POSLOVANJE UGODNO V prvem tromesečju smo poslovali bolje kot smo planirali. Nismo pa mogli povsem zadovoljiti potreb trga. Morali bomo povečati zmogljivosti. S podpisom samoupravnega sporazuma ter konstituiranjem temeljnih organizacij združenega dela smo dobili tri temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost služb združene Delovne organizacije Saturnus. Zaključni račun po stanju z dne 31 12. 1973 je služil kot temelj za sestavo razdelitvenih bilanc vseh sredstev in virov na 3 TOZD tako, da delovna skupnost skupnih služb nima lastnih virov, temveč uporablja sredstva, ki pripadajo vsem TOZD. V letu 1974 ima vsaka TOZD svoje lastno knjigovodstvo, v katerem je evi dentirano stanje in vse spre membe sredstev, vsi strošk in dohodki ter finančni rezul tati. Za vsako TOZD se sestav Ija mesečni obračun, trome sečni Interni periodični obra Cun in letni zaključni računi Prvi periodični obračuni so sestavljeni po stanju z dne 31. 12. 1974, po katerih so vse TOZD dosegle zelo uspešno tromesečno poslovanje. Za podjetje vodimo posebno zbirno knjigovodstvo, po katerem obračunavamo svoje obveze in dostavljamo perio- dični obračun in zaključne račune Službi družbenega knjigovodstva. Po periodičnem obračunu za I. tromesečja je delovna organizacija Saturnus dosegla plan celotnega dohodka in dohodka ter razdelitev tako: Celotni dohodek v primerjavi s planom Porabljena sredstva Dohodek Razdelitev dohodka: Pogodbene in zakonske obveznosti Osebni dohodki In prejemki Skladi 89 % 86 % 97 % 101 % 91 % 110 % V primerjavi z letom 1973 pa imamo naslednje indekse: Celotni dohodek 152 % Porabljena sredstva 151 % Dohodek 156 % Razdelitev dohodka: Pogodbene in zakonske obveznosti Osebni dohodki In prejemki Skladi Zaloge nedokončane In gotove proizvodnje 133 % 121 % 114 % 127 % 27. JUNIJ — DAN SAMOUPRAVLJALCEV Leta 1970 so na II. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije, ki je bil v Sarajevu, proglasili 27. junij za dan samoupravljalcev. V bodoče bodo na ta dan postale proslave tradicionalne, vendar ne zvezne, temveč bo vsako leto ena od republik ali pokrajin gostiteljica delegatov Iz vse države. Tako se bo letos zbralo v Ljubljani poleg 150 delegatov iz Slovenije in kakih 50 gostov še 200 delegatov klubov samoupravljalcev in njihovih združenj iz drugih republik in pokrajin. Na tej proslavi bodo letos prvič podeljena priznanja in nagrade temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim In posameznikom za izjemne dosežke pri razvijanju In utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Uvodni referat na srečanju, ki bo delovnega značaja, bo imel predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Delegati bodo obiskali tudi nekaj delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, kjer se jim bodo pridružili delavci in drugi občani ter skupno razpravljali o eni izmed vnaprej določenih tem iz referata. Med delovnimi organizacijami, ki jih bodo delegati obiskali, je tudi naša. Prišlo bo 25 delegatov, z njimi bo tudi član CK ZKS tov. Igor Uršič. Delegati si bodo najprej ogledali proizvodnjo v TOZD tovarna avtoopreme nato pa bodo skupaj z našimi delegati v sejni sobi razpravljali o temi »Vsebina odnosov med delavskim svetom, izvršilnimi in poslovodnimi organi v povezavi z delovanjem zborov delavcev v TOZD tovarna avtoopreme«. V uvodu bo glavni direktor ing. Miha Košak delegatom predstavil podjetje. Obisk bo nadaljevanje osrednje jugoslovanske prireditve ob dnevu samoupravljalcev in bo zategadelj povsem delovnega značaja. Celotno organizacijo obiska je prevzel sindikat. Delegatom — gostom Iz drugih republik, kot iz naše, želimo v Saturnusu prijetno počutje In plodno delo! V letu 1974’ se je izredno izboljšala naša likvidnost, ki bo kljub planiranim naložbam v osnovna sredstva omogočala popolno likvidnost. To je plačilna sposobnost ob zapadlosti naših obvez v plačilo. Delež lastnih virov In kreditov za trajna obratna sredstva znaša 81 %, predpi- (nadaljevanje na 2. strani) TITO — NAŠ PREDSEDNIK BREZ ČASOVNE OMEJITVE MANDATA — Ob oblikovanju nove zvezne skupščine kot ob X. kongresu ZKJ smo se še bolj kot vsak dan spomnili, da je legendarno vlogo v zgodovini Zveze komunistov in graditvi nove Jugoslavije odigral tovariš Tito. V najtežjih situacijah je znal prav usmeriti Zvezo komunistov in jo povezati z množico delavcev ter kmetov. Znal je ustvariti bratstvo in edinstvo med jugoslovanskimi narodi, postal je naj večji borec za mir v svetu in za enakopravno sodelovanje med vsemi narodi sveta. Kongres je z izvolitvijo Josipa Broza-Tita za predsednika ZKJ brez časovne omejitve mandata, ravnal po volji vseh nas delovnih ljudi v bratski Jugoslaviji. Dne 29. maja, v času X. kongresa ZKJ so se člani naših osnovnih organizacij zbrali na skupni slovesni seji, ki so jo posvetili kongresu, sprejemu novih članov v organizacijo in ocenitvi poslovanja ter razvoju delovne organizacije. O poteku berite na 3. strani. Poslovanje ugodno (nadaljevanje s 1. strani) sana minimalna stopnja je ga dohodka dohodka in razdelitve: 65 %. embalaže Celotni dohodek 104 % TOZD — tovarna Porabljena sredstva 105 % je po periodičnem obračunu dosegla plan celotnega do- Dohodek 104 % hodka in razdelitve indeksi: s takimi Razdelitev dohodka: Pogodbene in zakonske obveznosti 100 % Celotni dohodek 83 % Osebni dohodki 96 % Porabljena sredstva Dohodek 81 % 94 % Skladi 114 % Razdelitev dohodka: Pogodbene in zakonske obveznosti 100 % Osebni dohodki in prejemki 93 % Skladi 91 % Ta TOZD je dosegla fizični obseg plana, to je 3/12 letnega plana po statističnih cenah 84 %, kar je glede na sezonsko nihanje proizvodnje boljše kot v prejšnjih letih. S prodajo je dosežena za 3 % nižja vrednost pokritja od planirane. Prodaja konzerv daje manjše pokritje kot ostala embalaža. Povprečni osebni dohodek se je zvišal zlasti nižjim skupinam dela. Kljub zvišanju osebnih dohodkov za 11 % pa s težavami pridobivamo nove delavce za nadomestitev tistih, ki so odšli in za potrebe, ki jih zahteva povečani proizvodni plan. Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov so višje kot so bile 1. 1. 1974 za 76 %, kar bi ne smelo ostali kot povprečje, temveč naj bo le kot sezonski pojav, ker bomo sicer potrebovali več obratnih sredstev, da nam utegne resno primanjkovati za realizacijo investicijskega plana. TOZD — Tovarna Avtoopre-me je dosegla v I. tromesečju 1974 naslednji rezultat v primerjavi s planom celotne- 3/12 letnega plana je bilo torej doseženega in to po vseh elementih, razen pri osebnih dohodkih. Glede na zvišanje točke in zvišanje vrednosti točk pa bo tudi tu kmalu plan prekoračen. Ta TOZD dosega višjo stopnjo in maso pokritja ter tudi večjo stopnjo dohodka in ostanka za sklade. Škoda, da kljub veliki možnosti za večjo prodajo doma in v tujino ne more zadostiti vseh zahtev trga zaradi premajhnih zmogljivosti in še prav posebej zavoljo pomanjkanja delovne sile. Planirani obseg proizvodnje, merjen po statističnih cenah je za 6 % nižji od planiranega. Naraščajoče potrebe trga povzročajo zamudo pri dobavah deloma zaradi pomanjkanja delavcev deloma pa tudi zaradi pomanjkanja materiala. Tudi za tovarno avtoopre-me se reprodukcijski material podražuje, in sicer od začetka leta za 9 do 13 %. Steklo za žaromete pa se je podražilo celo za 20%, hladno valjani traki iz Jesenic za 19 %, kartonska embalaža in kemikalije za 21 %, deli iz kooperacije pa za 18 %. Osebni dohodki so se zvišali za 11 % zaradi povečanja števila točk in vrednosti točk. TOZD Orodjarna in vzdr- Dela je dovolj, rezultati so ugodni, vse kaže da bo tako tudi v prihodnje. Zakaj potem ne bi bili veseli...? pravita delavki v TOZD Embalaža — obrat Zalog Ljudmila Markič in Fani Povše. Zevanje je dosegla naslednje indekse celotnega dohodka, dohodka in razdelitve v primerjavi s 3/12 letnega plana za I. tromesečje 1974: Celotni dohodek 83 % Porabljena sredstva 37 % Dohodek 120 % Razdelitev dohodka: Pogodbene in zakonske obveznosti 116% Osebni dohodki in prejemki 116% Skladi 289 % Nizek indeks doseganja plana celotnega dohodka izvira iz napačne planske predpostavke, da bo nadomestne dele in drugi material v večji meri nabavljala ta temeljna organizacija ter ga realizira- X. kongres je končan Deseti kongres ZKJ je še temeljiteje ocenil vlogo komunistov v obdobju med devetim in desetim kongresom in še bolj izostril smer na-daljnega delovanja komunistov kot pred njim kongresi po republikah in pokrajinah. Desetemu kongresu in delu komunistov dajo vse priznanje tudi delovni ljudje, ki niso člani Zveze komunistov. Zavedajo se, da je dejavnost komunistov usmerjena tako, da bi vsi delovni ljudje ob svojih obveznostih imeli tudi odločujočo vlogo v svojem delovnem kolektivu, v svoji krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Zato X. kongres ni bil le kongres ZKJ ampak vseh napredno mislečih ljudi. Na kongresu so komunisti temeljito ocenili delo med dvema kongresoma, ozrli so se na prehojeno pot v zgodovini obstoja komunistične partije in sprejeli številne nove naloge za bodoče delovanje na vseh področjih naše družbe. V zadnjem obdobju je prišlo do velikih družbenoekonomskih sprememb. Ob tem so se pojavile tudi deformacije. Z uvajanjem samoupravljanja smo morali spremeniti tudi ekonomsko politiko. Uvedli smo tržno gospodarstvo, ki je proizvajalce spodbujalo k večji proizvodnji. V tem smislu je trg tudi deloval, kar je bilo razvidno iz večjih rezultatov proizvodnje, izbire blaga itd. Samoupravljanje se je seveda moralo prilagoditi tem novim ekonomskim odnosom. Obstajalo je le vprašanje, ali bodo subjektivne sile dovolj spodbujale vse tisto, kar je pozitivno v tem gibanju, ali pa so bile v določenih obdobjih preslabe in so dovoljevale negativne pojave. Deseti kongres je kritično ocenil vse te negativne pojave v naši družbi. Pred njim pa že kongresi v republikah in pokrajinske konference. Vsi so plebiscitarno sprejeli sklepe 21. seje predsedstva ZKJ, pismo in platformo. Ta je idej- la skupaj z opravljenim delom z internimi računi. Dejansko pa je TOZD naročnik, nabavlja ta material v večji meri kot smo pričakovali. Zato so tudi porabljena sredstva izredno majhna. Indeks je visok pri skladih deloma zaradi manjšega celotnega dohodka, deloma pa zaradi pomanjkanja podatkov pri sestavi plana. Povprečni osebni dohodki so v tej TOZD višji zaradi višjega kvalifikacijskega sestava zaposlenih. Tudi tu je osebni dohodek višji za 11 odstotkov. Zaloge nedokončane in gotove proizvodnje so se tudi povečale in to za 27 %, kar povzroča večje angažiranje obratnih sredstev. Zaloge nedokončane proizvodnje pa predstavljajo tudi potencialno nevarnost za nastajanje nekurantnih zalog in izgub. Iz navedenih podatkov je videti, da so poslovale vse TOZD in podjetje kot celota boljše, kot smo planirali, niso pa izpolnjevale vseh nalog, obenem pa niso zadovoljile povpraševanja na trgu. Nujno bo treba povečati zmogljivosti in jih tudi optimalno izkoristiti, ter tako povečati našo konkurenčno sposobnost doma in na svetovnem trgu. Vodja finančnega sektorja: Edi Ferenčak, dipl. oec. nepolitična osnova delovanja jugoslovanskih komunistov v družbenem razvoju na vseh področjih. Iz tega izhajajoč je X. kongres dal sintezo nalog komunistov. To je jasna smer za prihodnje naloge in akcije Zveze komunistov in vseh družbenih organiziranih sil. S tem smo azčeli novo etapo, ki terja zelo pomembno, zavzeto in organizirano dnevno dejavnost, angažiranje vseh potencialnih sil, zlasti Zveze komunistov. Deseti kongres je za nami. Na vrsti je uresničitev besed, torej dejanja. Narobe bi bilo, če bi rekli: »X. kongres je bil, sedaj pa se bosta cedila mleko in med«. Soočanje z življenjsko prakso bodo marsikje sedaj še težja. Vendar smo lahko bolj ponosni in zadovoljni, da imamo danes več vere in zaupanja v lastne sile in zmogljivosti, zlasti zaradi tega, ker je vse, kar smo že doslej ustvarili v samoupravnem socialističnem razvoju, izraz našega dela, dela vseh delovnih ljudi in drugih občanov, vseh narodov in narodnosti. »»SVET POTROŠNIKOV« V TOVARNI SATURNUS Minilo je že dalj časa, odkar smo izvolili 7 članov kolektiva v Svet potrošnikov. To so: Erika ORNIK, Drago NOVAK, Mara ŽAGAR, Franc BITENC, Angelca ŽERDIN in Fani MARKOVIČ. Na prvem sestanku je bila soglasno izvoljena za predsednika Fani Markovič. Za lažje delo so sprejeli poslovnik o delu sveta potrošnikov v tovarni Saturnus, ki določa, da ga sestavlja 7—9 članov kolektiva, ki se redno hranijo v tovarniški menzi in se volijo na vsaki dve leti. Svet potrošnikov je vez med vodstvom menze in potrošniki — abonenti v obratih. Člani na podlagi poročil kolektiva menze in na podlagi pripomb delavcev predlagajo upravnici spremembe, izboljšave, ki pa morajo temeljiti na realnih ocenah. Naloga upravnice menze je, da sproti informira Svet potrošnikov o problematiki menze, predvsem o finančnem poslovanju in o bistvenih spremembah cen. Vse sprejete sklepe člani posredujejo sodelavcem o obratih na delovnih sestankih ali sestankih DSP. Vodstvo menze je dolžno ob koncu koledarskega leta izdelati poslovno poročilo o finančnem poslovanju. Pripraviti je potrebno tudi finančni program poslovanja za prihodnje poslovno leto in ga skupaj s člani sveta predelati ter predložiti odboru za odnose iz združenega dela v nadaljnjo obdelavo in potrditev. Referent za družbeni standard BRANKA KONČAN V prihodnji številki glasila bomo poročali o naši prehrani v Saturnusu. Da boste zadovoljni, sodelujte! Sporočite v uredništvo vse, kar želite vedeti ali pa predlagati — predloge še najbolj želimo. Urednik Sprejeli smo nove člane v ZKJ V sredo, 29. maja, v času ko je v Beogradu potekal X. kongres ZKJ, so imeli člani vseh osnovnih organizacij ZK v tovarni sestanek, posvečen kongresu in prejemu novih članov. Svoje vrste so povečali z 18 člani. Pred samim sprejemom je sekretar sveta ZK Saturnus, tov. France Osterman spregovoril o sedanjem delu komunistov, o pomembnem in družbeno razgibanem trenutku, ter nalogah, ki izhajajo iz njega. Za sekretarjem sveta je delovni predsednik povabil sekretarje osnovnih organizacij, naj sprejmejo nove člane v ZK. V OOZK TOZD embalaža so sprejeli 6 članov in članico. V OOZK TOZD avtoopre-ma so sprejeli 3 člane in članico. V OOZK TOZD orodjarna in vzdrževanje 3 člane. V OOZK Delovne skupnosti skupnih služb pa 3 članice in člana. Skupaj je bilo sprejetih 18 članov in sicer: Ivan Žganec, Henrik Jerom, Anton Ferkol, Zdravko Petrič, Dragica Zupančič, Andrej Cvetko, Vojko Fattori, Igor Marinšek, Jure Žagar, Branka Dujmovič, Nina Jevš-nik, Tjaša Kocjančič, Matija Gvardjančič, Edi Kukovec, Boris Jenko, Danica Delibego-vič, Spasoje Ivanovič, Franjo Rešetar. Vsakega novega člana so navzoči člani navdušeno pozdravili z dolgim ploskanjem. V dvorani je vladalo slovesno razpoloženje. Potem je novim članom čestital v imenu vseh komunistov, sekretar sveta France Osterman, za njim pa še gosta s komiteja občine Moste—Polje France Rejc in tov. Kopinič. Slednji je v imenu občinske ZK prebral dolg pozdravni referat, v katerem se je dotaknil najbistvenejših značilnotsi za položaj naše ZKJ in našega družbenega razvoja. Poudaril je, da komunisti niso privilegirani del družbe, ampak so sestavni del delavskega razreda z večjo odgovornostjo do celotnega razreda, katerega cilj ie brezrazredna družba. Tov. Kopinič je spregovoril tudi o osebnosti komunista, o lastnostih, ki ga morajo odlikovati, da je zgled vsem. Pri tem je poudaril besede tov. Tita z X. kongresa: »Tudi da-?es si moramo zastaviti vprašanje, kakšne vrline mora lrneti komunist. Predvsem mora prednjačiti v boju za socialistično samoupravljajo. razumeti mora bistvo revolucionarnih tokov. Osebne 'astnosti pa so: skromnost, Požrtvovalnost, nesebičnost, samokritičnost. Svoje besede morajo potrjevati z dejanji.« V nadaljevanju je spregovoril tudi o pomembnosti delovanja komunistov v drugih organizacijah in društvih. u obvezni stalni skrbi za sprejemanje v ZK in to predvsem delavcev in delavk. V zadnji točki je spregovo-, glavni direktor podjetja lng. Miha Košak. Njegov go-,0r o poslovanju, gospodar-!enju, samoupravnem razvoja delu ter nalogah komu-n|stov in drugih družbenopolitičnih organizacijah, je P d tako vseobsežen in popo-en da — preprosto rečeno 7~ ni bila potrebna nadaljna azPrava, ker bi sicer dlsku- tant moral ponoviti ugotovitve, kot jih je prikazal že tov. Miha Košak. Dejal je, da smo po organiziranju TOZD drugače začeli leto kot doslej. Da se odločanje vse bolj prenaša v posamezne TOZD. Da smo pred tednom dni sprejeli statute TOZD in podjetja, da moramo še napolniti njihova določila s konkretnim delom in, da nas čaka na tem področju še veliko nalog. O poslovanju je dejal, da smo veseli ugodnih rezultatov v prvi tretjini leta. Kot pomemben uspeh je označil veliko večjo enakomernost v mesečni proizvodnji, pravočasno preskrbo reprodukcijskega materiala in pomemben dvig produktivnosti, saj smo z istim številom zaposlenih letos dosegli veliko višji fizični obseg proizvodnje. Za slabosti pa je naštel: zaloge nekaterih materialov in polproizvodov, ki se premalo gibljejo, neza-dovoljevanje trga, preveč odpadnega materiala, premalo načrtna priprava dela, upad kakovosti, izkoriščanje delovnega časa, brezštevilni zastoji, premalo normiranega dela in preveč režije, prepočasno osvajanje nove proizvodnje. O nalogah komunistov v letošnjem letu pa je tov. Miha Košak dejal, da jih je cela vrsta. Predvsem pa moramo krepiti prizadevanja za presego letošnjega gospodarskega načrta, saj bi tako rešili vrsto vprašanj s področja družbenega Standarda in višjih osebnih dohodkov. Samoupravljanje moramo razvijati, kot smo si ga začrtali — tako da sežemo do vsakega delavca, da krepimo solidarnost med TOZD in enotnost kolektiva. Da se močneje upremo posameznikom in skupinam, ki delujejo z raznimi dezinformacijami razdiralno in do posameznikov celo žaljivo. Boriti se moramo za čim več stanovanj za delavce in najemna stanovanja, za zboljšanje zdravstvenega skrbstva za naše delavce. Delavce iz drugih republik pa vključujmo v športno in družbeno življenje, da se bodo med nami prijetno počutili in med nami tudi ostali. g q SEKRETAR SVETA ZK O DELU NAŠIH ORGANIZACIJ Danes, ko sprejemamo v naše OOZK nove člane, je prav, da pri tem omenimo dosedanje delo naše organizacije in naloge, ki so pred nami. Predvsem moramo ugotoviti, da so delovni ljudje pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita dosegli velike uspehe pri vsesplošnem družbenem in materialnem razvoju naše družbe. Pomembne uspehe smo dosegli v boju proti stališčem in silam, ki so zavirale uveljavljanje samoupravnega napredka naše družbe. Nenehno razvijamo nove oblike za demokratično reševanje problemov, nasprotij, za demokratično dogovarjanje in odločanje. Naša ustava, ustanovitve TOZD, krajevnih in interesnih skupnosti so potrditev ustvarjalne moči naše družbe. Z ustavo začrtana pot je pot krepitve socialističnih samoupravnih odnosov in povezovanja vseh področij družbenega dela. Graditev socializma in samoupravne družbe je razredni boj, ki ga lahko vodi le organiziran delavski razred, skupaj z vsemi naprednimi silami naše družbe. Ravno v verze« izvedli seminar ,ki jim bo dal osnovo za razumevanje naše družbeno politične problematike in jim pomagal pri neposrednem samoupravljanju. Dejavnost organizacije v prihodnje bomo uskladili s sklepi in stališči VII. kongresa SRS ter dokumenti X. kongresa ZKJ. Naša naloga je, da v programu dela uresničimo stališča VII. kongresa. Svet OOZK bo v najkrajšem času pripravil predlog akcijskega programa. Zavzemati se moramo za hitrejši razvoj proizvajalnih sil, pridobivanje znanja, ter ustrezne strokov- uporabljati samokritiko, ki ni samo sebi namen, temveč je dobronamerna in tvorna. Znotraj ZK ni prostora za tiste, ki mislijo, da lahko preko organizacije pridobe osebno oblast in zasebno korist. Z delom in zgledom bomo morali vedno znova in znova potrditi našo pripadnost ZKJ. Dovolite mi, da predno pričnemo s sprejemom novih članov, povem nekaj podatkov o sprejemanju v ZKS. V letošnjem letu je bilo sprejetih že več kot 3000 novih članov. Med sprejetimi je 46 odstotkov delavcev, več kot 60 odstotkov pa je mlajših 29. maja je bilo sprejetih v Zvezo komunistov 19 članov kolektiva. S tem soizrazili odločnost, da pomagajo graditi in utrjevati našo samoupravno družbo. Čestitamo jim (na fotografiji niso vsi). tem boju se ZK uveljavlja kot sila, ki daje smisel njegovi dejavnosti, jo organizira in usmerja. V dokumentih Vil. kongresa ZKS in tudi naših programih dela OOZK je poudarek na stalnem idejnopolitičnem izobraževanju. Delo na tem področju se bo odrazilo tudi v aktivnosti in delu organizacije. Samo idej-no-politično usposobljeni bomo lahko vplivno delovali pri razvijanju samoupravnih odnosov v TOZD. Izobraževanje je ena izmed glavnih nalog naše organizacije. Ideološka komisija je izdelala program idejno političnega izobraževanja in po razpravi v svetu OOZK bomo pričeli z rednimi študijskimi sestanki. Za posamezne zahtevnejše teme bomo preskrbeli predavatelje, za lažje se bomo pripravili sami. Program je dolgoročen in bo segal v leto 1975. Za novo sprejete člane ZK bomo v organizaciji »Delavske uni- ne izobrazbe. V TOZD in samoupravnih organih nas čaka veliko dela in v odnosih med TOZD bomo morali zavzemati enaka stališča. Zavedati se moramo možnosti za širjenje administrativnega dela znotraj TOZD, ki bi ustvarilo zametke novih in nepotrebnih služb. Prizadevati si moramo za razvoj proizvajalnih sil, ki so materialna podlaga napredka in ga tudi omogočajo. Pri tem ne smemo pozabiti na tista delovna mesta, za katera se ne da predpisati normativnih časov. Tako bomo še bolj ekonomsko napredovali ter reševali vprašanja družbenega standarda in socialne politke. Vsak član ZK bo moral na svojem delovnem mestu v okvirih poklicne in družbeno politične odgovornosti uresničevati zadane naloge. Pri določanju osebne odgovornosti za razne gospodarske težave bomo morali od 27 let. Analize in podatki kažejo, da je v Sloveniji vedno več organizacij, ki načrtno skrbe za sprejem novih članov. Današnji sprejem v ZK Saturnusa dokazuje, da tudi naša organizacija spreminja strukturo svojega članstva. Več prozornosti pa bomo morali nameniti sprejemanju žena, predvsem mladih, saj podatki kažejo, da je v naših vrstah še vedno le 19 odstotkov žensk. To nesorazmerje je za našo organizacijo ZK še bolj občutno, saj je v naši delovni organizaciji zaposlenih 1006 žensk. Vendar lahko kljub nekaterim slabostim rečemo, da smo s sprejemanjem zadovoljni in da bomo z načrtnim sprejemanjem v ZK spremenili njeno socialno in starostno strukturo. Sekretar sveta OOZK Saturnus: Franc Osterman Konferenca delegacij poslala prve delegate na sejo zborov • Novoizvoljene delegacije v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb so začele z delom. • S tem smo v praksi začeli uresničevati ustavno načelo, da delavec neposredno, enako- • pravno in demokratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela ter da neposredno • ureja vsa skupna družbena vprašanja. Na prvih sejah so delegacije izvolile predsednike in namestnike ter se organizirale v konferenco delegacij, ki jo sestavljajo štiri temeljne delegacije iz Saturnusa in ena iz Indosa. Na drugi seji konference so se najprej na kratko seznanili z delovanjem delegacij v skupščinskem sistemu in še posebno o prvi seji vseh zborov skupščine občine Moste-Polje, nato pa so Poročilo odbora delavske kontrole Odbor delavske kontrole podjetja Saturnus je dobil v mesecu marcu 1974 prijavo v zvezi s številom izvršenih nadur tov. Radomira Krnjaiča v letu 1973. Odbor Je zadevo proučeval in prišel do naslednjih ugotovitev: — tov. Radomir Krnjaič je imel v letu 1973 978 obračunanih nadur, — te nadure sta mu podpisala tov. Janez Deisinger in tov. Verčko ing. Lovro. — to veliko število nadur ni v skladu z internimi predpisi gospodarske organizacije, kar bi morali upoštevati nadrejeni, ki so podpisovali naloge za nadurno delo, upoštevajoč pri tem statut podjetja člen 142 in 143. člen kot tudi pravilnik o delovnih razmerjih čl. 44 in 45, ki določata, da je v tednu dni mogoče opraviti največ do 12 nadur ali 2 naduri dnevno. Odbor delavske kontrole je vse ugotovitve o proučevanem primeru posredoval delavskemu svetu podjetja, OOZK TOZD Orodjarna In vzdrževanje In OO sindikata. Z namenom, da bi le-ti v tej smeri Izvedli odločne ukrepe, da se taki primeri ne bodo več dogajali. Prav tako je od- bor delavske kontrole predlagal delavskemu svetu podjetja, ustrezne ukrepe, ki naj bi jih vsi, ki opravljajo delo in njihovi nadrejeni, ki tako delo odrejajo, dosledno upoštevali. Sklepi naj bi obsegali: — prepoved nagrajevanja v obliki nadur, — prepoved plačevanja nadurnega dela za nazaj, — obvezno izdajanje nalogov za nadurno delo vnaprej z obsegom nadur za določeno nalogo. Posamezni nalogi morajo biti vsakodnevno evidentirani In podpisani od nadrejenega, ki Je delo v nadurah odredil, — število nadur ne sme presegati z internimi predpisi določenega števila nadur. Če pa do tega preseganja le prihaja, mora o tem razpravljati samoupravni organ TOZD. DSP je predlagane sklepe obravnaval in jih tudi v celoti sprejel. Naloga in dolžnost vseh članov kolektiva pa je, da se zavzamemo, da se takšni In podobni primeri v podjetju v bodoče ne bodo več dogajali. Odbor delavske kontrole adrovske V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo zaposlenih v tovarni Saturnus povprečno 1734 delavcev. Na novo je prišlo 74 delavcev, 34 moških in 40 žensk. Novi sodelavci so mlajši ljudje, saj je prišlo kar 66 delavcev do 25. leta In le pet delavcev od 30. do 40. leta starosti. Od 74 sprejetih novih delavcev jih je 57 iz drugih republik. Več kot polovica novosprejetih delavcev nima zaključene osemletke, kar gotovo ni razveseljivo dejstvo. V mesecu aprilu je prišlo še 18 novih delavcev. V prvem tromesečju je zapustilo tovarno 62 delavcev. v aprilu pa še 29 delavcev. Največ delavcev je odšlo v mesecu januarju. Od skupno 62 delavcev jih je odšfo Iz tovarne 42 do 25. leta starosti in po šolski izobrazbi 26 brez osemletke. Že lani je odbor za delovna razmerja in izobraževanje obravnaval po tromesečjih odhode in izoblikoval predloge za preprečevanje odhajanja. V mesecu februarju je bilo 1267 izhodov, in izrabljenih samo za privatne izhode 941 delovnih ur. V mesecu marcu se je število Izhodov dvignilo že na 1507. Moški so jih imeli 1040 in ženske 464. Za privatne izhode je bilo v mesecu marcu Izgubljenih 965 delovnih ur, za službene 1946 delovnih ur, za opravke na sodišču 41 ur in za zamude na delo 59 ur. In če bi prišteli zapuščanje delovnih mest pred zaključkom dela in pohajanje po tovarni — je skupaj veliko, veliko izgubljenih delovnih ur. Karla NOVAK določili delegate za prve seje zborov združenega dela skupščine občine skupščine mesta in republike. Delegacija TOZD tovarne embalaže: Aleksander Bončina — predsednik Silvo Ržen — namestnik Betka Malič Milan Kastelic Brane Novak Delegacija TOZD Tovarna avtoopreme: Jurij Vabšek — predsednik Matija Gvardjančič — namestnik Vinko Pungerčar Igor Marinšek Janez Miklavec Delegacija TOZD Orodjarna in vzdrževanje: Slavko Jakič — predsednik Peter Ocvirk — namestnik Jože Jamšek Jože Cerar Marija Brezovnik Delegacija delovne skupnosti skupnih služb: Tomo Butenko — predsednik Malči Demšar — namestnik Tonca Roš Edo Martinčič Leopold Urajnar Konferenco delegacij tvorijo vse delegacije iz Saturnusa In delegacije Iz Indosa. Predsednik delegacije je Jurij Vabšek, on In predsedniki vseh petih temeljnih delegacij pa tvorijo predsedstvo konference SVET ZK O VRAČANJU STANOVANJSKIH KREDITOV V petek, 10. maja 1974 so člani sveta ZK Saturnus razpravljali o vračanju stanovanjskih kreditov v primerih, ko člani zapustijo delovno organizacijo. Na sejo sveta so bili vabljeni: Ing. Marjan Gostinčar, Branka Končan, Karla Novak in Viktor Zemljak. V uvodu je sekretar sveta podal nekaj misli: »Mislim, da ni potrebno in smotrno ugotavljati, zakaj se do sedaj že niso vračali stanovanjski krediti z zaostrenimi pogoji. Pri vračanju kreditov moramo upoštevati samo tiste naše delavce, ki so odšli v drugo delovno organizacijo: pogoji, pod katerimi so se dodeljevala posojila, so se z leti spreminjala. Pravilnik o odobritvi posojil za stanovanjsko graditev in oddajanju stanovanj, sprejet 3. aprila 1972, je vnesel na to področje dela določen red, vendar pa ga bo potrebno dopolniti.« Po daljši razpravi so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Priporočamo kadrovski službi OZD Saturnus, da takoj ukrene vse potrebno za pospešeno vračanje stanovanjskih kreditov v skladu s podpisanimi pogodbami in zakonskimi predpisi. 2. Obvezujemo tov. Karlo Novak, da kot član ZK in vodja kadrovske službe sodeluje pri izvrševanju sklepa. 3. Tov. Marjan ing. Gostinčar, kot predsednik stanovanjske komisije in komisija bodo ugotovili, zakaj se že do sedaj niso vračali stanovanjski krediti z zaostrenimi pogoji. V nadaljevanju razprave je svet ZK razpravljal o usmeritvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Nekaj misli zbranih iz razprave V programu dela OOZK TOZD Tovarne orodij so poudarili, da priporočajo stanovanjski komisiji v glavnem izgradnjo družbenih stanovanj, manj sredstev se naj dodeli za posamično gradnjo, V smernicah za X. kongres ZKJ je močan poudarek na socialni politiki in izgradnji predvsem družbenih stanovanj. Slovenija daje napram drugim republikam manj sredstev za družbeno izgradnjo stanovanj. Glede na veliko število mladih in neporočenih bo treba razmisliti o možnosti izgradnje samskega bloka. Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep: 1. Svet ZK Saturnus bo skupaj s stanovanjsko komisijo obravnaval program dela komisije. V drugi točki dnevnega reda je svet ZK razpravljal o organizaciji sprejema novih članov v ZK. Domenili smo se, da bo sprejem skupen za vse OOZK v Saturnusu. V počastitev X. kongresa ZKJ jih bomo sprejeli v sredo 29. maja 1974 v dvorani občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje. Franc Osterman zvezna skupščina DELEGATSKI SISTEM — O delegatskem sistemu smo se že seznanili v razpravah o novi ustavi in predvolilnem in volilnem procesu, pa vendar ga bomo morali še podrobneje spoznati, da bomo lahko koristili vse njegove prednosti. Danes nam je prostor pošel, zato smo se odločil] le za prikaz delegatske skupščinske zgradbe, ki je že začela delovati. Iz she-me naše skupščinske zgradbe je razvidno, da imamo tri temeljne samoupravne celice družbe: Organizacije združenega dela (TOZD OZD in druge delovne organizacije), krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. V teh samoupravnih skupnostih delovni ljudje in občani izvolijo svoje temeljne delegacije (od 5 do 30 članov), iz teh delegacij pa potem odhajajo delegati v skupščine. LETOVANJE ZA MALO DENARJA Letovanje v naših domovih V letošnjem letu so se življenjski stroški povečali in ponovno je nastal večletni problem glede cene penzion-skega dne v naših domovih (Kranjska gora, Veli Lošinj). Vsi vemo, da naši ljudje niso zato, da bi od svojega regresa dotirali počitniška domova. Pri izračunih je nastal problem: dvig cene ali pa, da preidemo na ekonomske cene. Ekonomske cene pa naj ne bi zajemale tistih stroškov, ki ne bremene dajatve gostov in to: material za popravilo stavb, material za čiščenje, HTZ, pisarniški material, odpis drobnega materiala, popravilo opreme in stavb, transportne storitve, stroški vzdrževanja osnovnih sredstev, varstvena obleka in obutev, upravne takse, amortizacija, obresti od kreditov za osnovna sredstva. Ti stroški bi se normalno obračunavali v skupnem znesku, bremenili bi pa sklad skupne porabe. Pri oblikovanju cen v izračunih penzionskega dne, so se strokovne službe posluži-le lanskoletnih stroškov, ki so jih v postavki prehrane povečali za 25%, pijače za 20 %, stroške podjetja 14 %, najemnine za sobe 12 %, OD osebja s prispevki. Bilo je izračunanih pet variant. Strokovna služba, komisija za rekreacijo in odbor za odnose iz združenega de- la, sistem nagrajevanja, družbeni standard in socialna vprašanja, so veliko delali na variantah in iskali najbolj idealno — če sploh je, za naš žep — ter končno ugotovili, da je po izračunih tudi najugodnejša varianta predraga. Odbor za odnose iz združenega dela stoji na stališču, da se čim večjemu številu naših delavcev omogoči letovanje, zato pa je potrebno, da se domovi dodatno doti-rajo. Delavski sveti TOZD in delavski svet podjetja so na svojih sejah sprejeli cene z dodatno dotacijo. V tej varianti so cene naslednje: VELI LOŠINJ Klima je prijetna, zelo je priporočljiva za astmatike. V našem domu je 20 ležišč, 49 ležišč pa je najetih pri zasebnikih. Imamo devet izmen po deset dni. V prvo izmeno — od 12. 6. do 22. 6. bomo poslali okrevance. Zadnja izmena je od 1. 9. do 12. 9. KRANJSKA GORA V Kranjski gori razpolagamo z 32 ležišči. Dom je v prijetnem okolju, s čudovitim pogledom na sosednje hribe. Kranjska gora je zelo primerna za izlete, še posebej za tiste, ki ne prenašajo prevelike vročine. Dom je odprt 3 mesece v poletnem in 3 mesece v zimskem času. Izkoristite priložnost in se odločite, da boste preživeli svoj letni dopust v naših domovih. Letos imajo prvič prednost tisti, ki še nikoli niso bili v enem od domov. Prijave zbira tov. Feliks Zakrajšek — receptor počitniških domov — kadrovski sektor. MALA PLANINA Najceneje pa lahko preživite dopust ali konec tedna Sindikalna organizacija je kupila prikolico za kampiranje IMV z namenom, da bi omogočila letovanje tudi članom z do 1000 dinarji dohodka na družinskega člana, obenem pa v praksi preverila možnost te oblike delavskega oddiha. V prikolici so 4 ležišča in vse druge možnosti za pripravo hrane. Koristnik prikolice bo plačal le turistično takso, vodo in drugo, kar bo za štiri osebe zneslo 350 din za 7 dni, kolikor bo trajala izmena. Hrano si bo družina po želji kupovala v bližnji trgovini ali pa se hranila v menzah. Prikolica bo stala v kampu Pineta v Savudriji. v koči Planinskega društva Saturnus na Mali plinini. Člani kolektiva in društva plačajo za enodnevno bivanje v koči 5,00 dinarjev, vsi ostali nečlani društva in kolektiva pa 10,00 dinarjev. Hranite se lahko v bližnjih domovih, ali pa sl sami kuhate v koči. Premislite in se odločite! Upamo, da je izbira dovolj pestra za vaše želje in možnosti. VELI LOŠINJ GOSTI DOMAČI TUJI v sezoni izven v sezoni izven sezone sezone Člani kolektiva in svojci 65,00 60,00 100,00 90,00 Zaposl. zakonci 70,00 65,00 — — Otroci do 10. let 50,00 45,00 80,00 70,00 Otroci do 10. let brez lastne postelje 30,00 30,00 60,00 60,00 KRANJSKA GORA GOSTI DOMAČI TUJI v sezoni izven v sezoni izven sezone sezone Člani kolektiva in svojci 62,00 55,00 75,00 65,00 Zapos. zakonci 65,00 60,00 — — Otroci do 10. let 45,00 40,00 60,00 50,00 Otroci do 10. let brez lastne postelje 25,00 25,00 40,00 40,00 Ležišče izven sezone 10,00 5,00 20,00 10,00 Kam na dopust zunaj naših domov Prvič letos vam dajemo nekaj nasvetov za letni dopust z Informacijami in predlogi, da bi vas rešili skrbi okoli organizacije dopusta, če ne boste šli v naš dom. Izbrali smo različna mesta na Jadranski obali od mirnih do znanih letovišč. Izbirali smo tako, da bi bila cena dostopna našim razmeram in obenem v vaše zadovoljstvo. opatija ima Izredno lego v Kvarnerskem nalivu, v podnožju Učke. z milo kHmo subtropske vegetacije, naravnimi lepotami, dobrimi prometnimi zvezami. 2e 130 let staro priljubljeno turistično središče, ki ima tudi klimatsko zdravilišče, peščene plaže bučno zabavno življenje, sprehajajoča ob morju, ki so dolga 12 km vse do Lovrana. To je le nekaj značilnosti mesta Opatije, ki vas bodo gotovo pritegnile. ^eno so naslednje: Bolel OPATIJA v Predsezoni za eno osebo — 8 dni 940,00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 1080.00 din Umag jo letovišče na Istrski obali z ve-'ko kontrasti. Tu srečate moderno urbanistično rešitev hotelskih na-®®HJ s starimi hišami starega me-®ta- Hotel Kristal Ima svojo plažo, Prvorazredno mednarodno kuhinjo, [oraso ob morju, avtomatsko keg-'jiSče, biljard Itd. R 8 n a : H°tel KRISTAL v Predsezoni za eno osebo — 8 dni 844.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 1292,00 din Kraljeviča — uvala scott vdušuje vsakega obiskovalca. To na novo Izgrajeno ribiško me-t0, katerega arhitektura nam priča- ra primorski ambient, stopničasto prepletene terase z razgibanimi strehami, ribiškimi kolibami, prekrasnimi plažami — to vse vas bo navdušilo. Cena: Hotel UVALA SCOTT v predsezoni za eno osebo — 8 dni 588.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 798.00 dni OTOK KRK Mesto Krk je središče otoka. To je znano kulturno-zgodovlnsko mesto. Mnoge zgodovinske objekte še danes koristijo za prirejanje kulturnih prireditev v toku celoletne sezone. Hotel Lovorka pripada hotelskemu naselju Dražica, katere plaža je biser med kopališči na otoku Krku. Cena: Hotel LOVORKA v predsezoni za eno osebo — 8 dni 620.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 872.00 din ZADAR je bogat s kulturnozgodovinskimi spomeniki In muzeji. Ima odlične prometne zveze z bližnjimi otoki. Na polotoku Borlk — dva kilometra Iz mesta Ima v borovem gozdičku hotele s športnorekreacijskim centrom in veliko peščeno plažo. Cena: Hotel PARK v predsezoni za eno osebo — 8 dni 739.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 1155,00 din MALINSKA — OTOK KRK je znano letovišče. Ima milo klimo, bujno vegetacijo In pet kilometrov poti za sprehode, zelo dobro prometno zvezo z magistralno cesto na Reko. Hotel Kvarner vam nudi veliko ugodnosti: Cena: Hotel KVARNER v predsezoni za eno osebo — 8 din 763.00 din v sezoni za eno osebo — 8 din 1071,00 din VODICE so turistično mesto. 13 km oddaljeno od Šibenika. Hotel Punta z depandanso Arausa se razprostira na zahodni strani zaliva. Razpolaga s številnimi društvenimi prostori, z plažo, ki je primerna za družine. Cena: Hotel PUNTA z depandanso Arausa v predsezoni za eno osebo — 8 dni 829.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 934.00 din DUBROVNIK Hotel Sumratin z depandanso Ak-varijum se razprostira na naj lepšem predelu polotoka Lapat. Oddaljen je dve minuti od prekrasnih peščenih plaž in igrišč za tenis. Cena: v predsezoni za eno osebo — 8 dni 714.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 1071,00 din To je nekaj Izbranih predlogov, izbirate pa lahko sami. Če se boste odločili, se lahko prijavite: — Podjetju za turizem, transport In gostinstvo Ljubljana, Titova 32, — Magistrat — ljubljanski turistični zavod — poslovna enota TIB — Titova 11. Tam boste dobili vse nadaljnje informacije. Predsezona Je od 1. 6. do 30. 6. In od 1. 9. do 30. 9. Sezona Je od 1. 7. do 31. 8. V ceni so vštete naslednje usluge: — 8 dni (zajtrk, kosilo, večerja, prenočevanje) — sobe pri naših cenah so dvoposteljne s kopalnico In straniščem. Za tiste, ki radi preživljajo svoj letni dopust v planinah, smo Izbrali Kranjsko goro In Varaždinske toplice. KRANJSKA GORA je najznamenitejša planinsko klimatsko letovišče In središče zimskih športov Slovenije. Novo zgrajen komfortni hotel Alpina stoji na zvišanem terenu, od koder se vam nudi nepozaben pogled na okoliške planine. Cena — HOTEL ALPINA v predsezoni za eno osebo — 8 dni 770.00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 977.00 din VARAŽDINSKE TOPLICE Vse sobe v hotelu Terme imajo čudovit pogled proti nizkim hribčkom Topi iške gore. V vsakem nadstropju hotela je restavracija s čajno kuhinjo. Gostje lahko brez odhoda iz hotela koristijo vse oblike zdravljenja. Cena: v predsezoni za eno osebo — 8 dni 742,00 din v sezoni za eno osebo — 8 dni 742,00 din Vse te cene se nanašajo na člane sindikata Jugoslavije in njihove družine. Želimo vam veliko sreče pri izbiri kraja, če se ne boste odločili za naša domova ter prijeten dopust! REFERENT ZA REKREACIJO ERNEST MARGUČ saa&aa oa>.&g>TO # saa»4ia>a£a * saai&aa saa^aasa OLGA GRABIJEVEC je najmlajša članica našega delovnega kolektiva. Rodila se je 17. 11. 1958 v Novem mestu. Kasneje se je s starši preselila v Kranj, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo in bila aktivna kot tajnik Rdečega križa. Sedaj stanuje pri stricu v Ljubljani. Za stanovanje in hrano pomaga pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih, zato ji prostega časa ne ostaja veliko. Med željami, ki jih ima je tudi ta, da bi nadaljevala šolanje in dosegla poklic, ki si ga želi. MJMIAJŠI MED MLADIMI IRENA GREB je 21. maja 1974 dopolnila 16 let. Zaposlena je v TOZD tovarni av-toopreme v montaži. Stanuje v Ljubljani. Za sobico, ki jo ima v najemu, pazi otroka. Končala je osnovno šolo, vpisati pa se želi v strojepisni tečaj. Za razne opravke, konjičke in stvari, ki jo zanimajo ima prosti čas samo v soboto in nedeljo. MILENA HREJIČ je rojena 20. maja 1958. Stanuje pri stricu, k nam pa je prišla iz Bosne in Hercegovine. Končala je osemletko. Zelo rada bi obiskovala kako srednjo šolo, toda pravi, da je še premalo časa pri nas, zato še slabo razume slovenski jezik, kar pa bi ji prav gotovo povzročalo težave. Z delom je zadovoljna, svoj prosti čas pa preživlja najraje doma. EMIL PUSTOTNIK, je 16. leto dopolnil 13. maja letos. Rojen je v Ljubljani. Stanuje pri starših. Po končani osemletki se je zaposlil pri nas. Rad bi prišel do svojega poklica, pravi pa, da bo šolanje na-nadljeval po odsluženem vojaškem roku. V prostem času se ukvarja s športom, rad pa pomaga tudi staršem na vrtu. Glede naše mladinske organizacije pravi, da bi se ob praznikih lahko bolje izkazala. Najmlajšim mladincem želimo veliko uspeha pri njihovem delu, da bi se jim izpolnile vse želje, ki jih prav gotovo ni malo in da bi se vključili v delo naše mladinske organizacije. Darinka » . ■ V želji, da se ohrani spomin na bodečo žično mejo v času NOB in na ilegalno delo OF ter z namenom, da bi trajno ohranili spomin na težke dni medvojne Ljubljane, so bili leta 1961 s pomočjo ljubljanskih delovnih organizacij po vsej trasi postavljeni spominski kamni (102) in tam, kjer so bili nekoč »bloki« spomeniki (6). Vsak kamen je prevzela v varstvo po ena delovna organizacija in med njimi je tudi Saturnus. Naš kamen je na polju med Novimi Jaršami, letališčem in vasjo Hrastje. V zahvalo za postavitev smo dobili od organizacijskega odbora spominsko plaketo. Že od vsega začetka je za njegov lep videz skrbela mladinska organizacija, v zadnjem času pa je tudi ona pozabila nanj. Ob letošnjih pripravah na XIII. pohod »Po poteh tovarištva in spominov« pa so naši mladinci sklenili, da ga bodo očistili. Javila sta se dva mladinca — Borivoj Koren in Bojan Hiršman, ki sta z malo dobre volje vrnila kamnu tisto, za kar smo zadolženi vsi — lep izgled. Zveza mladine Jugoslavije v začetku delovanja leta 1922 Takratni zakoni niso dovoljevali centralističnih delavskih organizacij v Jugoslaviji. Predvsem je bilo težko organizirati delavsko mladinsko organizacijo v Beogradu. V prvi polovici leta 1922 so beograjski delavci doživeli še en poraz in val zapiranja ter preganjanja. Zaradi poročnih slovesnosti kralja Aleksandra je bilo izgnanih iz Beograda približno 10.000 delavcev. Vodja odpora Zveze mladih delavcev ni mogel pripraviti niti enega samega zbora zaradi stalnega preganjanja. Zato je Zveza delavske mladine Jugoslavije bila osnovana na razširjenem sestanku šele 23. avgusta 1922. leta. Vodje odpora so 3. septembra 1922 za krepitev organizacije delavske mladine Jugoslavije izdali apel, ki je doživel velik odziv po vsej domovini. Do konca leta 1922 so bile formirane organizacije v Beogradu (20 članov), Valjevu (50), Šabcu (10), Kru-ševcu (35), Cačku (40), Nišu (100) in Brodu na Savi (115 članov). Poleg tega je k Zvezi delavske mladine Jugoslavije pristopila še Zveza Mladih Delavcev s pododbori v Sarajevu (80 članov), Dermen-ti (14) in Zenici (30). Pod okriljem SROJ je delovala še »Iskra« v Sloveniji s podružnicami v Ljubljani, Hrastniku in Trbovljah, skupno 170 članov. Ilegalna organizacija SROJ (Savez radničke omla-dine Jugoslavije) je bila osnovana še v Cukarici, Zagrebu, Novem Sadu, Zagorju, Užicah, Smederevu in na Jesenicah. Do konca leta 1922 je v ilegalnih organizacijah delovalo skupno 2.860 aktivnih članov. V formiranju ilegalnih organizacij SROJ ni prišlo do zastoja, niti v SKOJ. Ilegalne organizacije so delovale konec leta 1922 v Beogradu, Valjevu, Zagrebu, Ljubljani, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Mariboru, skupno 402 mladih. Nadzoroval jih je SKOJ. Organizirani so bili tudi klubi študentov marksističnega kluba v Beogradu in Zagrebu, skupno so imeli približno 85 članov. Mreža ilegalnih in legalnih organizacij SKOJ, organizira- nih v letu 1922, predstavljajo osnovo za gradnjo SKOJ in njeno preosnovo v edinstveno organizacijo napredne mladine v Jugoslaviji. V nadaljnjem delu proletarske mladine so ustanovili za prvorazredno vlogo organ SKOJ »Mladi delavec«, oziroma list, ki je izhajal v Sloveniji »Proletarska mladina«. Nadaljnje delo SKOJ se kaže v letu 1934 in to v Mariboru, kjer so delovali člani legalnih mestnih združenj in sam režimski »Sokol«. Istega leta je bila ustanovljena skojevska celica v Trbovljah. V Ljubljani je tudi deloval Mestni komite SKOJ, ki je opravljal tudi funkcije pokrajinskih delovanj. Po prevari v aprilu 1933 leta SKOJ v Sloveniji nadaljuje delo in konec leta 1933 ima 62 članov. Leto dni kasneje v Sloveniji deluje Pokrajinski komite SKOJ s 4 člani in 29 celicami s 134 člani. V Dalmaciji je bilo leta 1932 organiziranih okoli 30 Skojevcev, ki so opravljali izključno partijske naloge. Sredi leta 1932, po nalogu za- časne KPJ, so skojevci s ciljem, da se posvetijo izključno mladinskim organizacijam, kar je prekinila izdaja v Splitu oktobra leta 1932, nadaljevali zasnovano delo. V letu 1933 je eden izmed članov Skoja nadaljeval začeto delo iz leta 1932 in mu je komaj leta 1933 uspelo, sestaviti v Dalmaciji Iniciativni komite SKOJ. V ostalih krajih Hrvaške, razen na zagrebškem vseučilišču, kjer so bili člani Komunistične študentske organizacije, ki se niso smatrali za člane SKOJ temveč mlada partija, obnova skojevskih organizacij začenja šele v sredini leta 1933. Tedaj je v železniški delavnici v Zagrebu obnovljena celica SKOJ z 20 člani. Leto dni kasneje, leta 1934 je zagrebška organizacija SKOJ z 240 člani bila največja v Jugoslaviji. Tega leta je obnovljen tudi SKOJ v večini industrijskih centrov v notranjosti (Slavonski Brod, Osijek, Sisak ter drugi). Univerze so še nadalje ostale pobudnice delovanja po vsej Jugoslaviji. Da bi se delo nadaljevalo tudi po drugih delih Jugoslavije, SKOJ leta 1934 določi, da vso pobudo prevzamejo študentje in njihove organizacije, ker so bili mnenja, da se bo delo nadaljevalo med mladimi delavci in med mladimi kmeti na podlagi delovanja in napotkov študentov, kjer se je jasno pokazalo v revolucijski zavesti vseh sposobnih mladincev komunističnega prepričanja na univerzah. To je le kratek prikaz delovanja mladih kmetov, delavcev in študentov v letu 1922 in 1932, do leta 1934. Prav tako ali pa še bolj se je v organizaciji in ob pravem vodstvu to delo nadaljevalo tudi med prvo svetovno vojno in po njej s še večjo zavestjo vseh komunistov, predvsem mladih delavcev. To se je najbolj pokazalo v drugi svetovni vojni in upam, la bomo sedaj tudi mi vsi mladi nadaljevali to pot, ki so nam jo začrtali naši očetje in ki je dala mnogo premnogo žrtev tudi med mladimi. D. Delibegovič PREDSTAVLJAMO VAM PREDSEDNIKE MLADINSKIH ODBOROV TOZD Petrič ing. Zdravko — je predsednik mladinskega odbora v TOZD tovarni embalaže. Pri nas se je zaposlil leta 1972, prej pa je bil naš štipendist. Po enem letu pripravniške dobe je sedaj obrato-vodja tiskarne. Njegova aktivnost pri mladini se je pričela že v osnovni šoli. Dana Delibegovič — predsednica mladinskega odbora v TOZD tovarni avto-opreme. 3 leta je bila zaposlena v montaži, sedaj pa že eno leto dela na delovnem mestu arhivarja tehnične dokumentacije za avtoopremo. Tudi njena aktivnost pri mladini se je pričela že v osemletki. Branka Dujmovič — predsednica mladinskega odbora delovne skupnosti skupnih služb. V podjetje je prišla lani in se je zaposlila po šestmesečni pripravniški dobi na delovnem mestu tajnice kadrov- skega sektorja. Aktivno je bila vključena že v osnovni šoli, na terenu, od vsega začetka pa dela v mladinski organizaciji Saturnus. Jure Žagar — predsednik mladinskega odbora TOZD razvoja in delavnic. V našem podjetju je že od leta 1967, pred štirimi leti se je izučil za strojnega ključavničarja. V delo mladinske organizacije se je vključil v podjetju. Na vprašanje, kaj mislijo na splošno o delu mladinske organizacije so odgovorili: »Delo v mladinski organizaciji je lahko pestro ali pa tudi ne, odvisno, kakšnega si naredimo. Zato bi bilo lahko vsakemu mlademu v veselje in tudi v ponos, da aktivno sodeluje in stremi za uresničitev tistih lepih ciljev in želja, ki jih imamo največkrat samo na papirju.« Dodeljena sredstva Mladinska politična šola Od 6. do 10. maja je bila na pobudo ZMS občinske konference Ljubljana-Moste-Polje mladinska politična šola za mlade delavce. Šolo so obiskovali mladinci in mladinke iz vseh delovnih organizacij na območju občine Moste-Polje. Iz našega podjetja je to šolo obiskovalo pet mladih: Branka Dujmovič, Janez Dečman, Henrik Jerom, Nina Jevšnik in Stojan Tršan. Mladinska politična šola je trajala pet dni, predavali pa so predavatelji iz Delavske univerze in iz Občinske konference ZMS Moste-Polje. Na seminarju smo poslušali predavanja o pomenu idejnopolitičnega usposabljanja mladih, o delegatskem sistemu, o razvojni poti ZKJ, konstituiranju TOZD in njihovi vlogi, o reorganizaciji Zveze sindikatov in ZMS v organizacijah združenega dela, o delovanju ZMS na posameznih področjih (IPD, kultura, šport, kadrovska vprašanja), o politiki ZMS do religije in cerkve, o reorganizaciji ZMS, o vlogi in pomenu družbenopolitičnih organizacij, VII. kongresu ZKS, resoluciji za IX. kongres ZMS, o SLO v ZSMS ter o teoriji marksizma in razvojnih poteh. Predavanja so bila organizirana tako, da so nam v pr- vem delu predavatelji posredovali širšo razlago osnovnih pojmov o določeni temi, v drugem delu pa smo sami aktivno sodelovali pri razpravi in se v obliki pogovorov seznanjali z različnimi problemi in novimi temami. V petek, 10. maja smo imeli na Polževem zaključni test in sprejeli priznanja ZMS OK Ljubljana-Moste-Polje za uspešno opravljeno mladinsko politično šolo. Zaključka se je udeležil tudi sekretar OK ZKS Moste-Polje tovariš Rejc in se z nami dalj časa pogovarjal. Eden od osnovnih razlogov, zaradi katerega je v naši družbi potrebna posebna družbenopolitična organizacija mladih, je nedvomno ta, da ZM pomaga mladim spoznavati svoje resnične interese in cilje ter tako lahko le-te uveljavimo v naši družbi tudi skozi lastno družbenopolitično aktivnostjo. Zato je družbenopolitično izobraževanje ena najpomembnejših dejavnosti mladine. Z obiskovanjem raznih seminarjev in političnih šol si mladi izpopolnjujemo svoje znanje, zato mislim, da je taka oblika izobraževanja potrebna in koristna. Tudi s to enotedensko politično šolo smo veliko pridobili, naša naloga pa je sedaj ta, da pridobljeno znanje posredujemo tudi ostalim našim tovarišem v delovni organizaciji, saj se bomo mladi le tako lahko uspešno vključevali v celoten proces samoupravljanja v podjetju in v celotni naši družbi. Nina Jevšnik NOVICE IZ ORGANIZACIJE Letos je mladinska organizacija Saturnus dobila 30.000 din iz postavke družbenega standarda. Še pred tem pa je predsedstvo MO Saturnus na svojem sestanku naredilo plan za porabo teh sredstev. Ta plan je sestavljen iz 20 točk z navedbo zneska, planiranega za izvedbo posamezne točke. Pri tistih točkah, ki nimajo navedenega zneska, pa gredo sredstva iz drugih postavk, oziroma denar za izvedbo ni potreben. Plan obsega naslednje točke: 1. 8. marec — obdaritev žena 7.000,00 din 2. Politična šola — začetna in nadaljevalna — 3. Izobraževalno-uvajalni seminarji — 4. Dan mladih Moščanov 400,00 din 5. Reviji — Življenje in tehnika in Jana 3.000,00 din 6. Pohod po poteh tovarištva in spominov 500,00 din 7. Pohod »Dure Bakoviča« 600,00 din 8. Izlet na Gorenjsko 2.000,00 din 9. Ekskurzija v IMV — Novo mesto 2.000,00 din 10. Obisk mladih iz MGK — Reka 1.500,00 din 11. Obisk mladih iz Steklarne Hrastnik 1.500,00 din 12. Obletnica smrti Vide Pregare — 13. Saturn '74 5.000,00 din 14. Dvodnevni poučni izlet 3.000,00 din 15. Izlet v Kočevski Rog 1.500,00 din 16. Sodelovanja z drugimi mladinskimi organizacijami v občini Moste-Polje — 17. Razna predavanja — 18. Popoldanski izleti v okolico — 19. Tekoče naloge — občinska, mestna in republiška konferenca ZMS — 20. Nepredvideni stroški 2.000,00 din Nekatere točke iz plana smo že realizirali. Tako smo za 8. marec obdarili žene v podjetju, poslali smo 5 mladincev v začetno politično šolo, organizirali izlet na Gorenjsko in se udeležili Pohoda po poteh tovarištva in spominov. Ker je pred nami zelo obširen plan, ki ga moramo do konca leta uresničiti, prosimo vse mlade v podjetju, da nam pri tem pomagajo. • 7. 3. 1974 — so imeli Hladi namesto rednega sestanka delovno akcijo; zavijali so darila, ki so jih podarili ženam in dekletom ob njihovem prazniku. • 4. 4. 1974 — je bil sestanek predsedstva MO, mladinskih odborov TOZD, vabljeni pa so bili tudi vsi mladi slani delovne organizacije, "od prvo točko je bil razgovor o organizaciji Zveze komunistov (nastanek, razvoj, vloga v današnji družbi), ki 9a je vodil tov. Slavko Gerbca. V drugi točki pa so navzo- či bili seznanjeni o politični šoli, ki jo bo v mesecu maju organizirala Občinska konferenca ZMS Ljubljana-Moste-Polje. • 16. 4. 1974 — je bil izredni sestanek predsedstva MO Saturnus. Obravnavali so: — sodelovanje z mladinskimi organizacijami v občini Moste-Polje. Naša mladinska organizacija je že navezala stike z mladimi iz Izo-lirke in se dogovorila, da bo v drugi polovici meseca ma- (Nadaljevanje na 11. strani) POHOD PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV — V soboto, 11. maja 1974 je bil tradicionalni pohod »Po poteh tovarištva in spominov«. Udeležili smo se ga tudi člani kolektiva Saturnus. Zbrali smo se nasproti gimnazije v Šubičevi ulici, od koder so z avtobusi prepeljavali udeležence pohoda na start. Čeprav je bilo dogovorjeno, da se dobimo ob 8. uri zjutraj, se nas je že precej zbralo kmalu po sedmi uri, tako da je ena ekipa pod vodstvom tov. Vab-ška štartala pred osmo uro, ostali pa kake pol ure pozneje. Pot je bila ista kot prejšnja leta, vreme nam je šlo na roko, ekipe pa zgovorne, tako da je pohod minil v dobrem razpoloženju in tovarištvu. Prvi dve ekipi sta prišli na štart ravno prav, da sta slišali govor predsednika Tita, tako da si boljšega zaključka res nismo želeli. Udeleženci pohoda smo se potem zbrali pri sidru na Kongresnem trgu, kjer smo se slikali za spomin na ta pohod. Vsi pa smo ponosno razkazovali pripete značke, ki so bile zaslužene in zato tudi toliko več vredne. Na koncu smo si privezali duše, komentirali pohod in še kaj drugega. Skoraj vsi smo si prisegli, da se bomo drugo leto tudi udeležili pohoda. Prav tako sodelavci, ki se ga letos niso udeležili. Ing. Zdravko Petrič sabata sa&iiaasj! # sjimmdii sasL&ODasa * Vaje naše partizanske enote Vaja partizanske enote je za nami, ni pa konec usposabljanja in krepitve naše moči za vsesplošni ljudski odpor in naloge, ki bi jih naša partizanska enota imela v primeru oboroženega napada na Jugoslavijo. Danes smo se namenili, da opišemo opravljene vaje, zato smo prosili za sodelovanje referenta za ljudsko obrambo, tov. Vikija Gvardjančiča in še nekaj udeležencev vaj. Zgovorna je tudi foto stran. VIKI GVARDJANČIČ: V okviru splošnih priprav naše domovine za obrambo pred agresijo ter v duhu zakonskih določil je naša de lovna organizacija že leta 1972 poleg ostalih nalog na področju dejavnosti SLO sprejela odlok o formiranju partizanske enote, v katero so vključeni vojaški obvezniki — delavci iz našega kolektiva. Na ta način smo tudi mi neposredno vključeni v oboroženi sistem teritorialne obrambe domovine. To je toliko bolj pomembno, če se zavedamo, da je v splošnem ljudskem odporu, ki je za nas edina realna alternativa za uspešno obrambo pred agresijo, oborožen boj njegova glavna vsebina in oblika uveljavljanja družbene sile. Osnovni namen raznovrstnih vojaških enot teritorialne obrambe je, da pokrije celotno ozemlje naše države in da se v oboroženem boju v različnih oblikah pritegne največje število občanov naše države. Kakšne bi bile naloge partizanske enote našega podjetja? V času neposredne vojne nevarnosti zavarovanja in zaščita delavcev ter objektov pred vsemi oblikami sovražne dejavnosti ter zagotovitev varne proizvodnje. V vojni pa bi naša enota v sklopu enot SLO opravljala naloge po načrtih teritorialnega štaba, za katerega bi bila vezana. Partizanske enote morajo biti usposobljene, da že od začetka agresije samostojno ali z enotami JLA vodijo boj z agresorjem, uničujejo sovražne zračne desante, napadajo sovražne kolone, vodijo boj z diverzantsko sabotažnimi in sovražnimi izvidni-škimi skupinami, hkrati pa nadzirajo ozemlje, ščitijo prebivalstvo in organe oblasti ter opravljajo obveščevalne in druge naloge za potrebe SLO. V vojni te enote lahko delujejo: a) v lastnem zaledju b) v sovražnem zaledju c) v boju s prodirajočim sovražnikom. Da bi pripadniki naših enot bili sposobni za izpolnjevanje takih nalog, morajo biti ideo-loško-politično, kondicijsko in strokovno pripravljeni. To pa je osnovni cilj priprav oboroženega dela našega prebivalstva na splošni ljudski odpor. Tudi naša partizanska enota je pod vodstvom vojaških strokovnjakov Uprave za na- rodno obrambo Skupščine mesta Ljubljane začela izvajati vojaške vaje. Na izvedeni vaji in na prihodnjih vajah naj bi pripadniki enote dosegli naslednje: 1. Praktično seznanjanje z lastnostmi in uporabo orožja, s katerim je enota oborožena. Vsak obveznik mora znati kar najbolj izkoristiti učinek orožja, ki ga nosi. 2. Na raznih taktičnih vajah mora uigrati vloge, ki bi jih imela enota v primeru vojne. Od zavarovanja objektov, izvidništva, patruljiranja, do obrambe, postavljanja zased in napada na sovražnika v pohodu, bivaku ali na utrjenem položaju in podobno. 3. Na predavanjih ali ob samostojnem učenju naj bi se člani enote seznanili v osnovnih črtah s taktičnimi postopki sovražnika ob agre- siji na naše ozemlje, o delovanju sovražne obveščevalne službe, o načinu delovanja sovražnih diverzantskih skupin in enot. Rezultati letošnje vaje naše enote so po oceni inštruktorjev dobri, toda varali bi se, če bi se zadovoljili z doseženim. Zavedati se moramo, da bo potrebno izstreliti še mnogo nabojev, da bi dosegli gotovost in točnost zadetkov pri uporabi orožja, s katerim smo oboroženi. Še mnogo predavanj in tolmačenj bo potrebnih, da bomo vsaj približno spoznali taktiko delovanja agresorskih sil. Še mnogo znoja bo potrebno, da bomo pravilno izvedli taktično vajo po temi »napad« »obramba«, partizanske enote ali druge vaje. Zato je za vse naše vojaške obveznike priporočljivo, da se v čim večjem številu angažirajo v strelskem društvu, kjer naj bi dobili potrebno rutino in izkušnje pri uporabi orožja. Zelo je priporočljivo, da se ti tovariši redno seznanjajo z našo poljudno in vojaško strokovno literaturo, ki je dostopna vsakomur (na primer Naša obramba, katere nekaj izvodov lahko dobe tudi v podjetju). Kar pa zahteva kondicijsko pripravljenost, za večino velja, da je potrebno bolje izkoriščanje športno-rekreativnih možnosti, ki nam jih nudijo sekcije v našem podjetju, od Planinskega društva, nogometa, odbojke, kegljanja do rekreativnega plavanja, ki je lahko brezplačno dosegljivo vsakemu članu našega kolektiva. Vse to je vojaškim obveznikom, predvsem pripadnikom partizanske enote potrebno, če želimo dvigniti stopnjo strokovne in fizične pripravljenosti za naloge, ki bi jih imeli v primeru vojne. JOŽE KERZNAR: Naša enota je imela skupno z enotami nekaterih drugih podjetij tridnevne vaje, in sicer od 13. do 15. maja na Igu v Domu vojaške vzgoje. Program vaj je bil zelo temeljito pripravljen in izbran po temah, ki so bile namenjene samo našim eno- tam. Obsegal je velik del tega, kar je neobhodno potrebno za tako enoto. Kratek opis posameznih vaj. Najprej so se enote prelevile iz civilnih v vojaške uniforme, se oborožile in očistile orožje. Nato smo imeli do kosila spoznavanje posameznih orožij in njihove uporabe. V popoldanskih urah pa smo imeli pred seboj že prvo nalogo iz taktike. Naša enota je dobila nalogo, da v primerni oddaljenosti od Iga zasede pomembno koto ter jo usposobi kot opazovalnico in pripravi za obrambo. Nalogo je enota uspešno opravila, saj smo koto zasedli in jo zavarovali pred morebitnim sovražnikovim napadom po zemlji ali iz zraka. Na poti proti bazi smo se urili v izvedbi patruljiranja in izvidništva. Drugi dan našega bivanja na Igu je bil namenjen bojnemu streljanju iz raznega orožja. V popoldanskih urah ob povratku v bazo pa je bila pred nami težja taktična vaja. Naloga naše enote je bila dokaj zahtevna, saj smo morali opraviti obkolitev ter uničenje »sovražne« grupe. Tudi to vajo so naši fantje uspešno izvedli. Tudi zadnji dan našega bivanja smo imeli v dopoldanskem času vajo v streljanju. Po streljanju je bilo čiščenje, konzerviranje in predaja orožja. Ob 17. uri smo napravili še zadnji »juriš« brez pušk na avtobus, ki nas je popeljal proti Ljubljani. Med potjo smo napravili skupno z enoto iz Kolinske v gostišču na »Livadi« dveurni postanek za večerjo, ki je potekala v veselem vzdušju in razpravah o minulih vajah. Ob zaključku naj povem še misel večine udeležencev letošnje vaje, da naj bi podobne ali pa enodnevne strelske vaje izvedli vsako leto, saj je bila minula vaja za enoto poučna in potrebna. SLAVKO GERLICA: Vaje naše partizanske enote so uspele v vseh pogledih. Odlikovali so jo delovna zagnanost, zanimanje za no- vo orožje in borbeno taktiko, tovarištvo in zgled starešin. Celotno naše življenje — od jutra do večera — je bilo zlito iz pomembnih podrobnosti, ki bi jih lahko vsako posebej, analizirali in pri vseh ugotovili le kvaliteto. Ni bilo »skrivanja« ali opravil, ki bi le napolnjevala dan, ni bilo podcenjevanja manj spretnih, starejših ali podobno. Enotni, zavzeti, resni in vedri, brez slabih in dobrih, brez lenih in pridnih, brez »pametnih« in »neumnih«. Kot en mož smo sledili starešinam, ki so bili več kot učitelji. To je ustvarjalo vtis pravih samoupravljalcev, ki razumejo usposabljanje s tehniko bojevanja kot potrebo in ne prisilo. Nekako tako kot dopolnilno izobraževanje v delovni organizaciji za novo tehnologijo dela in podobno, ki delovni organizaciji zagotavlja varen razvoj, človeku pa osebno zadovoljstvo, ker sledi napredku. To pomeni, da smo vaje partizanske enote vzeli kot nekak podaljšek dela v tovarni, kot potrebo, da se tako, kot smo usposobljeni za delo, usposobimo še za obrambo sadov dela in vsega, kar tvori našo domovino. S tem smo povsem izrazili ustavno pravico in dolžnost slehernega delovnega človeka, da se bojuje za ohranitev svobode in samoupravnih pravic ter usposablja za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti ter nedotakljivosti naše ožje in širše družbene skupnosti. BRANE PAHOR: Vojaške vaje na Igu so potekale brezhibno. Tja smo bili poklicani zato, da se seznanimo z načinom bojevanja z diverzanti, pa tudi zato, da se spoznamo z uporabo različnega lažjega pehotnega orožja, s katerim smo tudi streljali. Streljanje je bilo zelo uspešno. Polavtomatske in avtomatske puške, kot vse drugo orožje domače izdelave, je izvrstno izdelano. Njegova natančnost je izredna. Sem mišljenja, da smo kar precej obnovili znanje, ki smo ga prinesli iz vojaške službe. Spoznali smo uporab- nost novih pušk in novega načina partizanskega boja. Med vajami smo se zbližali med seboj, kar je poroštvo za nadaljnjo dobro delo v partizanski enoti. MARJAN ČAKŠ: Vaje, kakršne smo imeli sedaj, se razlikujejo od vaj, ki smo jih imeli pri odsluže-nju rednega roka, predvsem zaradi okolja, v katerem so bile izvedene. Večina nas je služila vojsko v južnih kra-ških predelih Jugoslavije, zato so nam vaje na naših terenih dale novo znanje in izkušnje. Sedanji politični trenutek, odlična osebna oprema in sodobna oborožitev so pripomogli k zavzetosti in resnosti vsakega posameznika pri izpolnjevanju nalog, zato (Nadaljevanje na 11. strani) 5 •"? Eli« IHI v#'- ti: E- 1 j \j9f ■ J k-mm SERVIS - zai upanje kupcev v Sati urnus POGLED V SVET NASTOPILO JE OBDOBJE KONZERV ZA ŽIVALI Poraba živalske hrane vedno bolj narašča. Ustrezna industrija pa računa tudi že z nadaljnjim stopnjevanjem. Uporaba prehrambenih konzerv za živali ni zgolj ljubezen do živali, ampak predvsem udobnost. V Združenih državah Amerike hranijo vsakega drugega psa iz konzerve, v Angliji vsakega Radi bi vas v nekaj vrsticah seznanili s servisno dejavnostjo, ki jo opravljamo v TOZD tovarni embalaže in je izrednega pomena za povezavo kupcev pločevinaste embalaže s Saturnusom. Znano je, da je Saturnus opravil na tem področju prve korake izmed vseh proizvajalcev pločevinaste embalaže. Organizirano jo je začel razvijati po letu 1962. V naslednjih letih se je servisna dejavnost vse bolj širila in organizacijsko dopolnjevala. Kupci so se je vedno bolj posluževali in nekateri prav zaradi nje navezovali še tesnejše stike s Saturnusom. Danes obsega delo servisa že široko in zahtevno področje. Lonček pločevinke je sestavljen iz dveh delov, ki sta med seboj zgibana ali pa je globoko vlečen. Konzerva nastane šele po polnitvi z določenim proizvodom in zapiranjem s pokrovčkom, ki ga prodajamo ločeno in skupno z lončkom. Pritrditev pokrovčka — zapiranje z zgibanjem je izredno pomembno delo. To je zelo zahtevna in precizna tehnološka operacija, ki jo poznamo že iz naše osnovne proizvodnje. Zato ni težko ugotoviti, da morajo naše »niti« v tehničnem smislu segati tudi do našega potrošnika. Te »niti« so vsebina dela servisne službe. Da bi kar najuspešneje uporabili pločevinko, moramo stalno strokovno izobraževati tisti tehniški kader pri naših potrošnikih, ki dela pri zapiranju pločevink. To nalogo izvaja servisna služba z organiziranjem specializiranih tečajev, ter s stalnimi osebnimi stiki serviserjev in razvojne službe s tehniškimi službami kupcev. Za zapiranje pločevink uporabljajo posebne stroje — zapiralke. Saturnus sodeluje s kupci na tem področju tako, da prevzame celoten asorti-man zapiralk v servis za vse naše kupce, ki to želijo. Osnovni del zapiralke, ki v najožjem smislu opravlja funkcijo zapiranja — zgibanja, je zgibalno orodje, ki je proizvod naših delavnic in zavzema velik del njihovih zmogljivosti. Kadar gre za novo proizvodnjo, zahteva ta poleg sodelovanja z inštituti tudi neposredne stike s tehničnimi službami kupcev. Poleg razvojne službe v podjetju je torej tudi servisna dejavnost tista, ki tekoče spremlja uvajanje novega proizvoda. Prav je, da vam predstavimo tudi posameznike, ki uspešno vodijo to dejavnost v podjetju: Tovariš Miloš Podboj je že 10 let član razvojne službe v Saturnusu. Pred kratkim je prevzel vodenje servisne službe v celoti. V tesnem sodelovanju s TOZD orodjarna in vzdrževanje z razvojem, s kontrolno službo in na osnovi komercialnih usmeritev vodi celotno aktivnost svojih sodelavcev. Tov. Janez Snoj dela v servisu že sedem let. Neutrudno zbira informacije in naročila za izdelavo orodij in naprav, jih preoblikuje v tehnični jezik in daje v izdelavo TOZD orodjarna in vzdrževanje. Pri tem delu je vesten in natančen zato pa tudi uspešen. Tov. Stanimir Dimitrijjevič, član kolektiva Saturnus, ki mu gre posebna pozornost kot nedavnemu slavljencu. Proslavljal je dvanajstletnico svojega dela v podjetju in enako obletnico delovanja v servisu. Tovariš Dimitrijevič je posebnost, polna strokovnih sposobnosti, moralnih kvalitet in zaupanja. Ugled, ki ga uživa servisna dejavnost pri kupcih, je ozko povezan z aktivnostjo »čike Stanimira«. Ne pretiravamo, če mu ob tej priložnosti izrekamo hvaležnost za njegovo uspešno sodelovanje. Tov. Miroslav Pavlovič iz Svetozareva je član Saturnusa sedem let. Ves čas dela v servisu. Je izredno marljiv in vedno poln načrtov. Kupci zaupajo njegovi strokovni sposobnosti. V razgovoru z njimi daje prijeten vtis ši- roko razgledanega sodelavca podjetja. Tov. Marjan Kunej je najmlajši sodelavec servisne skupine. Postaja vse bolj zanesljiv tehniški strokovnjak na tem področju. Podjetja iz bližnje okolice in iz Hrvaške se obračajo nanj, saj si je v kratkem času pridobil veliko število strokovnih sodelavcev in prijateljev pri naših kupcih. Njegova ožja specializacija znotraj servisa je oskrba kupcev z zapiralkami za zapiranje steklene embalaže. Dejavnost servisne službe sega na področje vse Jugoslavije in celo preko meja. Delovni pogoji delavcev servisa so zelo specifični in težki. Predvsem so tu krajša in daljša potovanja po državi v vseh letnih časih; delo ob različnih dnevnih urah in celo ponoči pri zelo nizkih ali višjih temperaturah in visoki vlagi v proizvodnih obratih ob visoki zunanji temperaturi in suhem zraku na vožnji: delo na strojih, ki so tik pred tem še obratovali in so še obloženi z materialom za polnjenje itd. Vse to so pogoji, v katerih se znajde serviser, ko zastopa »barve« Saturnusa. Pogostokrat je njegova iznajdljivost edino sredstvo za rešitev problema. Naj bo zaenkrat dovolj. O servisni službi bomo še pisali, ker si želimo, da bi bilo delo servisa v Saturnusu vrednoteno tako, kot mu po zahtevnosti in pomembnosti pritiče. Ing. Teodor Kralj in Miloš Podboj četrttega, v Nemčiji vsakega devetega. Tudi pri nas ljudje vse pogosteje segajo po prehrambenih konzervah za živali in z njimi postrežejo svojim psom in mucam. Izredno praktične so za izlete v hribe. Trenutno se lahko vaš ljubljenček masti v gorskih višavah z mesom iz konzerve že za 2,90 dinarjev. Na fotografiji je ljubljenec našega sodelavca Erfinija in konzerve PIK »Sljeme«. KONZERVIRAN KROMPIR Kuhan krompir iz konzerv z veliko omakami in zelišči je, kot je videti, najnovejša pikniška specialiteta za snobe. Proizvodnja takega krompirja se je v zadnjih letih v zahodnoevropskih deželah dvignila za okoli petino. Posebno industrija, gastronomija, pa tudi gospodinje zahtevajo vedno več 5 in 10-litr-skih konzerv. Anamarija Plesničar Z leve ob tov. Drnovšku sta Miroslav Pavlovič in Stanimir Dimitrijevič — člana našega kolektiva, sicer pa člana našega servisa »na terenu« v pogovoru s sodelavci iz servisne službe in predstavniki kolektiva. Nekaj nasvetov organizatorjem izletov (Nadaljevanje s 7. strani) NOVICE IZ ORGANIZACIJE Cas izletov je pred nami, zato smo se odločili, da vam posredujemo nekaj navodil, da boste laže organizirali izlete. Vsi vemo, da je izlet ali pohod najbolj dostopna in poceni oblika športne rekreacije. če nimamo nobene druge možnosti za rekreacijo, izlet prav gotovo lahko organiziramo v vsakem letnem času. Naravni pogoji pri nas so taki, da glede kraja izleta ne moremo biti v zadregi. Po vsebini ločimo različne iz- lete. Naj omenimo samo nekatere: — izlet k reki, jezeru ali na morje (združimo s kopanjem), — piknik na gozdni jasi (povežemo s športnimi dejavnostmi), — mladinski izlet, — izlet in pohod po planinskih transverzalah, — izlet, združen z nabiranjem gozdnih sadežev (borovnice, gobe, kostanj), — kolesarski izlet, — izlet z motornimi vozili (pri teh moramo pripomniti, da se ne pripeljemo točno na cilj, priporočamo, da vsak uporabi vsaj nekaj svoje moči). Večina naših izletov je takšna, da si za cilj vzamemo gostišče in redkokdaj še kaj drugega. Dober izlet pa bo samo takrat, če bo vsebinsko bogat. Za dober izlet pa mora organizator upoštevati tri osnovna načela. Izlet mora biti: — fiziološko učinkovit (primeren telesnim naporom), — poučen (širjenje obzorja, prirode, družbe), — zabaven in prijeten (prijeten bo pa takrat, če bo v ugodnih vremenskih razmerah, ne prenaporen in ne dolgočasen). To je nekaj osnovnih nasvetov organizatorjem izletov po TOZD. Priporočamo, da se ob pravem času posvetujete o vsebini izleta in organizaciji. Organizatorji v TOZD naj se posvetujejo z referentom za rekreacijo. Morda vam bo lahko pomagal, kajti v skupnih močeh je uspeh. Prvi gredo letos na izlet člani TOZD tovarne avtoopre-me, in sicer 15. junija na Pohorje. E. M. ja organizirala razna športno-rekreativna tekmovanja, na katerih se bodo pomerili mladi obeh delovnih organizacij. S temi tekmovanji naj bi se začelo sodelovanje med mladimi, nato pa ga bodo nadaljevali v različnih oblikah, katerih, pa bodo odločili sami, — pohod »Po poteh tovarištva in spominov«; člani so bili seznanjeni z vsemi podrobnostmi glede XVIII. pohoda in zadolženi z zbiranjem prijav, — mladinska delovna brigada »Sava 74«; do 27. aprila je potrebno dobiti vsaj enega mladinca, ki se bo kot lahko zagotovo trdimo, da so vaje uspele. Menim pa, da je resna pomanjkljivost slaba kondicijska pripravljenost nekaterih udeležencev. ZVONE PIRC: Partizanska enota kot sestavni del teritorialnih enot pomeni moč ljudske obrambe. Zato so vaje na Igu bile posebno potrebne in pomembne. Veliko nas je bilo, ki že dolgo nismo občutili vojaškega življenja in discipline. Ni- naš predstavnik udeležil te delovne akcije, — na razpis za priznanje mladim družbenopolitičnim delavcem je predsedstvo predlagalo Jožeta Kosca, — politična šola, o kateri je bil govor že na prejšnjem sestanku, bo od 6. do 10. maja. Obiskovali jo bodo: Janez Dečman, Branka Dujmo-vič in Henrik Jerom, — kot možne kandidate za sprejem v Zvezo komunistov so navzoči člani predlagali Dano Delibegovič, Branko Dujmovič, Vojka Fattori, Toneta Ferkova, Nino Jevšniko-vo, Tjašo Kocjančičevo, Zdravka Petriča in Dragico Zupančič. smo poznali našega novega orožja, niti taktike modernega partizanskega vojskovanja. To vežbo ocenjujem kot zelo uspelo in koristno, saj smo vsi spoznali vse moderno orožje ter taktiko partizanskega bojevanja. Vzdušje in disciplina enote je bila na najvišji ravni. Ob zaključku smo bili enotni, da si takih vežb še želimo, čeprav so bile naporne, saj si s tem krepimo zavest in sposobnost narodne obrambe. OBVESTILO Zaradi povečanega obsega proizvodnje v TOZD tovarna Avtoopreme sprejmemo VEČ SODELAVK ZA DELO V PROIZVODNJI Delo je v dveh izmenah. Mesečni osebni dohodek za redni delovni čas je od 1600 do 1900 din. Vsi člani kolektiva imajo možnost prehrane v tovarni. Topli obrok med delovnim časom je 2,50 din. Povračilo voznine vračamo po pravilniku. Če se boste odločili, da postanete član našega kolektiva, se oglasite v kadrovskem sektorju v Mostah, Ob Železnici 16. (Nadaljevanje z 10. strani) VAJE NAŠE PARTIZANSKE ENOTE Kako dolga, dolga je ta pot? Odločili smo se, da bomo v našem glasilu predstavljali tudi tiste naše člane, ki morajo premagati dolge kilometre da pridejo v tovarno. Zakaj njih? Morda zato, da bi vas spomnili, da ne stanujemo vsi v Bavdkovi, Pokopališki in drugih bližnjih ulicah. Da nismo vsi na domovih že ob 14.05 ali 14.10 uri in da se tako mnogim 8-urni delovni dan potegne na 10 in tudi večurnega. PAVLE JANČAR Danes smo izbrali Pavleta Jančarja, ki skrbi, da so dvorišča naše tovarne urejena in čista. Doma je v Javorju, vasici nad Besniško dolino na vzhodnem robu Ljubljanske kotline. Središče vasi tvori približno 39 hiš s šolo in trgovino. Kolovozno pot so razširili, da se do njih pride tudi z avtom. Katera je vaša rana ura? Precej je odvisno od vremena in od letnega časa. Zima je hudirjeva. Če je sneg, moram vstati ob dveh in načeti gaz do Podlipoglava, kjer je avtobus. Če avtobusa ni, pa še naprej do Sostra. Poleti vstajam ob štirih in se do avtobusa spustim v dobri polovici ure, nazaj v hrib Pa potrebujem več časa. Kdaj ste v Ljubljani? Če je normalno, sem ob pol šestih na Ambroževem trgu, potem pa grem do tovarne peš. Če je zamuda, pa z mestnim avtobusom. Kako pa nazaj? S tovarniškim avtobusom ob 14.05 do kolodvora in domov. Domov pridem ob 16. uri. Če je sneg, pa že v temi. Niste povedali kako je z zajtrkom? Ne vem zanj, prezarana je za zajtrkovati, zato tešč čakam, da me odreši topla malica. Z njo sem zadovoljen, poceni in dobra je, včasih še po »repete« skočim. Z njo se preživim do poznega popoldneva. Tako jem samo dvakrat dnevno. Kako nadaljujete dan? Ko pokosim in večerjam — vse obenem — poskrbim za kravico in na njivo moram. Zena je doma, pa ne zmore vsega. Pomagata sinova, starejši je že od vojakov in dela v Papirnici, drugi pa hodi v hotelirsko šolo. Sta pridna, pa vendar imata tudi svoja opravila. Mlada sta — tako je. Zvečer rad posedim pri televizorju in preberem Kmečki glas pa Nedeljskega. Seveda je za to v zimskih dneh več časa. Vam je vožnja prijetna? Včasih sem kolesaril, zdaj pa ne morem več. Vesel sem, da je avtobus in, da lahko imam službo samo dopoldan. Popoldan ne bi imel zvez. Vožnja je prijetna; so ljudje, beseda da besedo, pa mine. Le draga je, vsak dan me stane 7 dinarjev, če prestopim še na mestnega, pa 9 dinarjev. Podjetje mi vrne 50 dinarjev. Je pa malo. Premalo! Prvi maj, praznik delovnih ljudi je za nami. Nehote sem se zamislila ob praznovanju tega praznika, ki smo ga slavili že pred drugo svetovno vojno in po vojni ne samo v naši ožji domovini temveč po vsem svetu. Kdor je že dolgo v našem kolektivu, se verjetno še spominja priprav v prvih povojnih letih na praznovanje tega praznika. Dan pred praznikom smo okrasili vsa okna z zelenjem in cvetjem ter z raznimi parolami, ki so bile vse odraz, da se delovni človek zaveda svojega poslanstva. Kulturna skupina, ki je tudi tedaj že obstajala, je pripravila pester program, ob katerem je postalo razpoloženje še lepše. Vsi pa smo bili enotni, brez izjeme naj je bil to delavec »hlapec ali gospod«, bili smo kot ena sama velika družina. Že med delom smo si voščili veselo praznovanje tega skupnega praznika. Od vsepovsod se je slišala pesem in razposajeni smeh mladih ljudi, skratka pravo prvomajsko praznovanje. Praznovanje svobodnega človeka, ki je dolga leta moral skrivati svoja čustva, molčati in trpeti pod težkim jarmom okupatorja, kajti ne samo borci v ilegali in partizani v gozdovih, vsak posameznik je moral v letih narodnoosvobodilne borbe žrtvovati del svojega življenja za težko priborjeno svobodo slovenskega naroda. Vsi smo se zavedali, kaj pomeni beseda »svoboda« in praznik delovnih ljudi 1. maj. Znali smo ceniti topli stisk roke svojega delovnega tovariša, ki ti je z odkritim pogledom voščil veselo praznovanje in želel še mnogo uspeha v bodočem delu. Vedeli smo, da ustvarjamo boljšo bodočnost vsem nam in tudi našim prihodnjim rodovom. Prav zato si ne morem kaj, dan ne bi današnji 1. maj primerjala s preteklimi. Sedaj smo se vsi samo veselili, da je pred nami pet prostih dni, ki jih bo vsak po svoje čim lepše preživel. Nihče pa se ni spomnil, da bi svojemu sodelavcu zaželel veselo praznovanje in še nadaljnega uspeha pri delu. Nikomur ni prišlo na misel, da bi si pripel na prsi rdeč nagelj kot simbolj tega praznika, kot so si ga pripeli delavci v najtežjih časih, ko ie še okupator pustošil pc naši zemlji. Ni bilo cvetja na oknih našega podjetja, ni bilo slišati petja iz naših delovnih obratov kot nekdaj. Samo kratko voščilo našega glasila, ki je izšlo zadnji dan pred praznikom, nas je spomnilo na praznovanje, ki pa ga dejansko ni bilo. Zakaj je tako? To vprašanje sem si zastavila samo pri sebi in to vprašanje postavljam mnogim v našem kolektivu. Ali smo res tako otopeli, da ne vidimo več svojega bližnjega, da mislimo samo na bogastvo in lastno blagostanje. Pri vsem tem pa pozabljamo, da živimo v svobodni socialistični domovini, zgrajeni na temelju vseh onih, ki so dali svoja mlada življenja za vse to naše blagostanje, za pravico in svobodo naroda. Nismo se organizirali, da bi ponesli skromen šopek rož na grobove naših talcev ter se poklonili njihovemu spominu, in se s tem oddolžili za njihovo nesebično delo v narodnoosvobodilni borbi. Mogoče se bo našel nekdo, ki bo dejal, da je to vse že za nami, da so se časi spremenili, da to ni več aktualno. Vem pa, da so mi mnogi postavili to vprašanje v našem kolektivu, kjer je še vedno veliko delavcev, ki so zdravega duha, voljni slediti klicu svoje domovine in njenemu razvoju. Z veseljem pa sem poslušala vesti po radiu, da so po vsej Sloveniji praznik dela 1. maj vseeno dostojno proslavljali in to mi je bilo v veliko zadoščenje. L. T. Gledališka sezona je pri koncu Gledališka sezona za leto 1973/1974 se bliža koncu. V našem glasilu je bilo objavljeno v novembrski številki, koliko imamo abonmajev v naših gledališčih za letošnjo sezono. Vem, da to malokdo prebere in potem padajo neumestni očitki na račun razdeljevanja vstopnic. V letošnji sezoni imamo mnogo manj sedežev v Mestnem gledališču (180 manj) to je skoraj polovica od prejšnjih let. Tudi v Drami in Operi je razpored vstopnic nekoliko drugačen. Abonma v Mestnem gledališču je razdeljen na več abonmajev, ki pa nobeden nima več kot 20 do 50 sedežev. Od tega smo jih dodelili v obrat Zalog in tudi v našo poslovno enoto Komercialo. Predstave v Mestnem gledališču so domala vse vedno oddane že preje, predno dobimo obvestilo od gledališča. To pa zaradi tega, ker so nekateri tako vneti obiskovalci, da so si zapisali abonmaje, ki so bili objavljeni, in pridejo po vstopnice, ne da bi prebrali obvestilo. Težko je nekomu reči, da vstopnic ni več na voljo, predvsem onim, za katere vem, da so ljubitelji umetnosti in gledališča. Vstopnice so na voljo vsem, vendar kdor prej pride prej melje, to je že star pregovor. Bolje pa je, da vstopnic zmanjka kot da bi jih morala ponujati ali pa bi celo ostale neizkoriščene. To se je dogodilo v nekaj primerih, ko so vstopnice rezervirali, hranila sem jih do zadnjega trenutka, pa se je kdo premislil in vstopnice so mi ostale v predalu. To me je izučilo, da sedaj raje vse oddam takoj. Mogoče bi nekateri raje videli, da bi jih razdelili tako, kot jih delijo v drugih podjetjih. Sama sem se pozanimala in sem dobila naslednje pojasnilo. Vstopnice si razdelijo jeseni pri prevzemu in jih imajo do konca sezone vedno eni in isti. Vseeno pa je, ali so potem predstave obiskali ali ne. Upam, da to ni umestno, če pa to kdo želi, lahko v bodoče tako uredimo. Za mnoge predstave smo nabavili tudi vstopnice na naš konto, ki je sklenjen pri pogodbi. Konto imamo v Drami in Operi, ki pa ga koristimo samo za vse najlepše predstave, za katere smo prepričani, da bodo z njimi vsi naši obiskovalci zadovoljni. Ker le tako lahko opravičimo, da je denar, ki ga vlagamo v to smer kulturnega delovanja, pravilno izkoriščen. V letošnji sezoni so bile predstave v Mestnem gledališču vse vedre in so zadovoljile naše obiskovalce. Tudi v Operi in Drami je bilo na repertoarju mnogo boljših in lepših del kot v preteklem letu. Če bodo vsa naša gledališča v prihodnje prisluhnila željam delovnega človeka, se bo obisk gledaliških hiš še povečal. Ob koncu svojega poročila pa par besed o naši kulturni skupini, ki je z velikim uspehom nastopila za 8. marec. Tu se imamo zahvaliti predvsem vodji tega ansambla, tov. Marjanu Bajcu, ki je res ves prosti čas posvetil temu delu. To je bilo težko tudi zato, ker so nekateri člani prvič nastopili na odrskih deskah. Vendar je predstava uspela ter zadovoljila vse naše delovne žene. S to predstavo je naša skupina nastopila 2. junija v Prežganju, na zaključku revije kulturnih skupin občine Moste-Polje. /■ y'«AA/wvwwvv/‘ ✓ww,yw'v Ali je tisto, kar ni preprosto, lahko veličastno? Ali lahko zahtevate pravico za sebe, če niste pravični do drugih? MINIPORTRET Tone Krisper (37) dela v Saturnusu že enajsto loto. Je orodjar v orodni remontni delavnici. — Kaj obsega vaše delo? Je zanimivo? — Delo je enolično. Vzdrževanje pač. Popravljam orodja, ki se pokvarijo. — Pravijo, da imajo orodjarji dobre plače, da jih je malo in da so iskani. Zakaj? — Ne bi rekel, da imajo dobre plače. Celo administratorka, ki je po končani osemletki opravila strojepisni tečaj, mimogrede doseže mesečni osebni dohodek 1.500 do 2.000 dinarjev. Orodjarji pa imajo celo nižje plače od transporterjev. Žalostno! Ravno zaradi plače se marsikateri orodjar odloči za opravljanje drugega poklica. Orodjar mora biti pri delu predvsem vztrajen. Iz strojno obdelanega kosa napravi končni izdelek. — Kaj vse je potrebno, da postaneš dober orodjar? — Izkušnje, zasledovanje novosti. Orodjar mora s časom v korak, ga mora zanimati delo, da zna vse uporabiti, kar ima na razpolago. — Kako zasledujete novosti na vašem področju v Saturnusu? Imate morda sestanke, tečaje? — Kar med seboj se pogovorimo. Tisti, ki si ogledajo kak sejem, prinesejo prospekte in povedo, kaj je zanimivega, novega. Največ pa se naučimo iz problemov. Imamo nepopolen strojni park; stroji so stari, manjka pa nam denarja za nakup novih. Veliko stvari, ki bi jih lahko napravili strojno, opravimo ročno, kar je seveda izguba časa. — Kako pa v prostem času? Povedali so mi, da imate veliko konjičkov. — Z družino rad hodim v hribe. Najraje v Kamniške in Julijske Alpe. Tudi v italijanskih in avstrijskih gorah sem precej bil, največ s planinskim društvom. Konjičkov pa imam res precej. Zelo me zanima astronomija, ki ji je treba posvetiti res veliko časa. Opazujem zvezde in ozvezdja z daljnogledom z dvestoštiride-setkratno povečavo. Sam sem si ga napravil. Sem tudi navdušen numizmatik. Imam gotovo že kakih 15 kg kovancev z vsega sveta. Tudi nekaj starih rimskih je med njimi. — Pa zlatih je tudi kaj? — Teh pa ni nič! Zbiram tudi značke. Teh imam okoli 600 z raznih področij, od športnih, avtomobilskih do spominskih. Pa obeskov za ključe je že precej. Kupujem jih ne, so predragi, večino so mi jih podarili. Nalepk za cigare se je nabralo za dva albuma. Priložnostno zbiram tudi znamke. Spominkov z raznih potovanj pa je v naši hiši tudi veliko. Anamarija Plesničar »Pokažimo, kaj znamo« Vsega lepega je enkrat konec in tudi naše tekmovanje znanja se je končalo. Če mladi v podjetju res tako malo vedo, kot smo dobivali odgovorov, nas je lahko resnično sram. No, upajmo, da to ni res, da so bili drugi vzroki glede njihovega molka. Preidimo torej na zmagovalca. Zmagal je JOŽE KOSEC iz TOZD Tovarna embalaže — obrat Zalog s 57 točkami od 60 možnih. On je edini redno oddajal odgovore in priznamo lahko, da imamo pohvale vrednega predsednika. Za nagrado pa bo dobil knjigo »Vohuni, agenti, vojaki«. Za njim pa so se uvrstili: Bori-voj Koren, Branka Dujmovič, Dana Delibegovič, Mojca Bovec, Stojan Tršan, Peter Koritnik ... Vse se enkrat prvič zgodi. Tako se je tudi zgodilo, da imamo celo stran glasila pesmi, katerih avtorji so naši delovni ljudje. Z velikim veseljem jih objavljamo. GREH NARAVI 1. Med skalovjem si kot biser zlat, ti nežno bela cvetka, ko vidim te, odtrgal bi te rad, ;pa tako si sama, redka. Spoštovani tovariš urednik! Ko po vsej Jugoslaviji protestiramo proti neupravičeni zahtevi italijanske vlade do bivše cone B, sem se tudi jaz Pridružil tem protestom. Kot borec NOB sem se neštetokrat boril z njimi, bil sem tudi v zloglasni borbi marca 1943 v Jelenovem žlebu, kjer sem bil tudi ranjen v nogo. Kot vsi ostali državljani naše domovine, sem tudi jaz ogorčen nad tolikšno nesramnostjo poražene države, ki se je borila v osvajalskem sklopu sil osi. Svoje ogorčenje sem izrazil v pričujočih par vrsticah, ki jih, prosim, objavite! ZAHODNIM MEJAŠEM! Dvajset let soseda v slogi sta živela, čeprav zaradi miru precej je izgubil eden, ko naenkrat ko grom, blisk in strela nove zemlje hoče od soseda — sosed beden! Začeli onkraj meje nekaj rogoviliti so Lahi, Pa. naj se spomnijo tudi še na to, kako v borbi »Jelenovega žleba« niso bili junaki, od partizanov mrtvih jih na stotine je bilo! 2. Srce je mehko, brez moči, roka sama trga, grabi, od sramu solzne so oči, slabi gorski tej razvadi. 3. čutim, da v roki mi drhtiš, v tebi je vse manj življenja, bojim se, da za vedno oveniš, žrtev sebičnega mišljenja. Roman Brvar Naj vedo oni, da smo kot granitna stena mi vsi: možje, žene, dekleta — mladi, ne premakne z naše zemlje sila nas nobena, smo še tukaj tudi mi, stari veterani! So minili časi, ko borili smo se goloroki, ko so nam požigali vasi, mesta in domove, oboroženi zdaj v slogi smo globoki. Pripravljeni razbiti vse fašistične okove! Spoštovali smo vsekdar, spoštujemo še zdaj Prijateljske odnose, da s sosedi našimi imamo, kar nekoč je bilo naše (po krivici nam odvzeto), ne terjamo nazaj, a pomnijo naj to: pedi svoje zemlje ne damo! °d pamtiveka na tej zemlji živel je slovanski rod, °d Zadra, Istre, Reke, Trsta in Gorice. L c pred vami, na tej zemlji bil svoj gospod, to, mejaši »od zahoda«, vedno bile naše so PRAVICE! Ignac Penca-Gorjan ljubim domovino! Ljuba naša domovina, mila in lepa kakor raj, &a bi te tuja sila osvojila, tega nikoli bog ne daj. BOLEČINA Ni še pozabljeno stoletje gorja, sovragu se zopet hoče naših meja. Srečni smo in hočemo v miru živeti, toda, če grabijo naše, se znamo upreti. Ne dolgo tega smo težko zmago slavili in bratom ob morju svobodo vrnili. A cena miru bila je boleča, velika, onstran meje ostala sta Trst in Gorica. V slogi in miru vkup smo živeli, saj mejo smo najbolj odprto imeli. Iredenta v družbi je gnili tumor, zave se naj tega nazadnjaški Rumor. Zato pa se vsi borimo za pravico, ki naj vlada svetu nad krivico. Roman Brvar Llod fašizma se oživlja, zopet željni naše so krvi. pozor, Slovenec, naj preteklost te spominja s grobovi posejanih žrtev laških, zemlja naša še ihti. Prebudi se, sleherni Slovenec, v ljubezni brani svojo domovino, naj večno vije se med nami venec, v katerega vpleteno je slovensko btsedilo. Slovenec sem, Slovenec čem ostati, sPoštujem dedno izročilo, ker si me rodila ti, slovenska mati, tl ostajam zvesti sin, saj bo najlepše zate to darilo. Kdor okleva in odpada, ta Slovenca vreden ni, naj tujec mu gorje naklada, ker mu več izbire ni. Marija Lašič, Prvomajska 10, Ljubljana-Moste V Saturnusu deluje komisija za prosvetno kulturno dejavnost, ki jo vodi tov. Marjan Bajc. V razgovoru je povedal, da mu manjka mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni delati na področju kulture in sicer: v dramski, glasbeni in drugih sekcijah. Prosimo mlade, ki se zanimajo za kulturno dejavnost, da se javijo tov. Bajcu na telefon 345. Zdravko Petrič VSEM TISTIM, KI SO ZE ALI ŠE ODHAJAJO NA TUJE ZA VEČJIM ZASLUŽKOM Vsi podzavestno ali namenoma ponižujejo sami sebe. Bridko se jim obrestuje njihov zaslužek. Svoja srca ob odhodih od doma spreminjajo v kamne, s katerimi so, ne zavedajoč se, sami kamenjani. Vsem našim dragim, ki hodijo na tuje iskat sreče in blaga, vam in nam s ponosom tujec kuje bodečo krono trajnega ponižanja. Lepe so daljne in tuje dežele, venec bogastva jih bujno krasi, če bi le na uho med seboj si velele, da jih krasijo sužnjev dlani. Domače ognjišče bedi zapuščeno v upanju in nadi, da vrnete se, takrat vam dokaže zopet iskreno največje bogastvo za vsako srce. Kako je naša zemlja lepa, še bogati tujci segajo po njej, le ona čisto srečo ti obeta, zato jo vedno rad imej. Marija Lašič MRAČNA SLIKA Stremuh si, ki ogrožaš naše meje, pogrevaš stare čase, ko že jemal si naše. Tat si, sila lačna, mračna, željna naše zemlje, ki se kar tako ne jemlje. ' Vedi, kdor si, ne upaj si preveč; tu polomiš si zobe, vsak fašist to dobro ve! KER TU JE IN BO »JUGOSLAVIJA«! Roman B. MOJA MATI Solz potok si prelila, iz čaše žalosti grenico pila za devetero nas otrok. Naj poudarim to resnico! Deveterim darovala si življenje, devetero ust si odhranila , med devetero nas srce si razdelila. Ne z rožami, le s trnjem je tvoja pot bila posuta, nad tabo ždela je usoda kruta. Nisi klonila, glavo pokonci si nosila. Ne v obupu, le v nadi si živela, . a vselej le grenčico si zajela. Zdaj, ko jesen je tvojega življenja, bridkost tone naj v pozabo, saj najhujše je za tabo. Zavriskaj! Poj, veseli se življenja! Zdaj konec je trpljenja. Mati, iskrena hvala za vse muke, ki si jih prestala, ti, ki tako kmalu si ovdovela, nato pa sama za nas skrbela. Bodi zdrava, dolgo še med nami. To vsak, ki v srcu nosi tvojo kri, goreče in iskreno ti želi! Vseh devetero kot en sam s to mislijo živi. M. Hren PRAZNIK KULTURNIKOV V PREŽGANJU Drugega junija je naša dramska skupina nastopila na zaključni slovesnosti revije gledaliških skupin občine Moste—Polje. S skeči, ki smo jih videli v naši tovarni 8. marca, so se naši člani dostojno predstavili zahtevnejšemu občinstvu, ki je bilo ta dan zbrano na slovesnosti. Bili so deležni laskavih pohval. Na prostem so prvič nastopili, in uspelo jim je v splet igrive lepote pokrajine vplesti žar odrske izraznosti. Delovni človek — delovnemu človeku! Načrt ureditve medsebojnih razmerij v združenem delu Opravičujemo se bralcem in avtorju, ker smo bili vsled že končane redakcije ob prejetju, ta prispevek primorani objaviti na teh straneh. UVOD Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 22, z dne 19. aprila 1973, je predpisal obvezno vsebino sporazumov o združenem delu. Iz tega izhaja tudi republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18, z dne 10. maja 1974. Republiški zakon določa v 12. členu da morajo delavci v TOZD svoja medsebojna razmerja v združenem delu urediti v skladu z določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Za strokovno pripravo in samoupravno ureditev teh, za naše delo zelo pomebnih vprašanj torej imamo na razpolago še dobra dva meseca. Obvezna vsebina samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu je določena v 4. členu zveznega zakona, ki pravi, da delavci v TOZD urejajo: — način in pogoje pridobivanja lastnosti delavca v združenem delu (sklenitev delovnega razmerja); — pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri do- — delovna mesta in delo v okviru posameznega delovnega mesta ter strokovno izobrazbo določenega poklica oziroma smeri ter druge pogoje glede delovne sposobnosti za vsako delovno mesto (sistematizacija delovnih mest); — delovna mesta, ki se zasedajo na javnem razpisu ali se sicer javno objavljajo delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta); — osnove in merila za delitve sredstev za osebne do- hodke ter način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov za redno delo, nočno delo, ali delo, daljše od polnega delovnega časa (nadure); — razporeditev, začetek in konec delovnega časa; — pogoje in način odmora, počitka, dopusta in odsotnosti; — varstvo delavcev pri delu; — posebno varstvo žena, mladine in invalidov; —• pravice in obveznosti delavcev do usposabljanja in izpopolnjevanja, ustrezno potrebam združenega dela ter pogoji in način uveljavljanja teh pravic (izobraževanje); — pogoje in način uporabe sredstev skupne porabe; — pravice in obveznosti iz minulega dela in iz solidarnosti; —- primere in pogoje, v katerih delavec sme ali je dolžan delati na drugem delovnem mestu v temeljni organizaciji; — podlage, pogoje in način prenehanja lastnosti delavca v združenem delu; — varstvo pravic delavcev iz združenega dela; — druga vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v zoruženen aelu naj bi zamenjali številne pravilnike. Zakon sicer dopušča možnost, medsebojna razmerja z enim ali več sporazumi, vendar bi bilo zaželeno, da bi ob tej priložnosti prišlo do kodifikacije (združitve) številnih pravilnikov, ki so povzročali pravno negotovost in obenem pripomogli k dokajšnji neinformiranosti delavcev o njihovih samoupravno reguliranih pravicah in obveznostih. Kakor je v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu določeno, se ureja način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti s splošnim aktom v temeljni organizaciji skladno z omenjenim sporazumom. Tako določa zakon. Priporočljivo je, da sa vprašanja postopka v zvezi z uresničevanjem posameznih pravic in obveznosti uredijo TOZD z enim samim splošnim aktom (pravinlikom). V samoupravnem isporazumu o združevanju v delovno organizacijo Saturnus je določeno, da se uresničevanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu lahko uredi z enotnim pravilnikom, ki ga sprejme delavski svet podjetja. Sedanje stanje Na področju urejanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu smo trenutno v nemajhni zagati. Aktiviranje vseh novih samoupravnih oblik in organizmov ter sploh novih samoupravnih odnosov, ki smo jih začrtali z novo samoupravno organizacijo, je predvsem odvisno od kvalitetne strokovne priprave, samoupravnega sprejema in doslednega izvajanja sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Trenutno stanje zahteva resen in učinkovit vsestranski pristop k rešitvi teh vprašanj. Smo v položaju, ko mnogi ne-ustanovljeni organi ne morejo delovati, ker so mnoge zadeve urejene še po starem in v večini primerov v nasprotju z veljavnimi predpisi. S statutarnimi sklepi so TOZD sicer podaljšale veljavnost prejšnjih splošnih aktov do sprejetja novih, vendar je bila to lahko le začasna rešitev. Od splošnih aktov, katerih vsebina sodi v samoupravni sporazum in se še uporabljajo, je treba navesti naslednje: — pravilnik o delovnih razmerjih (z dne 21. 9. 1970), — pravilnik o pripravnikih, — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov (z dne 29. 12. 1969), — kategorizacija delovnih mest (september 1970), — pravilnik o normah (maj 1970), — tabela delovnih mest, ki so vezane na ekonomske normative (oktober 1970), — pravilnik o varstvu pri delu (z dne 22. 12. 1966), — pravilnik o uporabi sredstev skupne uporabe (avgust 1970), — pravilnik o odobritvi posojil za stanovanjsko izgradnjo in o oddajanju stanovanj v uporabo (z dne 4. 3. 1972). Celotno področje izobraževanja in sistematizacije delovnih mest še ni bila urejena s splošnimi akti. Ravnokar tečejo strokovne priprave za izdelavo sistematizacije delovnih mest. Postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih Postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma je razdeljen v dve fazi, to je v postopek pripravljanja predloga in postopek sklepanja. V postopku pripravljanja predloga sporazuma je nujna dobro organizirana informacijska služba, ki naj omogoči vsakemu delavcu možnosti iniciative in aktivne udeležbe pri sestavljanju predloga. Zakon predvideva v tej fazi tudi aktivno vlogo temeljne sindikalne organizacije. Prav tako zakon opozarja na nujnost, da že v fazi priprave predloga sodelujejo vsi deli TOZD. Za razliko od sklenitve sporazuma, je za sprejem predloga potrebno, da ga na zboru delavcev sprejme večina vseh delavcev TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb. Sporazum je sklenjen, kadar dve tretjini vseh delavcev pismeno izjavita, da se strinjata s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma. V vsaki TOZD bo potrebno s posebnim zapisnikom ugotoviti, da je bila v resnici dosežena dvotretjinska večina. V primeru, da take večine ni, je treba postopek obnoviti. Praktični razlogi govore, da bi bilo dobro fazo sprejemanja predloga in sklenitve samoupravnega sporazuma prostorno in časovno združiti. Ko je izpolnjen pogoj, to je ugotovitev, da je dve tretjini delavcev TOZD podpisalo sporazum, stopa ta sporazum v veljavo tudi za delavce, ki niso dali pismene izjave, razen če v roku, ki ga določa sporazum, pismeno izjavijo svoje želje, da jim preneha lastnost delavca v združenem delu. V naših razmerah naj bi sprejeli samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v vsaki TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Imeli naj bi torej štiri samoupravne sporazume. Potek pripravljanja predloga sporazumov sestoji iz strokovne priprave in samoupravne določitve predloga. Glede na obsežnost gradiva bo nujno pritegniti v strokovne priprave vse strokovne službe, katerih delovno področje je kakorkoli vezano na vprašanja, ki morajo biti urejena s sporazumom. Vse strokovne priprave bi morale biti zaključene najpozneje do konca meseca junija. Delo pa naj bi si med seboj porazdelile splošna in kadrovska služba ter biro za ekonomiko in organizacijo s sodelovanjem računovodske službe. Odbor za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu delovne organizacije in ustrezni odbori TOZD in delovne skupnosti skupnih služb pa naj bi aktivno sodelovali v vseh fazah nastajanja tega pomembnega samoupravnega akta. Predlog samoupravnega sporazuma določijo delavski sveti in ga predlagajo zborom delavcev v sprejem in sklenitev. (nadaljevanje na 15. strani) vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX .XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX,.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> Ali poznamo zgodovino našega mesta? Ljubljana leži sredi med alpskim in kraškim ozemljem. Od vzhoda sega v mesto litijsko sleme Posavskega hribovja z Golovcem in Gradom, od zahoda pa Polhograjsko hribovje z Rožnikom in šišenskim hribom. Tako je Ljubljana nameščena v ravnem prehodu tako imenovanih Ljublajnskih vrat med Gradom in šišenskim vrhom, kjer Ljubljansko polje prehaja v Barje. Zavoj Ljubljanice in strmi breg Grajskega hriba je omogočal uspešno obrambo, ožina Ljubljanskih vrat pa je pritegovala k sebi pomembne poti iz Podonavja in Alp ter preko Krasa iz Sredozemlja. Že skozi tri tisočletja se vrstijo na tleh današnje Ljubljane pomembna naselja, ki so jih burni zgodovinski dogodki nekajkrat ukinili, a so se vedno znova pojavila. Ljudje so se naselili že v kameni in bronasti dobi. Takrat je bilo tam še veliko jezero, v katerega so zabili kole, nanje pa postavili kolibe. Ukvarjali so se z ribolovom in lovom v bližnjih gozdovih. Imenovali so se mostiščarji. Iliri so okrog leta 1100 pred našim štetjem osnovali naselje Eman na terasah v Ljubljanskih vratih. Tega so zasedli Kelti okrog leta 400 pred našim štetjem. Leta 16 pred našim štetjem so ga osvojili Rimljani in ga imenovali Emona. Ta njihova kolonija je bila obdana z obzidjem. Ko so Rimljani pomaknili svoje vojaške postojanke k Dravi, je Emona iz vojaške postojanke postala civilno naselje in dosegla je cvetoč razvoj. Iz tistega časa je ostalo v tleh mnogo predmetov, ki pričajo o visoki življenjski ravni davnih Emoncev. Ta naselbina je stala približno tam, kot je sedaj Mirje, Gradišče, Rimska cesta in novi Trg revolucije. Leta 452, ko so se preseljevala Barbarska plemena, so verjetno Huni, ki so prodirali proti osrčju Rimskega imperija, opustošili mesto. Slovenski priseljenci, ki so zasedli te kraje v 6. stoletju, so ga našli v razvalinah. Domovali so med Ljubljanico, na današnjem Levstikovem trgu, pozneje pa se naselje razširi na Mestni trg. Preživljali so se s pomočjo kmetijstva in obrti ter rečnega brodarstva in ribolova. Zaradi znatnega časovnega presledka, naselbine v srednjem veku niso več imenovali po nekdanji Emoni. Le- ta 1144 se prikaže z imenom Laibach, leta 1146 pa jo najdemo kot Luavvigana. Prišla je pod nadoblast kozaških fevdalcev Spanheimov. Leta so dobili meščani tržne, dvajset let pozneje pa še mestne pravice. Kot mesto je Ljubljana navedena v listinah prvič leta 1234. Mesto se je razvijalo ob Gradu. Na gospodajočem položaju vrh gradu je stala utrdba že v ilirskih in rimskih časih, grad pa je bil postavljen v sredjem veku leta 1144. Sedanja stavba izvira iz časov po potresu leta 1511, stolp pa so zgradili leta 1848. V avstrijskih časih sta bila v gradu vojašnica in zapor, v katerem je bil med prvo svetovno vojno zaprt Ivan Cankar. Po osvoboditvi urejajo grad v turistične namene. Ljubljana je bila razdeljena na tri dele, ki pa so se ločili po starosti in pomenu. Stari trg z Gornjim trgom je bil prvotno jedro naselja, široki Mestni trg je bil tržni prostor in središče mestne uprave, del okrog stolnice se je razvil kot sedež cerkvene gosposke. Škofija je bila ustanovljena leta 1461. K novemu trgu se je stiskalo židovsko naselje. Na Bregu je bilo živahno pristanišče čolnarjev. V srednjem veku je vse mesto obdajalo mestno obzidje, skozi katero so iz vseh strani vodila vrata. Obzidje se je vzpenjalo na Grad, ki je bil v posesti deželnega kneza in je bil za takratne čase zelo utrjen, Ljubljana, je v tem času postala pomembnejša in je prekosila Kranj, ki je dal kranjski deželi Ime in Kamnik, ki je gospodoval nad glavno prometno žilo med Podonavjem in Italijo. Postala je središče vojvodine Kranjske. Že v srednjem veku se je mesto razširilo v predmestje zunaj obzidja- Doba reformacije, turških (nadalejvanje s 14. strani) Zaključek 2e v razpravi o statutih, ki so bili sprejeti in razglašeni v maju mesecu, so delavci vseh TOZD ugotavljali Potrebo po čimprejšnji ureditvi medsebojnih razmerij v združenem delu. To velja še posebej za delavce, ki delajo v odborih za urejanje medsebojnih razmerij. Sedaj, ko je bil objevljen tudi republiški zakon s tega področja, ni več nobenega opravičila za odlašanje. Potrebno se je le dobro organizirati in začeti delati, pri čemer pa bo nujno odložiti nekatere druge naloge, kajti naloga je obsežna in odgovorna. Kot podlage in virov za pripravo samoupravnih sporazumov se bomo posluževali vseh, v tem sestavku navedenih pravilnikov, ki so urejali posamezna področja v preteklosti, predvsem pa bomo morali dodatno vsebi- no uskladiti z določili samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, zveznim in republiškim zakonom ter družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektroindustrije Slovenije. •••••••••••••••••• PROGRAM IZLETOV V PRIHODNJIH MESECIH 22. 6. — Triglav 4. 7. Okrešelj—Jezersko 20. 7. — Ščurkov pohod 3. 8. — Mangart 17. 8. — Grossglockner 7. 9. — Škrlatica 28. 9. — Raduha 12.10. — Mirna gora 26.10. — v neznano PRVA SEJA NOVEGA UPRAVNEGA ODBORA Na prvi seji po občnem zboru planinskega društva je novoizvoljeni upravni odbor imenoval odseke, ki bodo izpolnjevali letni delovni program. Propagandni odsek Propagandni odsek opravlja vse dolžnosti s področja Propagande. Obvešča o izletih, delu društva in vabi k vključevanju v društvo ter akcije. Za načelnika je izvoljen Roman Jeras za člana pa Janko Inglič in Roman Brvar. Izletniški odsek Izletniški odsek opravlja vse dolžnosti s področja izlet-ništva. Predlaga program izletov za tekoče leto, skrbi za prevoz in organizacijo. Za načelnika je bil izvoljen Marjan Bernik, za člana pa Jožica Zevnikar in Ernest Marguč. Markacijski odsek Ta odsek ima nalogo markirati in urediti odsek krožne Poti Ljubljanskih planinskih društev od Turjaka do Kureščka in Golovec—Orlje—Lavrica. Za načelnika je izvoljen Stane Curk, za člana pa Andrej Logar in France Hromeč. Gospodarski odsek Opravlja dolžnosti s področja gospodarske dejavnosti društva. Predvsem pa vzdržuje in dopolnjuje opremo in vzdržuje kočo na Mali planini. Za načelnika je imenovan Slavko Gerlica, člana pa sta Miro Živic in France Osterman. fr 'j?... E- V/), i l P ') šramS Mladinski odsek Ta odsek skrbi za vključevanje in dejavnost mladih. Načelnik je Jure Žagar. Planinsko društvo je v tej sezoni že opravilo vrsto izletov z zelo razveseljivo udeležbo. Na primer ta na Španov vrh, katerega se je udeležilo 47 članov, je prava manifestacija planinstva kot idealne oblike rekreacije delovnih ljudi. ‘XXXXX\\X\\X\\\XX\XXXXX\\X\\\\\\\\\\\X\XXXXXXX\\\XX\\XXXXX\\\\XXV.\X\\X\X\\X\\X\\X\\XX\X\X\\\\\\X\X\\\\X\XX\\\\\\\\\X\\X\\\X\XX\\\\XX\\X\\X\\\X\\X\XXXX\XX\\\X\\X\\XX\\\XX\\XXXXXX\\X\\\\\W\\X\\XX\\X\X\\\' ypadov in kmečkih uporov )e zavrla razvoj Ljubljane, čeprav je bila središče reformacijskega gibanja, ki so ga Podpirali deželni stanovi. V Ljubljani je takrat deloval primož Trubar, vodja reformacije in oče slovenske književnosti. Ker so konec 17. stoletja Pastopili mirnejši časi in se j® v mestu kopičilo večje bogastvo, se je začela živah-na olepšava mesta po vzorih italijanskega baroka. Ve-j-ma plemiških in trgovskih Piš je dobila sedanij videz, v®č cerkev in dvorcev so gradili tudi zunaj obzidja. jred Rotovžem stoji ena naj-lePših ljublajnskih umetnin ~~ vodnjak kranjskih rek z Vitkim obeliskom iz leta '751. Izklesal ga je kipar *"rancisko Robba, ki je bil Pajučinkovitejšl stvaritelj bančne Ljubljane. Na bregu onstran šentjakobskega mo-®ta stoji Zoisova palača iz konca 18. stoletja, nekdanje zbirallšče prosvetljencev. Nunsko cerkev zaključuje z veličastnim pročeljem Trg revolucije. Zgradba je bila zgrajena v prvi polovici 18. stoletja in pomeni višek našega baroka. Proti koncu 18. stoletja so podrli obzidje in mesto se je začelo širiti v nov prostor, toda zelo nenačrtno. Največ stavb je bilo zgrajenih ob Dunajski cesti ali današnji Titovi. V času Ilirskih provinc je Ljubljana postajala tudi glavno kulturno središče. V tem času so Slovenci doživeli narodni preporod. Ljubljana je s pomočjo Zoizovega kroga dobila prvi časopis Novice. Urejal ga je Valentin Vodnik in tudi največ pisal vanj. Leta 1849 so zgradili do Ljubljane južno železnico in postavili kolodvor. Izpod Gradu se je začelo središče premeščati čez levi breg Ljubljanice. Po potresu 14. aprila 1895. leta pa je težišče mesta dokončno prešlo v prostor med Ljubljanico, glavnim kolodvorom in tivolskim parkom. Tako je za sredjeveško in baročno dobo doživela svojo tretjo dobo močnega razvoja, ki je trajalo do prve svetovne vojne. V tem času je Ljubljana dobivala vse več kulturnih in političnih vodstev v Sloveniji, čeprav je bila uradno samo središče Kranjske. Z nastopom Jugoslavije po prvi svetovni vojni je dobila večje upravno-politične, kul-turno-rosvetne in gospodar-sko-organizacijske naloge in dejansko postala glavno mesto vseh slovenskih pokrajin. Dobila je univerzo, akademijo, več šol, bank in zbornic. Odprla je ulice do železniške postaje, zgradila novo središče pri glavni pošti, kjer se je dvignil nebotičnik — simbol modernega mesta. Več mestnih delov je olepšal arhitekt Jože Plečnik. V času stare Jugoslavije se je slabše razvijala industrija, ker kapitalisti niso imeli tukaj tako poceni elek-rične energije in delovne sile. Kljub temu, je imela kopico manjših industrijskih podjetij, in je delavski razred okrepil in prekalil svojo zavednost v nekaterih stavkah, tako da je bil ob ohkupaciji sposoben prevzeti vodstvo ljudskega odpora. Ker je bila Ljubljna z ustanovitvijo OF (27. aprila 1941) prvo leto boja center osvobodilnega gibanja, je bistveno vplivala na širjenje upora v vse predele razkosane slovenske zemlje. Tisoči borcev in bork, organizirani v borbene skupine., Narodno zaščito in Varnostno obveščevalno službo, so se v samem mestu borili proti sovražniku, čeprav je bila Ljubljana najmočnejša okupatorjeva vojaška in policijska postojanka, vsa prepredena z bunkerji, španskimi jezdeci in žičnimi ovirami in čeprav so številne, močno oborožene patrulje krožile po mestnih ulicah. Ljubljana je bila v letih druge svetovne vojne zgled mesta, ki se bori za svobodo. Ko bi bil tista leta priromal Cankarjev Kurent pred Ljubljansko mesto in bi mu zastavile korak bodeče žice, španski jezdeci in tuja solda-teska, bi mu srce gotovo ne zapelo tako, kakor v njegovih dneh: »Pozdravljena, ti kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrica prešernih ur!« In vendar, ko bi se napotil po ulicah in obstal na trgih, odgrnil zavese na zatemnjenih oknih, se pomenil z ljudmi v tovarnah in v tiskarnah pod zemljo, pogledal na police z zdravili, ki jih bodo to noč poslali čez blok, in prelistal časnike, ki naj bi jih v novem jutru skrivaj prebirali ljudje v tem začaranem mestu, potem bi vprašal začuden in prevzet: »Kje žalost, kje plahost?« — in razmišljal bi bolj veselo kakor kdaj prej. »Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Večja in lepša mesta so na svetu — ali vendar, ni ti enakega pod nebom ...« Športno društvo je imelo sejo Dne 7. maja 1974 je bila seja odbora vodstva športnega društva Saturnus. Pogovorili smo se o prehojeni poti: kaj je bilo napačno, kakšni so bili uspehi in podobno. Predsedniki športnih sekcij so poročali o rezultatih v svojih sekcijah in nakazali probleme, v katerih smo in v katere lahko še pridemo, če ne bomo dovolj budni. Precej burna razprava je bila na področju kegljaške sekcije, ki dobro deluje, vendar je pričakovati zaplete glede najemnine kegljišča. V ta namen je bila imenovana tričlanska komisija, katere naloga je urediti razmere s KK Saturnus in KS Saturnus. Vse ustmene dogovore glede uporabe kegljišča je treba spraviti na papir, se pravi, skleniti pogodbo med KK Saturnus in KS Saturnus, ki naj vsebuje točno določene termine, višino najemnine (tu mora biti upoštevana finančna udeležba našega podjetja pri rekonstrukciji kegljišča) in doba trajanja tega sporazuma oziroma pogodbe. Nadalje smo se dogovorili, da bomo finančno poslovanje ŠD prenesli na finančni sektor našega računovodstva, da bi se tako izognili vsem nepravilnostim, ki bi se lahko pojavile na različnih krajih in v različnih oblikah. Tudi zaradi odsotnosti tov. Ernesta Marguča smo se burno razgovorili, kajti bili so očitki, da ga nikoli ni. Res je, da je veliko odsoten, vendar je taka ta služba. Ker pa bo po novem vsa nabava športnih rekvizitov v glavnem potekala preko naše nabavne službe, bo to bistveno drugače. Ugotovili smo, da je bilo sicer dosti narejenega, vendar bi bilo lahko še več. Še naprej se bomo trudili, da pritegnemo čim več naših delovnih ljudi k sodelovanju na področju rekreacije kot osnovne oblike športnega udejstvovanja, kar je poroštvo za splošno zdravje, za dobro telesno pripravljenost in vzdržljivost in ne nazadnje, za dobro obrambno sposobnost, če bi že bilo potrebno. Franc Oražen Kdo pa je ta zvezdnik, ki tako vneto deli avtograme ...? Saj ne deli avtogramov, le nadure podpisuje!!! GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666 — Ureja uredniški odbor: Slavko Gerllca, Roman Kokalj, Inž. Majda Kušar, Franc Oražen, Inž. Tomo Perme, Anamarija Plesničar. Odgovorni urednik: Slavko Gerllca, telefon 44-466 — Tiska: Tiskarna Ljubljana — Rokopisov ne vračamo. Saturnuške halogenske meglenke in dodatne luči na Titovi štafeti imenovani VOŽNJA MLADOSTI — SVEŽE ČESTITKE BRATSTVA. Na sliki vidimo primopredajo zastavice v Titogradu. Vozniki revije Avto so v štiriindvajsetih urah prevozili pot od Ljubljane preko Zagreba, Sarajeva, Titograda, Prištine, Skopja in Novega Sada do Beograda. Ta štafeta bo v bodoče postala tradicionalna in se bo končala s krožno vožnjo na štadionu JNA v Beogradu. Vozniki revije Avto so s to štafetno vožnjo dosegli velik uspeh, bili pa so dobro pripravljeni, imeli so veliko vozniškega znanja, nove avtomobile Cimos in halogenska svetila SATURNUS. Naša avto-moto sekcija je 8. 6. organizirala, skupaj s »Slovenija avto«, Rally ABS v katerem so sodelovale ekipe podjetij avtomobilske dejavnosti. Na 218 km dolgi progi je sodelovalo naših 7 ekip. Posnetek je z razglasa mest v tekmovanju mopedistov med delovnim odmorom lani. Spominskega pohoda po poteh partizanske Ljubljane sa Saturnužani vsako leto udeležimo. Letos se je udeležilo 17 članov — in kot se na sliki vidi — je bilo kar nekaj generacij, posebno one Izpred vojne so bile dobro zastopane. Foto Jože Dobrajc