St, 55. V Mariboru, vtorck 11. maja. T. tečaj. lo72.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat n:i teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele v Mariboru I pošiljanjem na dom, za celo leto 10 golti., za pol leta 5 golđ., za četrt leta 2 golđ. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., ia pol leta 6 golo., M četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od ceiiristopne petit-vrsto 6 kr. 5o so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača Stempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
liokopisi se no vračajo. — U r e d n i š t v o je v Mariboru, v koroški ulici hisn. štev. 220. O p r.a v n i s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine,   rek iauiaeijo. oznanila, t. i. aiiministrarivne reči. je v tiskarnici:  F. Skaz a in dr., v koroški ulici hišn. šr. 229
Ideja vscslovanstva
dela Poljakom, ali bolj prav, poljskim emigrantom, ouim pustolovcem, katere je že Nemce H. Heine po zaslugi karakterizirah posebno od zadnje nem-sko-franeoske vojne, sive lase. Dovršeno italijansko, dovršeno uemško zedinjenje, strtje onega chauviuisma, ki je namene teh polfVancoskih poljskih pustolovcev podpiral, — odprlo je moo-gjm posebno ruskim Poljakom oči, da so se priMr*ttfc--r'za nje edino rešilnemu Slovanstvu. Mnogo se jih je javno izreklo za zbliženjc z Rusi, mnogo emigrantov je k spoznanju prišlo in pustivši svoje vetrogonstvo vrnili se so (posebno vsled prizadevanj generala Levaševa) v Rusijo nazaj in hočejo za bodočnost narodovo koristnejše delati. Spoznavajo, da ideja narodnosti, ideja skupnosti, ki je Nemcem dala tako prcvladanjc, ki je raztrganim Italijanom dala veliko državo — tudi pri Slovanih ne da se za večno izključevati, da mora tudi pri teh do te ali one veljave priti.
Ta prikazen je tedaj strašno vznemirila one poljske pustolovce, kateri brez zarot in brez polj-sko-fevdalnili sanjarij živeti no morejo. Zato so ti emigranti v Parizu sklenili s 1200 franki rešiti sebe in poljsko sanjarstvo. Razpisujejo nagrado v omenjeni svoti za tistega učenjaka, ki jim bode dokazal, da je slovansko edinstvo za Poljake po-gubljivo, da imajo Poljaki več latino-germanskega duha nogo slovanskega, da je ideja narodnosti škodljiva, da jo slovansko edinstvo nemogoče. Kakor vsi smešni „legitimni pretendenti" kacega kraljevskega prestola bijejo duhu časa v lice, in se kakor klošči drže svojih plesujevih „pravic", katere so pa vselej krivice narodom bile, tako tudi poljski žljahtiči in višja hierarhija ž njimi. Na čelu teb protislovanskih sanjačev stoji grof Czartorvski, večni pretendent poljske kraljevske krone, kateri jc tudi teh bornih 1200 frankov nagrade razpisal, da bi tok slovanske osode zaobrnil na svojo fevdalno vodo.
Urez dvombe se bode našel kak poljski modrijan, ki bode za Czartorvskcga 1200 srebrnjakov res „ dokazal", da so Poljaki bolj v rodu Lati no-
Listek.
Pisma iz Češkega.
Spisal Fr. Firbas. I.
Od virov V e 11 a v c do zlate Prage. (Daljo.)
Pri Višcbrodu neha do tu po strugi ležeče kamenje ter je dalje Vcltava tako globoka, da plavajo celo smreke, v šajke ali plavi zvezane, ali drva na plavčh po njej. Vozimo se tedaj s tako plavjo proti liožembcrku. Vožnja jc krasna, posebno razgled je prelep, da bi nam bilo žal za zamujeni čas. Ako pak obtičimo zarad krivega veslanja kje na kakem predebelem kamenu, ki še nij iztrebljcu, izzujemo si črcvljc in pomagamo pla-varjem v tem jim navadnem delu dvigati in rivati, dokler nas voda zopet sama ne nese. — Tudi ta posel bode nam ncizkušcucem zabaven. Crez eno uro priplavamo po mnogih ovinkih, pazno ogibajo se plitvin in plavi, ki že zvezane čakajo na odplav in drugih, katere plavarji bas vežejo, priplavamo  do lepega svitlega križa dvigajočega
Germanom, vzemimo: Furlancem in Škandinavom,I nego Slovanom. Ako poljskim piscem, kakor so žid Dubinski, kateri je srečno iznašel, da so Rusi Mongoli iii Tatarji, da torej nemajo pravice prvi Slovani biti, ne pojde, — priskoči jim kak Karel Blind ali kak drug nemški doktrinar, in ti možje dokažejo vse, kar kdo hoče.
Vsa ta dokazovanja botlo pa Slovanstvo Rusov in — Poljakov, kakor tudi končno zmago pravičnih in naravnih zahtev vsega Slovanstva tako malo ustavila ali ovrgla, kakor nijso zedin-jenja Ncmštva mogli ubraniti kupljeni „veliko-nemški" hanoverauski in južnouemški profesorji s svojimi učenimi knjigami in dokazili, da Prus nij Nemec, nego slovano-germanski bastard.
Dopisi.
■ z l.jillfrljktil«'. 11. maja. [Izv. dop.] Naši deržavni poslanci so sedaj vsi odpotovali v dunajsko lesenjačo. Simpatije uji h sorodnikov jih na tem potu ne spremljajo. Vesela jih bode menda samo vlada, ker dobi zastopstvo enega naroda več. Upamo, da ne bodo naši državni poslauci v državnem zboru samo sedeli in vstajali, nego da bodo kolikor toliko vlado nadlegovali z interpelacijami, za katere jim gradiva menda ne manjka.
Prf nas bode menda sedaj ostalo, kar se deželnega prvosednika tiče, vse pri starem. Gospod \V u t z b a c h se sicer proti svojim uradnikom pri vsaki priliki izjavlja, da pričakuje zmirom svoj odpust. Ali do sedaj ga še nij dobil, in ga menda tudi toliko časa še ne dobi, da bode vlada kako „energično akcijo" na Kranjskem za „potrebno" spoznala. Sedaj pa ostane vse v miru. kajti mini* sterstvo je tudi poročilo na deželno vlado, da nij treba delati za to nobenih priprav, da bi se na mesto dr. Zamika, ki je mandat državnega poslanca „izgubil," volil iz kurije kmetskih občin poslanec neposredno v državni zbor. Tedaj bode era mirnosti vladala na vseh krajih, ako se gospod minister Strcinavr morebiti ne spravi na pičico slovenske   ravnopravnosti,   na utrakvi-
se n:ul visoko strun* skalnato steno na levi strani. Postaviti ga je dal sedanji posestnik Rožcmberka v spomin vrlih plavarjev, ki so se pri veliki vodi enkrat tam potopili.
Brž zatem zagledamo zastavo, ki plapola na visokem stolpu starega gradu. Se en ovinek ali dva in pred seboj imaš mestice Rožemberk na levi in nad njim na pravi strani Veltave na vrhu poluotoka po dolgem raztegnenega, dva prekrasna grada.
Kak romantičen in dobrodejen pogled! Starodavni grad, z očrnelim zidovjem, samosvestuo stoječ na skalnati višini, spominja na resne in burne čase češke zgodovine. Malo višje na širšem bregu pa lep okusen novejši grad: med njima, nad obema visoko v zrak moleč še stari tako imenovani jakobinski stolp, bivši podzemeljski zatvor v bojnih časih in navzgor opazovalnica kažoča prihod sovražnikov od daleč. — Visoko tu nad zemljo je krasen razgled po Veltavi, vijajoči se v stoterih ovinkih pod zuožjcm, in dalje po visokih bregovih in prek njih blizo do zlate Prage,
Najprvo selo iz juga prišedših Rožemberkov bilo je tri ure nad Višebrodom na gori sv, Toma,
tem v šoli, ali pa začne naše narodne profesorje prestavljati na nemške gimnazije.
Ker ravno govorimo o vladi, moramo priobčiti občno željo prebivalcev Kranjske, da vlada, ki je prejela več kot 15.000 fl. za razdelitev med stradajoče na Notranjskem in Dolenjskem, položi račun, kako je obrnila ali razdelila denar. Ako jc opravništvo ^Slovenskega Naroda" in uredništvo „Danice" na tanko poročalo, kako se je obrnil denar, zakaj bi pri največjem znesku isto ne storila vlada? Pričakujemo tedaj, da v tej zadevi kmalu kaj gotovega izvemo! —
Ljubljanski nemčurji porabljajo čas, v katerem jim nij mogoče sklepati resolucij in protestov, da ugibajo, kako bi na noge spravili slo-vensko-pruski list „Fraj Krau'c", kar hočejo vsaj do istega časa dogotoviti, ko se „Slovenski Narod" preseli v Ljubljano. (To nam bode konkurent!! Uredn.) Urednika so v osebi nekega korektorja Kleiumavrjeve tiskarnice menda že našli, ali mož bi morebiti za silo popravljal tiskarne pogreške „Fraj Kranca", politične zmožnosti nema. Tedaj smola, kamor se nemčurji denejo!
IK 4-<OI*lc*<-. 12. maja [Izv. dop.] Tiskovna svoboda se pri nas začenja. Zadnja številka (10., od 11. maja) naše vrle Soče" je bila konfiscirana; govori se, da jo jc ta osoda zadela zavoljo dopisa ,,iz Prage". Tukajšuega la-honskega lista „Isonzo" je bilo že več številk zaporedoma konfisciranih.
0 slovenski ,,slogi" bi utegnil tudi od tukaj poročati. Nekateri gospodje snujejo baje tu novo politično društvo in nameravajo še en slovensk časopis ustanoviti. Ker nas jc dosti, da delamo in moremo, zakaj bi se ne postavljali, to se ve!! Škofijski cirkulare kroži baje že po Goriškem, in iz tega se ima izviti ,,sloga" in enotno delovanje za Slovence — na čelu menda oče „Domovine" Marušič; — to vse pove!
12E Tl*wtU. 10. maja (Izv. dop.) Rojanska čitalnica se že zdaj tri tedne bori za r a v n o-p r a v n o s t slovenščine proti 1 a h o-n i z m u tržaškega mestnega magistrata.    Mestno starešinstvo je čitalnici nam
kjer še zdaj nahajamo razvaline nekdanjega gradu Vitkovskega. Visoka gora je znamenita zarad iz-nenadečega daljevida, katerega je tudi zadnjič omenjeni prirodopisee Stifter v svoji pesmi „Iloch-vvald" popeval rekoč, da krasota in blesk širokega razgleda oči obtcmnnjc gledalcu. Zemljepisca pa bode zanimalo izvedeti, da ta gora loči vodovje odločeno južnemu, od vodovja tekajočega v severno morje.
Pozneje jc bil glavni grad poleg omenjenega starodavnega stolpa, sezidan od Voka lložem-berškega med 1. 1241—4»i. Vok jc bil najznamenitejši ud te rodovine, bil jc velevažen pomočnik Otok a rj u II., češki deželni maršal, pozneje štajerski deželni glavar dve leti, ter je umrl v Ghradei leta 1262.
V husitskili bojih je bil grad razdejan; ostal jc samo še stoječi stolp. Iz razvalin je nastal novi, zdaj zarad modernejega novega „stari grad" imenovan, ki se dviguje na poluotočnem hrbtu nad mesticcin, silnim nerazdrtljivim zidovjem kažoč nekdanjo nepremagljivo silo svojih stavu i ko v.
Isto tako zanimiv kakor velikansk od zunaj,
reč že trikrat poslalo laški dopis, v katerem zahteva, naj se statistika zadnjih dveh let predloži, pa vselej je čitalnica naslanjajo se na 19 držav. OSO. postav dopis nazaj vrnila , kar je mestno starešinstvo hujše speklo ko kopriva pod nosom. Zadnji dopis mestnega starešinstva pravi, da je jezik v Trstu in okolici laški. Mestni očetje so pač v svoji zaljubljenosti v Italijo toliko oslepeli, da mislijo, da je. Trst v Kalabriji. Pa oko-ličanje bodo itabjanisimom v magistratu tržaškem pokazali do dobra, da okolo Trsta žive Slovenci, ki si hočejo ohraniti svojo narodnost. V ponosni zavesti svojih pravic okolica vse laške dopise, zavrača in kakor dela vsa slovenska okolica tržaška, tako mora delati posebno tudi vsaka čitalnica in tako dela tudi čitalnica Rojanska. Tri dopise spisane v italijanskem jeziku je že poslala naznj. Zato je četrtokrat mestno starešinstvo poslal > beriča nad čitalnico, ki si jc najel dva takimi za priči iu z grozovitnimi žeblji odlok mestne obla ti na čitalničina vrata pribil. Toda čitalnica se zato ne zmeni. Leta 1868 je okoličan gospod Prim >žič tudi bil v takem položji, kot zdaj Rojanska čitalnica. Tudi njemu je mestna oblast dala na vrata pribiti odlok v laškem jeziku, katerega možak večkrat sprejeti nij hotel, ker se je držal svoje pravice. To da g. Primožič je šel k županu iu rekel, da bode tožil, ako se mu ne da njegova pravica. Tožbe pa se jc župan zbal iu jenjal. Tudi Rojanska čitalnica ne bode pustila teptati si svojih pravic od lakonske mestne oblasti. Ako sodnija v Trata na slovenske dopise slovenske odloke daje, zakaj bi ne storila istega mestna oblast? — Sicer pa sem slišal nekega uradnika reči, da bode Rojanska čitalnica razpuščena , o čemer pa se sme s pravico dvomiti. Ako bi se pa tudi lahoui predrzuili, kaj takega storiti, vedeli bi si okolicanje na višjem mestu dobiti priznanje svojih pravio, Malo nas je sicer, ali zložni smo iu možati!
Profesor Coglevina jc nedavno v Osserva-torio pisal, da je ves tržaški magistrat republika* ničen. To je uzročilo strašno rassrdenost med tukajšnjimi lalioni, katere pač resnica v oči peče.
Iz %ii;rr4»l>ii. 12. maja. [Izv, dop,] Naše politično stanje nij več normalno stanje, to je revolucija ! Vlada sama je stopila iz pota postav-nosti, na pot sile in samovolje, tedaj na pot ne-postavnosti, na pot revolucije. Na Markovem trgu, in nikjer drugje je ogujišče uaše prekucije. Od todi vrcajo iskre razpihanih in razžaljenih strastij na vse strani. Nij čudo tedaj, če se celi naš narod naredbam prihajajočim iz banskega dvora čem dalje bolj ustavlja. Naša deželna vlada nij več to, kar se pod pojmom vlade v rednej, v pravnej, v ustavnoj državi razumeva. Celi narod stoji našoj denašnjej vladi sovražno nasproti, braneč se vrvi, katero mu hoče okolo vrata zaviti. Nerazumljivo je.
zakaj se pri naših denašnjih političnih homatijah Vakanovič še zmerom ni izpodil iz banskega dvora. Ali se zna biti na to čaka, da ga bi narod sam iz njega izpodil? Cd se to hoče, narod je dosta razdražen! — Kakšen bo izid sedanje naše krize? Ali se bo razburjenost res tako daleč gonila, da bodemo nazaduje drug drugega streljali, kakor je on dan „Obzor" prorokoval ? — Vrag vzemi tako ustavnost, kakoršua je pri nas. Bachovega absolutizma spominjamo se denes kakor Izraeličani egiptovskih loncev polnih mesa v puščavi. Res je, svobode pod Bachom nijsmo imeli, bil je pa vsaj red, bila je pravica, in bilo je poštenje. Denes pa, ne samo, da reda nij, da pravice nij, da poštenja nij, ampak tudi svobode nij. Pod absolutizmom vladali so moralično ueoporočni ljudje, denes pa sede na naših kurijaličnih sedežih javni uičevci. Daleč smo prišli zares!
Volilno gibanje prihaja od dne do dne div* j ej še. Vsako noč je kje kak pretep, kaka pijan-čevska orgija. Vlada je vsa kakor na .škripcih. Zadnji čas jc zlasti na naše narodne duhovne svoje pušice namerila. V enem tednu prignali so žandarmi in četuiki pet duhovnov v našo županijsko vožo. Volilni dnevi še zmerom nijso proglašeni. Samo za Karlovce se ve, da bo imel volitev 2.'5. t. m. V( litev vseh treh narodnjaških kandidatov v Zagrebu je zagotovljena, zato so vladni ,.korteži'; Zagreb že kot izgubljen opustili, ter svoje delovanje bolj na deželne volilce obrnili. Kljubu vsem vladnim nepostavnostim, pritiskanjem, strahovanjem in nasilstvom še zmerom nijsmo upanja na uarodnjaško saborsko večino izgubili.
Ogerskej vladi podkadjlo se je strašno pod nos. da nij prišla nobena deputacija iz srbske knje-ževiue po Banatu potojoče^a pozdravljat kralja! Oemu nek! saj ste ogerska in naša vlada Srbijo dolžile, da pri nas proti zvezi z ogersko krono in dinastijo ruje in podpihuje. Samo licemerec bi mogel na tako pretveze prijazno lice kazati, junačina Srbin pa ne. Mesto poklanjajoče deputacije poslal je srbski regent Ristič noto ogerskej vladi, v kterej svojo osupnenost izreka , kako je mogel Vakanovič njo ovaditi, da nam je ona 27.000 gl. za volilno agitacijo poslala. Javaljnc bo isto tudi ruski poslanik storil. Na te note izzaujskib držav Vakanovič pač nij pomislil pisajc svoje tamozne promemorije, ..diplomat" Vakanovič!
Politični razgled.
„Državni zbor" je imel 1". t. m. sejo, ki je bila pa brez vse zanimljivosti. — Denes vtorek jc zopet seja.
Cesar se jc iz svojega potovanja po doli njem Ogerskem vrnil v Pešto nazaj.
M a g j a r s k e vladne novine se zadnji čas jako srde in ščujejo na Srbijo, češ, da goji jugo-
slovanska sanjarstva. Hudo jim je, da vzhodni Slovani nijso pri volji po magjarski piščalki plesati, za to žugajo.
Poljaki hst „r'zas'\ kakor znano, eden naj-zmernejših organov, nasvetuje naj Poljaki v državnem zboru svojo resolucijo kot nasvet nazaj vzemo. To bi pomenilo toliko, kakor: Mi Poljaki smo se prepričali, da od vas nemških centralistov nij ničesa doseči.
Iz Pariza se poroča, da jc prišla k Oam-betti deputacija iz Flsasa ter mu prinesla simboličen prezent iu zaupnico. Oainbctta je deputaciji rekel, naj prebivalstvo v Elsasu iu Lotaringiji Francoski zvesto ostane, a za zdaj potrpi. „Kadar bode Francoska zopet okrepčala se, ne bode več veljalo barbarično načelo, da sila več velja nego pravica0.
Uporna Spanjskem vendar nij tako zatrt, kakor so oficijelni telegrami poročali. V več provincijali so Karlisti niočneji kot vlada.
Na Turškem utegnejo nastati celo med Turki samimi veliki razpori , ki bodo tej gnjili državi se prej konce storili. Zdanji sultan hoče svojega najstaršega sina za prestolncga naslednika imeti. Ker turški zakon (koran) zahteva, da mora naslednik biti vselej najstarši „na prestolu" rojeni princ biti, namera sultanova nij postavna, ker nij bil še na prestolu, ko je svojega staršega sina dobil. Vsled tega bodo pravoverni mohnmcdani proti sultanu, in je celo mogoča domača vojna.
Kazno stvari.
* (f Valentin M a n d e 1 o.) I z Karlovca nam javlja telegram žalostno novico, da je 12. t. m. ob 7 uri zvečer umrl Valentin Mandelc, tamošnji gimnazijalni profesor, iu vsakemu izobraženemu Slovencu znani slovenski pisatelj. Med boljše proizvode slovenske novelistike spada njegova izvirna povest „Jela", tiskana v prvem zvezku Janežičevega Olasnika. V novejšem času jc izdelal Mendelc več dobrih slovenskih prevodov francoskih veselili iger, za slovensko gledališče. V njegovi zapuščini mora biti Še več literarnih del, med drugimi z neobično vestnostjo izdelovali slovenski prevod enega največjih dramatičnih umotvorov: Oobtejevega Fausta, na katerem je Mandelc dolgo let pilil. Pričakovalo je naše slovensko slovstvo še mnogo <>d tega mnogonadarjenegu rodoljuba, — a zgodnja smrt namje tudi njega pokosila! Rodi mu zemlja lahka, iu Slovenstvo naj ga »dirani v vrednem, hvaležnem spominu!
* (Iz Ptuja) smo izvedeli, da je tamošnji c. k. politični oblasti prišlo od višje iustance slavno nemške cislajtanske vlade pokarauje , fcakaj nij zabranila g. I>. RajČu govoriti slov. dijakom 2. maja na liiajnikovem praznovanji. (Josp. R. K. je priporočal mladim tem Slovencem,  naj ljubijo
podzemeljskih hodov in skrivnih kotov, a posebno daje pre nekdje v enem hodniku skritih vseh 12 apostolov, zlitih iz samega srebra. <iledal sem iu iskal in trkal po zidovji tu in tam in praskal po tleh, pa se mi žalibog nikjer nij odprlo.
Tudi ponoči sem hodil po gradu iu okolo grada, da bi sc morda v mene mladega samca hotela zagledati ..bela žena", o kateri se pripoveduje, da hodi v noči po celem gradu, iskajc odrešenja. Jaz bi jo bil rad rešil in večkrat se me polaste take ženskorešilne misli, celo kuto sem pre bil nekdaj slekel zarad žensk, a „bele žene" še dozdaj vendar nijseiu videl.
Okolo Kožemberka so šc pred nekaterimi leti bisere ribi!i poVeltavi, in še daudenes se nahaja večkrat kak lep belookrogli biser, ki ga izvedenci prav visoko taksirajo. Poprej so bili pogosto nasejaui po strugi tiho tekoče Veltave, a vedno množeče se plavarenje drv in lesa jim škoduje, ker biserne ostrige trebajo jako tihe in mirne vode.
V poldrugi uri privcslanio mimo na obeh straneh razprostrtega bregovja, obraščenega lepim lesom, mimo dveh vasic in na pravem obrežji ležeče cerkvice Otave v mesto iu vojvodstvo Krumlov.
(Dalje prihodnjič).
je grad <>d znotraj zarad dragocenih zbirk iz preteklosti sedanjih posestnikov.
Po pomrlih Rožcmbeiškili vitezih bil je grad v tridesetletni vojski v posestvu cesarskih nasprotnikov. A tedanji generalissimus — Karel Bona? ventura Longueval grof Bouquoy, Pikardcc po rodu, poveljnik oesarskib trum, je bil večjidel Češkega cesarju zopet priboril ter se, pri za Cehe sicer toliko nesrečni bitvi na ..Beli Gori" tako obnašal, da mu je Ferdinand II. podaril gradove: Novehradv, Rožemberk in Libjejioe z velikanskim posestvom vred. Padel jc eno leto pozneje na Ogerskem v boji proti Uetlenu Oaboru.*) Konja so mu bili izpod sedla ustrelili in predno se je mogel oteti, izpih-nila mu je sulica življenje, štiinajstkrat že prebo-denemu. Od tega velikaša je ostalo do sedanjega veka od bogatili potomcev toliko važnih dragocenosti, da je sedanji grof odločil celo prvo nadstropje omenjenega gradu shrambi spomenskih zapuščin. Razdelivši vse lepo po različnih dobah, pomnožil in obogatil je drago zbirko z mnogimi po-
*) Omenim še, <la se je takrat na .straui grofin Bou-quoy bojeval znani filozof Kom': Deeicart<\s in s<-jako hrabro držal. Pis,
dobami, vazami, orodjem in drugimi vrednostmi, katere je na svojem daljnem potovanji za veliko denarja nakupil ter se svojim umetnostnim okusom stvaril galerijo v slavo sebi in svojim prednikom, katera se pogosto obiskuje in zasluži, da si jo vsak j »ogleda, ki pride v ta kraj.
Najlepša jc galerija križarskih vitezov. Njihovo podobe, naravno velikosti, daje kopirati po znani galeriji v Versaillos-u in delo jc res majstorsko.
Kakih dvesto korakov višje od tega gradu stoji že deset ali petnajst let, lepo moderno zidan drugi gradič, odločen poletnemu stanovanju. Okrog iu okrog jc obdan lepo grupiraniini senčnatimi lipami in lepimi vrti, v katerih nahajaš rastline vse vrste, domače in inostranske; na vse kraje pa prijeten razgled, pod nogami razprostrto lepo mc-stiee, in breg, kateri od treh strani obteka Vcl-tava. katere prijetno sumljanje posebno v poletnih večerih tako radostno poslušaš, vesel okrepčcval-nega hladu, ki ti nasproti veje iz Veltavincga os-tružja. A veslajmo dalje po vijajoči se Veltavi proti vojvodstvu Krumlovskemu. Med tem vam lehko pripovedam, da je pod starim gradom več
milo svojo domovino. Da je slovensko domovino ljubiti že greh, —tako daleč smo srečno!!
* (J e n k o v spominek.) Iz Gorice se nam piše 12. t. m. „Zadnje „Novice" so prinesle veselo in gotovo vse slovenstvo zanima-jočo vest, da se to jesen postavijo v Kranj i pokopanemu neumrljivemu slovenskemu pesniku Simonu Jenku nadgrobni spomenik. Kakor nas je ta novica presrčno razveselila, tako nas je osupnila ob enem opazka gotovo dobro poduče-nega g. dopisnika, da „spomenik bode v velikosti in obliki popolnoma P r e-š i r n o v e m u ena k". Prešircn je , kar bode vsakemu znano, v K ran ji pokopan. Zategadelj moram misel, dvema na enem ter istem m al cm mirodvoru počivajočima slov. pesnikoma v velikosti in obliki enaka spomenika staviti, jako nesreč n o m i ■ e 1 imenovati. To kriči zoper vso navado, zoper ves zdrav okus, zoper vsa umetniška pravila, zoper vse krasoslovje ! Gospodo?, ki imajo to stvar v rokah, nečem spominjati obrabljenega, vsakdanjega pregovora : variatio delcetat, akopram je sprememba in razlika eden glavnih faktorjev vsake iu vse lepote; nego uljudno je prosim, da uaj pomislijo, kako malo možev imamo mi Slovenci, ki so vredni javnih, narodnih Spomenikov in kako malokedaj še te slovenski narod z vrednimi spomeniki slavi. Ali bi ne bilo tedaj nepraktično, najslabši okus kažoče početje, ako bi še tej mali kopici narodnih spomenikov natikali eno ter isto — uniformo'? — Oko bi moralo zaboleti vsakega le površno estetieno izobraženega človeka, nikar pa še umetnika, ko bi na kranjski mirodvor stopivši na en pogled zapazil sredi pokopališča Preširnov in le nekaj korakov dalje za kapelo, Preširnovetnu popolnoma enak Jenkov spomenik. Pomisli naj dalje si. odbor, kako slabo skrbimo Slovenci za upodobija-joče umetnosti in da bi morali torej vsaj takrat, kadar zanje kaj storimo, ustvariti kaj v resnici izvrstnega, lepega, naše oko veselečega, naše srce povzdigajočega in naš estetični okus izobražujo-čega. Ubogemu Jenku se, mislim, že s tem godi dosto krivice, da ga nesrečni literarni historiki, odrekajo mu lastno poetiško svojstvo, porivajo mej „Preširnoviče" , pokažimo vsaj z njegovim spomenikom, da nij bil samo eden največjib sinov slovenske domovine, nego tudi velik samo sta len poetijški genij! Nadejam se, da bode si. odbor za Jenkov spomenik te moje besede tem rajše in gotovejše uvaževal, ker ne razodevajo misel samo enega človeka, nego ker tako mislijo o tej zadev i skoro vsi tukajšnji Slovenci, s katerimi sem o njej govoril in kateri ho zanjo interesujejo. Napis pat katerega jc odbor '.bral za Jenkov spomenek , so nam zdi tako pripis ven, da bi se med Jenkovimi pesnimi težko lepši našel."
* (K ra n j s k a dežel n a k o misi j a z a đ u n a j s k o s v e*o v n o r a z s t a v o) je glede slabega gmotnega stanja kranjski' dežele prosila glavnega ravnatelja razstave za denarno podporo; ker jej je pa isti odgovoril, da na njeno prošnjo no more nikakoršnega ozira jemati, sklenilo se je pri poslednjej seji dne t m., da se ustanovi posebna denarna zaloga bi se je iz tega namena volil finančen odsek, katerega udje so: A. Auer-sperg, župan Dežnian iu tajnik kupčijske zbornice J. Murnik. Takoj na tO se je sprejel predlog uovovoljenega finančnega odseka poprositi vse večje obrtnike in kmetovalce za denarne doneske. — Kranjska kmetijska družba je tudi poslala izjavo , f*:i napravi nekatere zbirkine razstave zavoljo česar jej je komisija izrekla svojo zahvalo.
* (Nesreča na žele z n i o i). Iz Ljubljane se nam piše 10. t m.: Včeraj, ko je imel ravno priti dunajski hrzovlak. igrali so trije otroci na železni cesti blizo kolodvora. Ko sta starejša dva videla vlak prihajati . •.•.bežala sta a pustila svojo mlajšo sestrico . katero je vsled tega že-leznični stroj na drobne kosce raztrgal. Vlak se je takoj na to u-tavil in pobrani udje nesrečnega otroka so se izročili ondotnemu stražniku, ker sta brat in sestra zbežala in jih nij bilo mogoče nazaj
priklicati. Nesreče je kriv največ železnični stražnik, kateri nij, da si je bil blizo, otrok o pravem času posvaril, naj se umaknejo.
* (Pravila slovenskega pisateljskega društva) so že po odboru izročena vladi in je upati, da se kmalu potrde.
* (Pravila „glasbene matice",) katera se bode po neut'-udljivem prizadevanji gg. V a-lente in Drsnika v Ljubljani ustanovila, so, kakor se nam od tam poroča, že gotova in se bodo v kratkem vladi v potrjenjc predložila. Za predsednika matice je namenjen   g.   A. Nedved.
— V kratkem bodemo morda o tem za Slovence važnem društvu več izpregovorili.
* (Birokracija v cvetu.) Kakor se nam iz Ljubljane poroča, ministarstvo notranjih zadev nij potrdilo pravil hranilnice v Kranji, samo zaradi tega, ker v paragrafu, ki določuje „javna razglasila" hranilnice in reče, da se vse naznani po uradnem listu in po „Novicah", nij med besedo „uradni list" in „Novice" ločilnega znamenja vejice ali kome („ • ") Ko bi pač vladni možje rajši na važneje stvari obračali svojo pozornost, namestit da na lapalijah urijo .svoje očalc.
* (Čitalnica v Kranji) napravi s pomočjo ljubljanskih učiteljskih pripravnikov v podporo strndnjočim Dolenjcem in Notranjceni binkoštno nedeljo „besedo". Program je tale: 1) Zvezda, poje zbor. 2) (Jovor, govori g. A. Pere. 8) Moja rožica, čveterospev. 4) Zelje, samospev za bariton, poje g. J. Zerovnik. 6) Zvezda, zbor s samospevom za bariton, poje g. J. Medić. o) Deklamacija, deklamujc g. 15. Hočevar. 7) Komičen ter-cet. 8) Pred durmi. Darilo, samospev za tenor, poje gosp. A. Bazingar. !)) Slovo, poje zbor. 10) PrkVda, vesela igra V enem dejanji. Napeve jc zložil g. A. Nedved. — Samospeve spremlja iz posebne prijaznosti gospodičina K. Jugovič-eva Vstopnina k besedi jc 40 sold., večji doneski se hvaležno Sprejemajo. — Začetek ob 8. uri zvečer.
* (Z n a n i narodnjak gospod Val. K r i s p e r) jc odprl pri Selu v tuhinjski dolini svoje rudnike, za katere je navlašč iz Pfibrame dobil izkušenega dirigenta. Po ugodni legi zemeljskih vrstev, nadejati se je obilno žveplenega hrošča (Sednvcfclkics) iu bode gosp. Val. Krisper, ako se tO upanje izpolni, sezidal v Zvcrinjaku poleg Ljubljane velikansko fabriko.
* (U m r I) je v petek zvečer v Mariboru gostilničar in trgovec z vinom g. Janez It a p o e. Narodna slovenska stranka v Mariboru in posebno v okolici izgubi z ranjkim zanesljivega, delavnega in med kmeti vplivnega uda in voliloa, — Pogreb je bil eden največjih, kar smo jih v Mariboru videli, ker so bili prišli v obilnem številu slovenski okoličani na sprovod.
* (Pogorelo) je 8; t.  m. ob  10 zjutraj
— kakor se nam iz Krškega piše — 18 hiš v vasi Studenec, v k r Š k c m o k r a j i. Ogenj je prišel DO neprevidnosti ljudi, kateri so blizo hiš, slamo kritih, kamen lomili in streljali. Strel iz kamenja je zanesel nekoliko zažigalno špage v slamnato streho in jo uncl. Ker so bili izmed l'> samo trije gospodarji zavarovani, zadene jih H> strašna nesreča. Zatorej gospodarji zavarujte svoja pohištva !
* (Srbsko 1 i t e r a r D 0 «1 r u š t v o.) Sou-rednik „Zastave" Stevan Popovič nasvetuje v svojem listu, naj srbski pisatelji osnujejo p i sate lj-s k o «1 r u š t v o, katero bode imelo namen spiso-vati popularne knjige za maso naroda in jih po najnižji ceni širiti v narod. Izdajale bi se te knjige v zbirki „srbska narodna biblioteka". Društvo bi imelo dva sedeža, enega v Novem Sadu iu drugega v Belgrndu.
* (Nepotreben dar.) Znani krški nem-škutar in novomeški protinarodni propali kandidat M. Hočevar daroval jc v Ljubljani požarnoj straži ISO gld. Zdi se nam, da bi bil omenjeni gospod veliko bolje storil, ako bi bil omenjeno svoto razdelil med krške uboge, kajti ljubljanski požarni stražniki jih tako ne potrebuje, ker dajejo premnogo denarja Fhrfcldu ..hranit".
* (Peter pl. Radič; znani kranjski zgodovinar je izdal knjižico „Bad Veldcs in Obcrkrain," kije izšla pri Blazniku, iu katera priporoča bleško kopel.
* (Don K ari o s — L j u b lj an ča n.) Povedano je bilo pred dvema leti v tem listu, da je Don Karlos, kateri jc (ne iz svobodo!jubja ali iz ljubezni do naroda teinuč iz gospodovalija- in prestola-poželjivosti (ravno vtem času zopet vrgel baklo krvavega upora in domaČe vojske v Spanj-sko deželo — v Ljubljani rojen, kot sin Janeza Karla Bombo u a iu Marije Beatnce d' Austria-Lste 30 marca 184*. Njegova mati se jc nekaj časa v Ljubljani mudila. Krstil ga je rauji škof \Volf.
* (V Celovcu) se je leta 1871 rodilo <!04 otrok. Nezakonsko rojenih jc 482, — zakonsko 172. Med temi je bilo jih 20 mrtvorojenih in sicer 23 nezakonskih in 8 zakonski.
* (Za umetnik e.) Ministcrstvo za uk in bogočastje razpisuje štipendije za umetnike (slavitelje, podobarje, malarje, pesnike in muzike) do 31. t. ni. Prošnjam, ki se naj izroče dotičnim deželnim vladam, mora priložen biti razkaz, kako se je prosilec obraževal in izgledek prosilčevega talenta.
* (Izpred so d nije.) Iz Celja se piše, da je tam B. t. m. bila obravnava proti zakonskima Filipu in Neži llakuž in Andreju Debeljak, kateri so 4. decembra in. I. zlomili v hišo vin-earce Neže Bratovšček, da bi jo tepli, ker bi bila ona s Filipom Rakužem zakon prelomila. Neža ltakuž je iz ljubosumnosti hotela izprva Neži Bratovšček nos o d r c z a t i, v resnici pa jej je v roko nož zasadila, tako da ranjenka 30 dni nij delati mogla. Filip llakuž in Andrej Debeljak sta Nežo Bratovšck hudo tepla. Obsojen jc bil Filip Bakuž na tri mesece, Neža Rakuž na dva meseca ječe. Debeljaka nij bilo pri obravnavi.
* (LT mrl pri si o v e s n e m s p r e j e m u cesarja.) Ko se jc oni dan cesar iz Tcmeš-vara proti Kikiudi peljal, so se konji pri kočiji, katera se je pred cesarjevim vozom vozila in v kateri sta veliki župan Kouay in podžupan Prick sedela, ustrašili in kočijo zvrnili. Oba sta se vsled tega močno pobila in Prick je dva dni potem — umrl.
*|! (Čehi v A m e r i k i) naseljeni imajo že osem čeških Časopisov. Ce se to število noviu primerja s številom naseljencev, vidi se, da imajo Cehi primerno največ novin, torej ima češki živelj največ veselje do čitanja, do znanosti.
(Ceski študentje) na praškem vseučilišči puščajo preduašauja onih profesorjev, ki so štras-burško adreso podpisali — prazna. Tako je 10. t. m. profesor Jonak v slušaluici našel o svojem vstopu iz „Pokroka" izrezano poročilo, ki pravi, da je on pomagal k odposlanju glasovite adrese. Precej jc izrekel, da sc hoče „pred kompetentnim sodiščem opravičiti'', pa to nij nič pomagalo; skoro vsi njegovi slušatelji so po tej izjavi gospoda Jonaka sobano zapustili. In ko je pozneje isti profesor prišel v drugo sobano predavat finančno znanost, je našel samo 4 nemške študente, ki so bili pripravljeni, ga poslušati.
(Protest.) „V imenu saniodoločbe narodov, v imenu človečnosti, v imenu lastnega domoljubja, vimenu zgodovinske resnice, vsled katere Coska nij nikdar bila neniškodržavna zemlja" — razglaša blizu 200 doktorjev vseh fakultet praške univerze protest proti udeležbi rektorja Hoilerja pri otvo-renji štrasburške univerze in proti adresi, katero je Hbfler v Štrasburg poslal.
(Papež P in s IX.) je včeraj dopolnil 80. leto svoje starosti.
* (V Ameriki) se pripravljajo voliti predsednika, glavarja republikanske države. Fn del republikanske stranke, posebno napihnem Nemci, so postavili za kandidata neeega Ilorace Orc-eley-a, ki je urednik časopisa Njujorkskc „Tribune". Ta mož jc baje izvrsten časnikar, ali sicer čuden človek, ima vsakovrstne muhe. Ku čas jc bil protivnik žcuitve, potem je oženil se, a
postal zaklet sovražnik vina, piva in vseh upijanil-nih pijae. Poleg tega neee mesa jesti. Svoje otroke jc tako izrejal, da jim je v mladosti skrbno prikrival, da človek volove, teleta, ovce, kolje zato, da jih sne. V svojem obnašanji je naravnosten in celo robat, a hoče tudi tak biti. Kot novinar je postal bogat in mnogo v pij i ven.
* (P o s k u š a n s a m orno r.) Na ljubljanskem gradu se je znan hudodelec Dormiž, da bi se odtegnil preiskavam in dolgoletnemu zaporu, v sredo z nožem zabodel. Kanil se je nevarno, vendar pa zdravniki upajo, da se še ozdravi.
Loterijske številke.
V Trstu,  11. maja. 28,   87,     7,     4, 58.
V Lineu, 11.     „     28,     o,   t>3,   80, 37.
Dunajska borsa 13. maja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   64 gld. 65 kr.
1800 drž, posojilo.....102   „ 75 „
Akcije narodno banko   ...     8   , 32 ,
London.........110   „ 65 „
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   71   „ 70 ,
Napol..........9   „ 0U „
Kreditne akcijo...... 327   „ 80 „
Srebro........ 111   „ 25 .
0. k. cekini.......5   , 41 .
Z žalostjo dajemo na znanje, da jo gospod
Janez K a por«
posestnik in trgovec v Mariboru, v 38. lotu svoje starosti 10. t. m. ob 8. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče,   mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb je bil v nedeljo 12. t. m. ob popoldne.
Truplo ranjkoga se jo prepeljalo od rodbinsko hiše (št. .'JI v Viktringliofski ulici) na Goro pri sv. Petru blizo Maribora, kdor je rodbinsko pokopališče.
Ob enem se zahvaljujemo vsem č<5. gg., ki so ranjega na poslednjem potu spremili.
V Mariboru, 13. maja 1872.
(M—1)
HaporevR rodbin«.
Prememba v stanovanji
krojaške asocijacije v Ljubljani.
Koncem podpisani si dovoljuje, p. r. občinstvu, kakor tu.U svojim čestitim prejemnikom I tein naznaniti, da se od 10. maja naprej poslovnica krojaške asocijaciji' v
dr. i'iitz-«»vi
na dvornem trgu
nahaja, kainor prosimo za vsa prijazna naročila.
Z zagotovilom vedm1 najsolidnejso in najcenejše postrežbe se podpisuje
visokega spoštovanja polno Predstojnik krojaške asocijacije:
(98—1)
Popolna zbirka mineralij
(Mineral iensam miting)
katera bi bila dobra za gimnazije, realne šole ali učiteljska i z o h r a ž c v a 1 i š č a, ali za druge mineralijske kabinete in zbirke, je na prodaj. Kdor jo želi kupiti, izve adreso prodajalca pri administraciji „Slov. Naroda."
(94-2)
St. 2030 in 2953.
Oznanilo.
(87—3)
Na deželni realni spodnji gimnaziji v Ptuji se imajo z začetkom šolskega leta 1872/3
a) dve učiteljski službi za klasično tilologijo, in
b) ena učiteljska služba za naravoslovje — vse triz nemškim učnim jezikom — namestiti. Prosilci za eno imenovanih služeb, s katerimi jc letna plača v znesku 800 gld. in po v lastnosti rednega učitelja dovršenih petih letih do-klada v znesku 200 gld. združena, naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami, med katerimi mora biti dokaz, da je prosilec zmožen v celi gimuaziji podučevati, do 15. junija 1872 pri štajerskem deželnem odboru izroče.
Zmožnost za učenje francoskega ali slovenskega jezika je zaželena.
Gradec, 20. aprila 1872.
Od štajerskega deželnega odbora.
Dva kupčijska učenca
najdeta v špecerijski  stacuni  precej prostor, in sicer eden na Ptujem, eden pa v Celji. Potrebno je znanje  slovenskega jezika.    1'oprašati se ima pri gosp. Jurca, trgovcu na Ptujem.
(06—1)
dunajske komisijonske banke
Kohlmarkt 4,
(56—21) emitira
potegoval ne liste
na  poznejo  zaznamovano  vrsto  sreček  in so smejo to sestavo le za to k najbolj koristnim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lista mogočo vso glavne in stranske dobitke samemu napraviti in razen tega
obresten znesek
30 frankov v zlatn iti 10 gld. v bankovnih
u žit i
Vrsta, A. (Na leto 16 vzdigatev.)
Yl«»tte«'ite rate a kI«I. 1© — Po plavanji zadime rate dobi mak deležnik, aledeee -* »reekei
1 opere. ItiGOletno drž. srečko za gld. 100.
Glavni dobitek gld. 300.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400.
1 Spere, ces. tursko drž. srećko za, 400 frankov. Glavni dobitek «00.000, 300.000 frankov efoktivno zlato.
I vojvod. Brunsvisko srečko za 20 tolarjev.
Glavni dobitek 80,000 tolarjev brez vsake odštotvo.
1 Insbrusko (tirolsko) svečko. Glavni dobitek gld. 30.000.
Vrsta E. (Na leto 13 vzdigatev.)
Jleneene rate u arld. «. —  ■■«» »laiennjl zadnje rate doni i Mik deležnik. *ledec*e 3 *re«'ket
1 Speve. ces. turško drž. srećko za 4O0 frankov. Glavni dobitek (iOO.OOO, 800.000 frankov efoktivno zlato. J vojvod. Brunsvisko srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsako odštetvo.
1 Sachsen-Meiningensko srečko. Glavni dobitek 46.000, 15.000 juž-
nonemsko volj.
so promptno in tudi za povzetek store. — Vzdigatvmii listi so no vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo.
Zunanja naročila
Prostovoljna dražba 1500 veder vina.
V ponedeljek 3. junija t. 1. dopoldne ob 10. uri bode na Stari Gori pri Št. Ilju v mariborskem okraji, pol ure od železniške postaje ,,Kgydi-Tunnel" (na južni železniei), tez 1500 veder 1*6?* 1869, in ISflnega
vina  lastnega  pridelka  gospoda dr. Alojzija
Drascll-a, posestnika na Stari Gori, po poti prostovoljne dražbe na prodaj prišlo.
Izvrstna kvaliteta teh vin in ugodni dražbeni pogoji se vsakemu najbolje priporočajo in dohaja s tem kupa željnim uljudno povabilo, naj se mnogoštevilno udeleže te vinske dražbe.
Občinski urad St. Iljski tunel (Egydi-Tunnel),
15.  maja 1872.
(100—1)
občinski predstojnik.
iittli llaliani.
(84-f.)
La Regia Legazione d'ltalia in Vieima in vil a umi i suddM di S. M. il Re Viliorio Emmaiiuele II.. di <|iialsiasi 86880, eta e eondizione, di volersi presentare aH' I. H. Antorita Pol i lira del Distretto ove essi risiedouo allo seopo d'iserlvere snlle scliede del Censo ivi depositate i loro iiomi, nonehe tutte le altre indicazioni in esse preseritte.
Si avverte inoltre clie il censimento non ha scopo d i leva o di liseo.
lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovaek.
Tiskar: F. 8kaza iu drugi.