Movoizvoljeni papež Benedikt XV. Ves krš&ansko-katoliški svet je z največjo pozornostjo, kakor morebiti še nikdar ne poprej, priftakoval sedanjo papežko volitev, ker je v tem viharno razburjenem času svetovne vojske prav posebina čiitil potrebnost močnega vodnika na poti miru In vzveličanja. In glej! Navzlic zdaj vladajočim velikim nasprotstvom med raznimi narodi so se zbrali kardinali iz vseh, tudi iz med seboj se vojskujočih držav v Rimu, v srcu krščanstva, ter so izvolili v kaj kratkem času za skupnega poglavarja katoličanov kneza, ki je visoko vzvišen nad vsemi nemiri. Zdi se, kakor da bi sred groznega vojnega požara že plaval angelj miru tja po razdvojenem svetu. Razne vlade so rade omogočile kardinalom potovanje v Rim, s čemur so priznale globoki, zgodovinski pomen papežke volitve, ter so se tako nohote že mirno srečale med seboj. Volitev se je začela dne 31. avgusta. Prostori, v katerih se vrši volitev, so popolnoma ločeni od sveta, tudi brzojavne in telefonične zveze so potrgane. Na dan se je volilo 4krat. Za izvolitev je potrebna dvetretjinska vefiina. Dokler ni ta večina dosežena, se po vsaki volitvi lijstiči s šopom slaane vred sežgejo. Ljudstvo, ki stoji in pričakuje pred Vatikanom, vidi dim in ve, da se je volilo brez uspeha. V četrtek, dne 3. septembra dopoldne je dobil kardinal Della Chiesa dvetretjinsko večino. List ,,'Giornali d Italia" nam opisuje ta trenotok tako-le :Ko so se prečitale prve glasovnice, so poslušali štetje glasov kardinali z globokim molkom. Takoj se je videlo, da bo dobil k*ardinal della Chiesa večino. Ko se je že kakih 30 listkov glasilo na ime CMesa, je postala pozornost m«d Vsemi kardinali vediio večja. Sledilo je še kakih 5—6 glasov za Clnesija. Nato pa so priSli na vrsto zopftt drugi kandidati, Med tem je imel kardinal Chiesa že 38 glasov. Med kardinali je tedaj nastalo kom«,j slišno šepetanje. Po volilnih predr pisLh Še 38 od 57 oddanih glasofv ne zadostuje za izvolitev. Mogoče je še tudi bilo, da med dvema ali pa tremi klandidati katori glasuje sam za se. Tak glas pa se ne upošteva in bi lahko taka izvolitev bila zopet negotova, A ta napotost ni tragala dolgo. Prihodnja glasovnica se je zopet glasila. na Chiesijai in tako je bilo nanj združenih že 3d glaisov, to je ve6ina, ki je potrebna za veljavno izvolitev. Ostale glasovnice so se nato hitro prečitale. Vatikanski stavbeniH Schneider je sodaj spustil pripravo, po kMeri so se vsi bajdahini nad glavami kardinalov nagnili k tlom, razun enega, ki je visel nad kardinalom della Chiesa. Vsi pogledi so so obračali na Chieso, kateri je bil v tem hipu zaiopljen v globofce misD. S&del je z poveSenimi očmi nepremično na svojem sedežu; vidolo se mu je, da se radi razburjenja težko premaguje. V tem je stopil starosta kardinalskih škofov ˇ, spremstvu staroste kardinalskih dijakov in kardinalskih duhovnikov pred sedjež kardinala della Chiesa in ga vprašal, 8e sprejme papeževo čast. Ko della Chiesa potrdi, še ga vpraša, ka,tero ime si pridene. Etella Chiesa odgovori, da ^prejme ime Benedikt XV. Nato so zapustili vsi udeležniki konklava sikstinsko kapelo in odpeljali novega papeža v oblačilnico, kjer ie oblekel bole nogavice, rudefie čevlje, belo obleko, rudečo suknjo in rudeč plašč. Kardinal della Volpe, starosta kardinalskih dijatonov, je potem ogrnil papeža z rudečim, zfotopretkanim baržunorii. Ko se je vrnil v sikstinsko kapelo, se je papež vsedel na prestol na naj\išji stopnji oltarja, da sprejme Ceščenje kardinalov, ki so mu najprej poliubili nogo, potem pa roko. Konečno Jo papež vse kardinaJe poljubil in jim podelil blagoslov. Kardinal della Volpe jo izročil nato papežu ribS6ev prstan, ki ga je izročil papež potem kardinalu d'Amicosu, 'd\ se vdela njegovo ime. Spremlian od ttardinalov je papež zapustil siketinsko kapelo. Odšel je najpoprej v svoje novo stanovanje in odtod v, notranjost bazilike sv. Petra, da podoli blagoslov. Takoj po podelitvi blagoslova se Je papež zo| vrnil v silčstinsko kapplo, kjer je sprejel drugo iie kjardinalov. Zivotopis novega papeža. Novo izvoljeni papež se je poprej imenoval Giacomo (Jakob) della Chiesa. Rojen je bil v Pegli blizu Genove dne 21. novembra 1854 kot sin plemenite ro dovine. SoiaJl se je v mestu Genovi ter bil leta 1875 na ondotnem vseu^čilišCu proglašen za doktorja pravoslovja. Potem je učeni pravosloveo vstopil v slavni rimski kolegij Capranica, je bil 1. 1878. posvečen v mašnika in nato sprejet v dobro znano visoko akademijo dei Nobili eoclesiastici.. Po dokončanih študijah je Jakob della Chiesa opravljal službo v tajništvu za izredne cerkvene zadeve pod tedanjim tako izvrstnim Marijanom Rampolla del Tindaro. Z RampoMom se je della Chiesa podal kot poslaniški tajnik v Madrid ter je ostal tam do 1. 1887. Ko je nadarjeni nuncij Rampolla bil imenovan za kardinala-državnega tajnika, je bil tudi msgr. Giacoino della Chiesa prideljen temu tajni&tvu ter se povspel sčasoma do časti tajniškega namestnika, katero je ot> držal tudi ob predzadnjem izpraznjenju apostolskega sedeža in v prvih 4 letih slavne vlade Pija X. Leta 1&07 mu je sv. O6e podelil po smrti kardijiala-nadškofa Domiuika Svampa osirotelo nadškofijo bolonjsko. Se-le v zadnjem, dne 25. maja 1914 od papeža Pija X. sklicanem javnemkonzistoriju je bil della Chiesa imenov;an za kardinala z naslovno corkvijo SS ^Quattro Caronati. V vseh svojih mnogih in raznih poklicih in službah je della Chiesa storil neizmerno veliko dobrega in lepega. Bdl je vobče spoštovan in priljubljen, zlasti zavoljo svoje izredne ljubezni do ubožoev, zaradi svoje globoke uCenosti in obCudovianja vredne spretnosti v reševanju raznih poslov, vsled svoje izpodbudne, k«r prisrčno resnifine pobožnosti. Zdaj je vrli kardinai-nadštkof poviSan v vrhovnega poglavarja svete Cerkve ter si je kot tak&on pridjal ime Benedikt XV, Zadnji papež tega imena, u5eni Benedikt XIV. (1740-1758), je bil dne 81. maja 1675 v Bolonji rojen. Slavni Prospero Lambertini, kakOr se je poprej imenoval, je bil kot kardinal od 1. 1731 do svoje izvolitve za papeža dne 17. avgusta 1740 nadškof v Bolonji, Ime Benedikt pameni v slovenskem jeziku isto kot blagoslovljen, blažen. Kronanje noToizroljeiiega papeža. Prvo nedeljo po izvolitvi se izvrši ironanje novoizvoljenega papeža. K^kor poročaio listi, se je to v resnici včeraj, dne 6. septembra, izVjšilo. Sv.. Oče je želel, da se tokrat radi razmer, t katerih živimo, opusti vsak sijaj in se naj le zgodi, kar je v obredili predpisano. NaŠ prevzv. g. knezoškof dr. Mih. N a p o t n i k opisuje v prisrčnem paatirskem listu, s katerim naznanja, menda prvi med škoii, vernikom iz\rolitev novega papeža, obred kronanja tako-le: H lcronanju bodo novoizvoljenega papeža na priprti nosilnici, sedia gestatoria, prinesli v cerkev sv. Petra in med tera bo pred njimi stopal ceremonijar, ki bo trikrat sežgal zvitek prediva z besedami: ,,Sveti Oče, tako mine slava sveta!" Potemtakem se papež v trenutku, ko prejmejo znajnenje najvišje 6asti, ki jo more doseči umrljivi človelc, namreC papeško tijaro, opomnijo na ničnost in minljivost posvetne 6asti in oblasti. Dospevši, v bia<ziliko sv. Petra, služijo papež sveto pontifikalno mašo, med katero se vršijo posebni obredi. Po molitvi Confiteor ali po Izi-ovcdi grehov molijo trije kardinali-škofje molitve, v katerih prosijo Sv. Duha posebne pomoči za novo izvoljenega papeža. Sv. Oče prejmejo na to od najstaršoga kardinala^dijakona pali] in naposled še od kardinaJov trotje in zadnje zapavedano počeščenje. Po prvi maSni molitvi se pojo litanije, v katerih edon izmed kardinalov-dijakonov pokliče na pomoč trikrat Kri.sttusa, dvakrat Mariio, enkrat nizno svfltiuke, na kar pevski zbor zaprosi: Tu illum adiuva, ti mu pomagaj! *Na to pojefa dva dijakona list in pa ovangelij nagprej v latinsloem in potem v grškem jeziku. PoraBa obeh liturgiških jezikov pri maši ob kronanju papeževem izraža edinost vere vesoljne cerkve. Po Agnus Dei se podajo pontilikant na sedeŽ in zaiužiieio sv. obhajilo. Po kbnčani službi božji Zapedejo pap«ž, pokriti Se s Skofovsko mitro, papeški prestol in zdaj so izvrši kronanje. 'Prvi zaj najstaršim kardinalom-dijaJfonom se približa papežu ter njim sname škofovsko kapo. Na to njim posadi najtstarši kardinal-dijaikon triregnum ali trojno papešlio fcrono na glavo z besedaini: ,,Sprejmi q. tremi kronami ozaljšano tijaro in vedi, da si o6e knezov in kraljevn dežel yesoljnega sveta, namestnik našega gospoda Jezusa Kristusa, ki mu bodi čast in hvala od vekomaj do vekomaj! Amen. Papeži Benedikti. V zgodovini papeštva se 19. stoletje lahko imenuje stoletje Pijev iu Leonov. Po smrti Klementa XIV. 1, 1774 je bil izvoljen kardinal Ivau Augelo, ki si je dai ime Pija VI., potem so zaporedoma vladali do 1. 1914 Piji in Leoni, le 115, let je vmes vla&al Gregor XVI. (1831—1846). Ko smo torej zvedeli za ime novega papeža, so se nam misli nehote obrnile v zgodovino na vrsto papežev tega imena. Ziadnji papež a tem imenom, Benedikt XIV., je rviadal pred poldrugim stoletjem (1. 1740—1T58). Po smrti Klementa XII«: 6. lebruarja L 1740 je konkiave trajal nad šest mesecev, ker je bila velika needinost med ilardinalL Ko so takb ugibali sem in tje, kdo naj bi bil papež, ja nekega dne rekel v Sali priletni kardinal Lambčrtini: ,,Cerau toliko iskanja! Ce#liočete imeti z*a; pap«ža avetnika, vzamite Gotti-4a,; Če hofiete imeti politika, vzamite Aldobrandini-ia, 6e pa hočete imeti dobrodušnega starcat pa veamite mene." Iz šale je pa polagoma postala resnioa. Dne 17t avgusta; 1740 je bil izvoljen za papeža kardinal Prosper Lovrencij Lagat* bertini, M si je dal ime Benedikt XIV. v liveLežen spomin na Benedikjta XIII. (1721—1730), ki ga je bi| imenoval za karclinala^ Rojen je bil ii staroslž»vn« rodovine v Bolonji na Lafikem 31. marca 1675, Bilj« /elo nadarjen in marljiv), dičila gai je globoka uč©-< nost, čist zna^j, vesela nrav in otroško pobožno srce. Kjerkoli je služboval,- si je pridobil srca. Bil je eden naiučenejših papežev na Petrovi stolici. V papeški državi je zelo povczdignil poljedelstVo, obrt in trgovino, pa tudi duševno kulturo in umetnosti. lu 1748 je znižal Število pnfcznikov, v Aystriji je ta na« redba prišla v vieljavo 1. 1754. Za znižanje praznir kov so prosili mnogi vlfidarji, med njimi tudi Maiija Terezija, a med! ljudstVom je odprava praznikov; tu in tam zadela na odpor. Z raznimi vraJdami je imel mnogo težav, a Benedikt :XIV. j,e povsod ubral pot milobe in dobrote, vslfld. 6esar mu nekateri zgodovinarji celo o5itajo,i da je bil predober in preveS popustljiv. UživaJ je pa sicer splošno spoštovanje in celo protestantski knezi so ga spoStovali. Benedkt XIV. je v ozldi zvezi z našo cerkHTeno zgodovino. L. 1751 je naanreč zatrl starodavni patrijarhat oglejski ter ustanovil dve novi škjofiji: viaemsko za benečatnski' in goriško za avstrijski del patriiarhata. Vsled razsodbe cesairja Karola Velikega dne 14. junija 811 so slovenske dežele desno o3 Drave spadale pod oglejski patrijarhajt. Toda ko so. patrijarhi prišli v odvisnost od benečanske ljudovlade, ki je bila v vednem nasprotju z avstrijskiimi vlar darji, so le-ti patrijarhom prepovedali, v avstri]skili deželah izvrševati sploh kakšnokoli oblast in duhov-i nikom je bilo strogo prepovedano, občevati s patrijarhom. Vsled tega so zlasti na Spodnjem Stajersn kem nastale uprav obupne raznvere, ker ni bilo pra> ve duhovne oblasti. Bil je torej skrajni čas, da se je temu storil konec in da so naše dežele dobile domafto, redno škofovsko oblast. Do 1. 1786 je bila Spod; StajersKa desno od Drave pod goriško nadSkofijo, a potem je prišla pod lavantinsko. Benedikt XIV. je umrl dne 2. maja 1758 kot 831etni stlar6ek sploSno objokovan. V dolgi vrsti papežev z imenom Benedikit so mnogi vladali cerkev v zelo težavnih razmerah, nekateri so bili celo umorjeni, mnogi Benedikti slovija po svoji u6enosti, drugi po izredni dobrosrčnosti in pobožnosti, a raed svetnike je prištet samo eden, najnreC Benedikt II. (684—685). Benedikt I. je yladal 1. 575—579. Takrat je bila vsa Italija v bojnem og« nju, kakor sedaj cela Evropa in papež je umrl vsled samo žalosti nad nesrečo, ki so jo tafcrat divji Longobardi prinesli nad Italijo.