos in partnerji, Graplas, občinama Ravne na Koroškem in Prevalje. Hvala Policijski postaji Ravne na Koroškem in članom Prostovoljnega gasilskega društva Kotlje, ki so usmeijali promet, ter vsem nastopajočim in sodelujočim.
Za organizacijski odbor Dušan Golnar
Kultura v aprilu
Na povabilo KD Svitanje je 3. aprila v župnijski cerkvi na Ravnah gostoval MePZ škofijske gimnazije iz Maribora.
Občina Dravograd in Koroška galerija likovnih umetnosti sta 7. aprila v cerkvici sv. Vida v Dravogradu pripravili razstavo steklenih izdelkov Tanje Pak. Ob otvoritvi je na saksofon igrala Betka Kotnik.
• V Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu so 15. aprila odprli razstavo Naš pobej bo muzikant, posvečeno 50-letnici ansambla Štirje kovači. To je najstarejši neprekinjeno delujoči narodno-zabavni ansambel v Sloveniji. Vodja ansambla Franc Šegovc je napisal okoli 650 skladb in 100 besedil. Ansambel je izdal 37 LP plošč, kaset in zgoščenk (tri plošče v nemškem jeziku) in posnel preko 20 samostojnih polurnih TV-oddaj. Njihov valček Kam le čas beži je bil proglašen za »vižo stoletja«, prejeli so tudi zlatega petelina, najvišje priznanje na področju narodnozabavne glasbe.
• Društvo upokojencev Ravne na Koroškem je v Športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah 16. aprila pripravilo srečanje pevskih zborov Koroško-Šaleške pokrajinske zveze, pridružili pa so se jim tudi gostje iz Pliberka. Vsak od 17 zborov seje predstavil s po dvema pesmima, skupaj pa so zapeli še Pozdrav Koroški.
• KD Svitanje je 17. aprila v Glasbenem domu na Ravnah pripravil koncert mladih umetnikov -Hudournikov.
• V okviru prireditev ob vstopu Slovenije v EU Kultura brez meja je JSKD OI Ravne pripravil 39. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Mežiške doline.
Koncert je bil 20. aprila v Kulturnem domu v Črni. Peli so: pevski zbor CUDV, otroški pevski zbori OŠ Juričevega Drejčka Ravne,
Javorje, Franja Goloba Prevalje, Leše, Koroški jeklarji Ravne, Kotlje,
Prežihovega Voranca Ravne,
Črna, Mežica ter mladinski pevski zbori OŠ Prežihovega
Voranca Ravne, Mežica, Črna in Franja Goloba Prevalje.
JSKD OI Ravne je v Kulturnem domu na Ravnah 21. aprila organiziral območno srečanje otroških in mladinskih folklornih skupin. Sodelovali so osnovnošolci iz Vuzenice, Raven, Javorja, Prevalj, Mežice, Šentanela ter vrtičkarji iz Črne in Otroška folklorna skupina KD Prežihov Voranc Ravne ter FS CUDV Črna.
Mestno gledališče Ljubljana je v Kulturnem domu v Pliberku 22. aprila odigralo psihološko družinsko dramo Reka Lundana Vedno se kdo izgubi. Po podatkih JSKD OI Ravne se gledališkega abonmaja v Avstriji udeležuje okoli 80 gledalcev iz Mežiške doline.
• V Koroški osrednji knjižnici je bil 23. aprila Večer s Ferijem Lainščkom. Z njim seje pogovaijala Vesna Radovanovič, beseda pa je tekla predvsem o njegovem pravljičnem svetu in o zadnjem romanu Ločil bom peno od valov.
A. Č.
Slovesno tudi na Holmcu
Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bilo v obmejnih občinah veliko prireditev, ki so obeležile ta pomemben dogodek.
Občine Mežiške doline in obmejne občine avstrijske Koroške so prvo tako prireditev pripravile 24. aprila na mejnem prehodu Reht, ko so nastopila kulturna društva s pevskimi zbori in godbe na pihala z obeh strani meje ter so svečano podpisali listino o oblikovanju Delovne skupnosti Dežela pod Peco/Petzenland. Srečanje se je s kulturnim programom in govori nadaljevalo v Kulturnem domu v Pliberku.
Na mejnem prehodu Holmec je bila prireditev 30. aprila. Kulturni program so sooblikovala društva iz Mežiške doline in Podjune, združeni zbori so zapeli Evropsko himno, zbrane sta nagovorila župana Prevalj in Pliberka, poskrbljeno je bilo za zabavo in kresovanje, ob 24. uri pa so med ognjemetom dvignili evropsko zastavo ter mejne zapornice ...
A. Č.
Na Holmcu je zaplapolala evropska zastava.
(Foto: Stanko Mravljak)
VI SPRAŠUJETE, Ml POIŠČEMO ODGOVOR
Plačilo nočnih nadur
VPRAŠANJE
»Vem, da šteje za nočni »šiht« z nedelje na ponedeljek.
Zanima pa me, ali delavcu pripada plačilo za nedeljsko naduro, če dela nadurno delo z nedelje na ponedeljek samo štiri ure, in sicer od 2.00 do 6.00?«
Delavec iz Metala
ODGOVOR
»Za nočno delo se šteje delo med 23.00 in 6.00 naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22.00 in 7.00 naslednjega dne. Nočno delo je za delavca napornejše in manj ugodno, zato se pri določanju pravic delavca nočno delo šteje za poseben pogoj. Delavcu v času opravljanja nočnega dela pripada dodatek v višini 50 %.
Če je z razporeditvijo delovnega časa (delovni koledar) določena nočna delovna izmena tudi za nedeljo in če bi bil po delovnem koledarju delavec na ta dan dela prost, pa je zaradi potrebe procesa dela delal, mu zato pripada plačilo z dodatki za nedeljske nočne nadure.
Iz vprašanja pa sledi, da je delavec delal v ponedeljek od 2.00 do 6.00 zjutraj in ni v razporeditvi redne nočne izmene, zato mu pripadajo za plačilo le dodatki za navadno nočno naduro.«
Odgovor pripravila:
vodja oddelka Sistem plač SŽ Metal Ravne, d. o. o. vodja oddelka Kadri v Sistemski tehniki, d. o. o.
MARIJA
V V
BOŽIC
1949-2004
Marija je vso svojo delovno dobo ostala zvesta Železarni. Bila je tiha, pridna in zanesljiva sodelavka. Nikoli se ni pritoževala, stresov, ki smo jih doživljali v službi, ni nikoli obešala na veliki zvon. Le če si jo pozorno pogledal, si v njenih očeh opazil strah in skrb zase in za druge. Nikoli nam ni odrekla pomoči, pa naj se je le-ta nanašala na službo ali na naše zasebno življenje. Z nami se je znala tudi poveseliti.
Tudi njej gre zahvala, da smo se na delu počutile dobro. Vedno nove naloge, ki smo jih dobivale, so bile v taki skupini lažje izvedljive.
Lepo je skrbela tudi za svojo družino.
Imele smo občutek, da skrbi za vse okrog sebe, le zase premalo.
Junija bi šla v pokoj, vendar ji je kruta bolezen to preprečila. Veselila se je dneva, ko bo ostala doma in ko se bo lahko posvetila stvarem, za katere ji je sedaj primanjkovalo časa. Vsi, ki smo jo bolje poznali, smo ji to res privoščili. Slovo od nje bi bilo veselo, tako pa je bilo polno bolečine in solz.
Ludvika Enci
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega moža in očeta Jožeta Petriča se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in prijateljem iz Sistemske tehnike, d. o. o. (skupina Viator & Vektor) za vso izkazano sočutje in pomoč, še posebej njegovemu predstojniku g. Miranu Ozmecu za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi njegovim nekdanjim sopevcem iz Koroškega okteta in Vokalnega kvinteta Ajda ter njegovi dalmatinski klapi Tugare za zapete žalostinke ob preranem slovesu. Iskrena hvala tudi JKP Log Prevalje in g. Kameniku.
Posebna zahvala pa gre njegovemu nečaku Ivanu Petriču - Anziju in njegovi družini, ki nam je v teh težkih trenutkih trdno stala ob strani.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj lepša hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Žalujoče žena Metka ter hčerki Mojca in Urška
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
Dravograjski »otroški vrtec«, kot imenujejo mlado moštvo treneija Edina Osmanoviča, je dosegel zgodovinski uspeh kluba z uvrstitvijo v finale slovenskega pokala. Korošci so v povratni polfinalni tekmi doma premagali Ljubljano z 1 : 0, kar je zadostovalo, da se bodo v finalu pomerili z nogometaši Maribora, ki so izločili tretjeligaško moštvo Jesenic. Piva tekma bo v štajerski prestolnici 19. maja, povratna pa 26. maja v Dravogradu.
V prvenstvu Simobil Vodafone lige Dravograjčanom ne gre po načrtih. Po kazni s strani Združenja klubov I. lige in odvzemu ene točke so se znašli na zadnjem mestu lige za obstanek. V prvih štirih tekmah končnice »zeleni« niso okusili slasti zmage. Celo več, izgubili so vsa srečanja, tudi z neposrednim tekmecem za obstanek, nogometaši Drave s Ptuja s 3 : 1, ki so jih tako po 26 krogih prehiteli za tri točke. Do konca prvenstva preostaja Dravograjčanom krčevita borba za ohranitev prvoligaškega statusa.
KARATE
V sklopu slavnostnih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bil zadnje dni v aprilu v Gorici v Italiji dvoboj med selekcijama tradicionalnega karateja Italije in Slovenije. Naša reprezentanca je pod vodstvom selektorja Romana Breznika iz Kotelj nastopila z desetimi tekmovalci. Tekmovanje je potekalo v disciplinah kata posamezno in ekipno ter v borbah, sam dvoboj pa je bil usmerjen predvsem v promocijo in demonstracijo karateja, za kar so dodatno poskrbeli učitelji in mojstri italijanskega tradicionalnega karateja z nastopi v katah. Za Slovenijo so uspešno pripravili demonstracijo kat in borb predstavniki naše zveze oziroma tekmovalci ravenskega kluba: Silvo Velički, Vojko Šušteršič, Ivo Korošec, Bojan Petrič in Dejan Mesareč. V tekmovalnem delu so bili v slovenski izbrani vrsti uspešni Bojan Petrič in Senta Breznik (oba TKK Ravne), Vuzeničan Samo Korošec ter moška in ženska ekipa v disciplini kata sinhronizirano. Skupna zmaga je pripadla Italiji.
NAMIZNI TENIS
Igralke Fužinarja Manca Fajmut, Ivana Zera in Polona Župane so na državnem kadetskem prvenstvu v Cerknici osvojile prva tri mesta v igri posamezno. Jernej Ošlovnik je bil drugi. Med dvojicami sta si naslov državnih prvakinj priigrali Fajmutova in Zera, tretje mesto pa je osvojila Župančeva s soigralko Šalamunovo iz Maribora.
V Izoli, na drugem letošnjem mladinskem turnirju TOP 12, so se od 5. do 8. mesta uvrstile igralke ravenskega kluba Manca Fajmut, Zala Šetina in Ivana Zera. V dragi skupini je bila Polona Župane tretja, Jure Dretnik pa peti.
KEGLJANJE
Kegljači Korotana s Prevalj so 25. aprila na državnem prvenstvu v Celju dosegli imeniten uspeh. V disciplini borbene igre so osvojili naslov podprvaka, za kegljači Konstruktorja iz Maribora, ki so zmagali. Tretji so bili Slovenjgradčani.
Na tradicionalnem nočnem prvomajskem turnirju v Dravogradu je letos nastopilo 70 kegljačev in kegljavk. Med registriranimi tekmovalci je zmagal Slavko Hanžekovič (podrl je 600 kegljev) pred Silvom Belajem (oba Interokno Dravograd). Pri ženskah je bila najboljša Darinka Verhovnik (Gradnje IGEM), tretja pa Nada Žvikart (Fužinar). Med neregistriranimi tekmovalci je 1. mesto pripadlo Daniju Kremzerju z Mute, medtem ko je med upokojenci in invalidi zmagal Horst Parotat (DU Ravne).
V aprilu je bila končana koroška medobčinska liga. Med šestimi ekipami so zmagali kegljači Društva upokojencev Ravne. Sledijo: Obrtniki Prevalje, ŠTG Ravne, Hrabri Ravne, Petrol Energetika in Tro Prevent Prevalje. Najboljša posameznika po osmih krogih tekmovanja sta bila: Franc Žagar (Obrtniki) med registriranimi in Horst Parotat (DU Ravne) med neregistriranimi kegljači.
ATLETIKA
Na državnem članskem prvenstvu v Žalcu so atleti KAK Ravne osvojili 2. mesto v štafeti 4 x 800 metrov, in sicer v postavi Matic Podojsteršek, Luka Leitinger, Pavel Pori in Andraž Nabernik. Naslov podprvakinje si je pritekla tudi Nežka Pori na 10.000 metrov z novim osebnim rekordom 38 minut in 32 sekund.
PLAVANJE
Plavalci ravenskega kluba so v aprilu uspešno nastopali na mednarodnem prvenstvu Luksemburga. Na mitingu, na katerem je nastopilo rekordnih 950 plavalcev iz 16 držav, je plavalka Fužinarja Vita Sonjak zmagala na 100 in 200 m prsno. Izkazala seje tudi Žana Prislan, ki je bila na 200 m prosto tretja, z doseženim časom pa je izpolnila normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Lizboni, ki bo julija letos. Na Portugalsko potuje tudi Sonjakova, ki je prav tako izpolnila normo in bo nastopila v disciplinah od 50 do 200 m prsno ter v slovenski štafeti. Poleg omenjenih dveh igralk sta na zmagovalnih stopničkah v Luksemburgu stala še Damir Dugonjič, ki je bil drugi na 200 m prsno, in Adja Pečnik, kije na 200 m mešano zasedla 3. mesto.
INVALIDSKI ŠPORT
Na Ravnah je 24. aprila potekalo 9. spominsko tekmovanje Avgusta Grnjaka v kegljanju. Zbralo se je 46 paraplegikov iz vse Slovenije. V ekipnem tekmovanju so zmagali tekmovalci Ljubljanske pokrajine pred Pomurjem, med posamezniki pa je v disciplini 120 lučajev mešano 3. mesto osvojil Ravenčan Srečko Kotnik.
ŠAH
Na Ravnah je bil odigran četrti turnir za odprto prvenstvo Koroške v pospešenem šahu. Med 21 igralci je tokrat zmagal Velenjčan Milan Matko s šestimi točkami. Drugi je bil s pol točke manj Marjan Uršič (Fužinar Hapro) in tretji Zdravko Burjak (Črna) s petimi točkami. Na 4. oz. 5. mesto sta se uvrstila Vlado Turičnik in Branko Špalir (oba Fužinar Hapro), ki sta osvojila po štiri in pol točke.
Ivo Mlakar
ALPINISTIČNA ODPRAVA ANDI 2004
Koroški alpinisti se po 23 letih vračajo na kraj, kjer se je začela doba koroškega odpravarstva v tuja gorstva!
Cordillera Vilcanota leži v osrčju Peruja in je druga naj večja gorska veriga v tej južnoameriški deželi. Izhodišče odprave in kulturno središče starodavne inkovske kulture je mesto Cusco (3500 m).
Glavni cilj odprave Andi 2004 je južna stran verige Colque Cruz s šestimi vrhovi, kjer kraljuje glavni vrh Colque Cruz I (6105 m). V dobrih treh tednih, kolikor jih bomo preživeli tam, bomo poizkusili preplezati nove smeri v J oz. JV steni Colque Cruz in Jatunriti (6108 m). Med aklimatizacijo bomo opravili več pristopov na Horrorhorn (5800 m) in Cayangate IV (6085 m).
Ekipo sestavlja osem članov Alpinističnega kluba Ravne:	Boris
Santner (vodja odprave), Franc Pušnik, Stanko Mihev, Samo Rupreht, Peter Naglič, Matjaž Prislan, Igor Plešivčnik in Marko Anželak ter član Alpinističnega kluba Slovenj Gradec Peter Jeromel.
V Ande odhajamo 21. 6. 2004, odprava pa bo predvidoma trajala pet tednov.
Boris Santner
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška	cesta	14, Ravne na
Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo, Stanko Mravljak in SŽ-Metal Ravne.
Tel: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA
V MARCU
Konec marca 2004 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.370 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 3. 2004 zaposlenih 1.117 oseb.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	941
ŠERPA	133
STO	3
NOŽI	181
ZIP CENTER	112
PETROL ENERGETIKA	115
RAVNE	76
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	137
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	6
GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	44
SISTEMSKA TEHNIKA	308
STROJI	129
KOVANI VALJI	79
OPREMA	123
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Marca je bilo v železarskih družbah sklenjenih 21 delovnih razmerij. V ZIP centru imajo 7 novih sodelavcev (4 so bili tja prerazporejeni - znotraj koncema, 2 sta dobila delo za določen, 1 pa za nedoločen čas). V Metalu so delo za določen čas omogočili dvema iskalcema zaposlitve, v Šerpi pa petim. V to podjetje je bil tudi izveden t. i. prenos dejavnosti (delavnica valjev in armatur iz Metala) s 6 zaposlenimi, 1 delavka pa je bila v Šerpo prerazporejena iz Metala.
V drugih družbah so zabeležili naslednje spremembe: v družbi Styria Vzmeti so za določen čas zaposlili 8 delavcev, v Sistemski tehniki enega in v Strojih dva V Kovanih valjih Ravne imajo novega sodelavca za nedoločen čas.
Prekinitve delovnega razmerja
Marca je bilo v železarskih družbah prekinjenih 26 delovnih razmerij. Sodelavec Nožev se je invalidsko upokojil. V ZIP centru so zabeležili 6 odhodov (4 zaposlenim je potekla pogodba za določen čas, 2 sta odšla sporazumno). Iz Metala poročajo o 19 prekinitvah delovnega razmerja. Vzroki: starostna upokojitev (3), potek pogodbe za določen čas (2), prekinitev delovnega razmeija in zaposlitev v drugem podjetju znotraj koncema (7 v Šerpi in 4 v ZIP centru) ter čakanje trajnih presežkov na upokojitev na zavodu za zaposlovanje (3).
Iz drugih družb poročajo o naslednjih prekinitvah delovnega razmerja: Iz Opreme je odšel 1 sodelavec sporazumno, prav tako tudi iz Sistemske tehnike, kjer jih je marca prizadela tudi smrt sodelavca.
Iz družbe Styria Vzmeti sta odšla dva sodelavca (enemu je potekla pogodba o zaposlitvi, drugi pa na zavodu za zaposlovanje čaka na upokojitev), iz ravenskega dela Petrol Energetike pa 17 - iz oddelka Vzdrževanje je 1. 3. 2004 nastal Petro servis.
Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 101
Nagradna križanka št 100 rešitev vodoravno:
ARTKULAOJA, SONETNI VENEC, TLA BO, SU RELE, JAD, TED, ARONDACIJA AR, IRENA KRAČA JERCA KARAVLA ALA PAJIČ, SD, BO, DOMIN, OLERON, URL JAKOBIH RTS, AIX)NIS.
Žreb je odločil, da prvo nagrado (brezrokavnik in majico) prejme: PETER KOBAL, Goriški Vrh 51, Dravograd, drugo in tretjo nagrado (majico) pa BRANKQ FERLIN iz Sistemske tehnike in EMIN ROBIN, Cečovje 9A, Ravne na Koroškem. Čestitamo!
Nagradna križanka št. 101: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. maja 2004 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	ZVEZA EVROP. DRŽAV	NEKD. SLO. MINISTER ZA EVROPO		SELEN	TOVARNA V KAMNIKU	OKLO- PNO VOZILO		DOMAČI PRAZNIK	UGAND- SKI POLITIK IDI	IZRAEL. POLITIK MOŠE	IF
MEDMET			DEL TENIŠKE IGRE IND. RASTLINA				KOPALNA BANJA		A		NEKDA- NJA PRESTO. JAPONSKE
ZAKLJU- ČEK OSNOV. ŠOLE							SLO. POLITIK IVAN BALKON		M		
RIBO- NUKLEI- NSKA KISLINA				DEL VELIKE BRITANIJE ■ Hii JI. II K TEHN. KONTROLE					I		
OTOK V TUA-MOTU					ČEŠKI KNJIŽEVNIK DRŽAVA NA APEN. POLOTOKU				N		
PAVLE ZIDAR			TITAN FIGURA PRI ČETVORKI			OZNAKA ZA NEZNANCA POLOŽAJ V JOGI			na im i LOJZE KOS		
VELIKI DOGO- DEK						A				GRŠKI KIPAR	PADEC VODE
STIK DVEH STEN				VISOKA KARTA		S	NAMERA	KONJSKI TEK		A	
				LOVSKO DRUŠTVO				ITAL TOVOR- NJAK			
UUD. IGRA PRI ST. RIMLJANIH						A			ENAKI ČRKI PRAVO- SLAVNE PODOBE	L	
UPRAVNI ODBOR			DINAMI- ČNOST			N				K	
NIKO ČASL			RIMSKI POZD- RAV	TIBET. GOVEDO		A		HUDA BOLEZEN		A	
				NIKAL- NICA				TOV. AKUM. BATERIJ			
SUMERSKA BOG. PLODNOSTI						NAJMANJŠI DELEC 24. IN 19. ČRKA				M	KALCIJ
JUŽ.- AMERIŠKI PLES					POZNAN ČLOVEK					E	
SKAND. MOŠKO IME				IKO	BELGIJSKA LET. DRUŽBA					N	
Na reševalce tokrat čakata knjigi KOROŠKA POKRAJINA (darilo Občine Ravne na Koroškem) in knjižica AFORIZMI & BLISKAVICE Janka Messnerja.
IME IN PRIIMEK:..................................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:.............................................