Slavko Batušič
Fran Gerbič v Zagrebu
(Ob stoletnici ustanovitve Opere Hrvatskega narodnega gledališča)
Zagreb je spoznal operno umetnost že v prvih desetletjih XIX. stoletja.
V	gledališki dvorani Amadejeve palače so tuje skupine uprizarjale Mozartove, Cherubinijeve, Rossinijeve, Bellinijeve itn Auberove opere v nemškem jeziku.
V	1834 zgrajenem gledališču na Markovem trgu so uprizarjali operne predstave še naprej v nemškem, od 1842 pa tudi v italijanskem jeziku. 1846 uprizorjena prva hrvatska opera Ljubezen in hudobija (Ljubav i zloba) Vatroslava Lisinskega je bila sprejeta z velikanskim navdušenjem, vendar je ta zgodovinski dogodek ostal osamljen. Zagrebško gledališče še dolgo vrsto let ni bilo v službi zgolj domače besede, čeprav so hrvatske dramske predstave neredno uprizarjali že od 1840. V Drami imajo prvo besedo nemške predstave, opere pa uprizarjajo italijanske skupine iz Trsta, Benetk in Milana. Po demonstrativnem izgonu nemških igralcev z zagrebškega odra leta 1860 je Hrvatski sabor 1861 izdal »Zakonski članak 77. o kazalištu jugoslovenskom Trojedne kraljevine«, na podlagi katerega je gledališče postalo narodna ustanova, v 8. paragrafu pa je bilo izrečno določeno, »da se s vremenom ustroji opera jugoslovenskar«. Ta določba je ostala še deset let neuresničena, vendar pa je v tem času prišlo najprej do ustanovitve operete v hrvaškem jeziku. Vpeljal jo je 1863 med svojim upravnikovanjem Josip Freudetnreich, vendar ne le zato, da bi povečal zanimanje občinstva, ampak tudi kot pripravo za formiranje glasbenega ansambla, ki bo postal temelj za ustanovitev stalne Opere. Uprizarjali so operete Offenbacha, Suppeja, Millockerja in Zajca, ki je takrat deloval na Dunaju. Odločba 8. paragrafa je bila v celoti uresničena, ko je Ivan Zajc prišel v Zagreb, organiziral stalno opero kot njen prvi direktor in 2. oktobra 1870 odprl novo sezono z uprizoritvijo svojega Mislava. Zajc je uprizarjal povečini italijanski repertoar, posebno Verdija, pa tudi Mozarta, Gounoda, Smetano in mnogo svojih oper. Kot odličen organizator in pedagog je polagoma izoblikoval čvrst ansambel solistov, zbor in orkester. V vseh devetnajstih letih svoje direkcije je bil Zajc tudi edini dirigent; korepetitorja sta bila Antun Švare in Nikola Faller, ki bo postal njegov naslednik. V ansamblu so se odlikovale domače moči Karolina Norveg^Freudenreich, Matilda in Tošo Lesič, Marija Prikril, Micika Freuden-
reich in Josip Kašman (pel je 1883 na odprtju metropolitanske Opere v New Yorku), Slovenca Fran Gerbič in Josip Nolli* in Srb Stevan Deskašev. Med tujimi pevci je bilo največ Cehov (Franjica Bartova, Josip Chlostik, Josip Kra-tochvil in Vaclav Anton, kasneje režiser in popularni komik), takoj za njim pa Italijanov (tenorja Karlo Raverta in Emesto Cammarota, ki sta se oba udomačila v Zagrebu, Dina Barberini, Fernando Tercuzzi, Giovanni de Negri, Pietro Vespasiani in dr.). Po prvih nastopih v Zagrebu je Milka Trnina zaslovela po največjih evropskih in ameriških, Blaženka Kernic pa po nemških odrih. Med Zajčevo upravo je obstajal tudi skromen balet, ki je nastopal v operah v plesnih vložkih; prva baletna mojstra sta bila Pietro Coronelli in Ivana Freisinger. Ta prva doba Opere je trajala do 1889.
Fran Gerbič (v zagrebških časnikih in na plakatih kot Grbič in Gerbič) je bil celih devet let prvi tenor in eden od stebrov ansambla novoustanovljene hrvaške Opere. Rodil se je 5. oktobra 1840 v Cerknici. Do prihoda v Zagreb je bil glasbeno vsestransko izobražen in aktiven kot pevec, organist in skladatelj. Slovenski biografski leksikon (I, 208) piše: »Ko je z odliko končal kon-servatorijske študije, je odšel k operi in pel kot tenorist pol leta pri narodnem gledališču v Pragi, devet let pri operi v Zagrebu ..,« O tem, kako je prišlo do njegovega angažmaja v Zagrebu, ‘ni ohranjenih administrativnih dokumentov, pogodb in pod., na. voljo pa je pomembno pričevanje književnika Augusta Senoe, ki se je z njim spoprijateljil v Pragi, kjer je od 1860 do 1865 študiral, in ki je o njem z najlepšimi besedami spregovoril 1878 v »Viencu«, ko je Gerbič zapuščal Zagreb; članek navajamo na koncu tega sestavka.
Šenoa, ki je bil enako pomemben tudi kot gledališki kritik, je 1868 postal umetniški ravnatelj' zagrebškega gledališča. Ker so se že v naslednji sezoni začeli resno pripravljati na ustanovitev stalne Opere, je Senoa posredoval in priporočil, naj povabijo in angažirajo Gerbiča, ki naj bi prevzel mesto prvega tenorja. O tem ni nikakršnega dopisovanja, drži pa, da je bil Gerbič v jeseni 1869, torej v začetku nove sezone 1869/70, že v Zagrebu in kmalu zatem nastopil, vendar v opereti, ki so jo takrat zelo intenzivno uprizarjali zaradi blagajne pa tudi zaradi urjenja ansambla v glasbeni stroki.
Plakati predstav iz tistega časa, žal, niso ohranjeni (kompleti plakatov obstajajo šele začenši s sezono 1870/71), toda v »Narodnih novinah« ,(17. novembra 1869) v poročilu o reprizi Zajčeve operete V Meko stoji, da je vlogo Mašili bega prevzel g. Kašman, vlogo Timoleona pa g. Gerbič: »G. Gerbič pjevao je doduše dobro, ali g. Kašman ni je bio posve gospodar svojega glasa. Igra obadvojice još sada mnogo nevala, a u govoru zapiinju.« To je — kolikor je mogoče ugotoviti — prva vest o navzočnosti Gerbiča na zagrebškem odru. — Josip Kašman se je naglo razvil v baritona visokih kvalitet; zapustil je Zagreb hkrati z Gerbičem in se uveljavil v Italiji, ob slovesnem odprtju new-yorške metropolitanske Opere 1883 pa je pel Ashtona v operi Lucija Lammer-moore. — Vse kaže, da sta bila nova pevca ob prvem nastopu pod vplivom strahu, saj časniki že po drugi predstavi pišejo, da je »Kašman bio posve na svojem mestu, a g. Gerbič steče si pohvalu«.
Kmalu je prišel z Dunaja Ivan Zajc, predvideni direktor bodoče Opere, ki je od februarja 1870 naprej dirigiral premiere svojih operet Mesečnica, Mor-
* S. Batušič: Josip Nolli v Zagrebu, Dokumenti SGM, III/1967, str. 298—309.
Fran Gerbič (Foto J. Mulač, Praga)
nar ji na krov in Boissyjska čarovnica (Mjesečnica, Momci ma brod, Boissyska vještica); v zadnjem delu je nastopal tudi Gerbič, ki so ga v časnikih pohvalno omenili kot zelo nadarjenega pevca. Postopoma so postali pozorni nanj v Zajčevih operetah Pot na Kitajsko, Lazaroni in Župnijsko sodišče (Put u Kinu, Lazaroni, Župni sud), v katerem ».. . Herr G. als Träger der Tenorpartie mit voller Anerkennung erwähnte zu werden verdient« (Agramer Zeitung, 16. maja 1870). S tem je bila ta sezona zaključena, v začetku nove pa naj bi prišla opera. V naslednjem pregledu navajamo Gerbičeve nastope na premierah posameznih sezon začenši z ustanovitvijo stalne Opere. Ker so se opere, uprizorjene kot premiere, večinoma obdržale iše naprej na sporedu, je postajalo število Gerbičevih nastopov od sezone do sezone vedno večje. Na koncu ni bilo niti ene operne predstave brez njegovega sodelovanja.
Sezona 1870/71
2. oktobra 1870 nastopi Gerbič na slovesni premieri Mislava — pel je Milo j a — prvič v operi. O tej premieri je v zagrebškem tisku več poročil, a se v njih v glavnem premleva vsebina dela, ki se godi v VI. stoletju v pradomovini Hrvatov. Govorilo se je na splošno o Zajčevi glasbi, o interpretih pa zelo malo. Poudarjale so se kreacije J. Kašmana (Mislav) in Gerbiča (Miloj).
V tej sezoni je bila le še ena operna premiera, Verdijev Trubadur (14. februarja 1871), ki je v nji Gerbič zablestel kot Manrico. »Sloga« (15. februarja 1871) piše: »G. G. iznenadio nas je jučer s svojim pjevanjem. Još nikad nebijaše on tako uspio svojim glasom kao što jučer. Pa ga je uzhičeno občinstvo skupa sa gospoj. Lesičkom čestim ,živili1 izazivalo.« — »Narodne novine« (16. februarja 1871): »Najsjajnaja točka predstave bijahu bez sumnje dueti izmedju Azucene (gdje Lesičeve) i Manrica (g. G.). Obadvoje omiljenih ovih pjevača, imajuči te večeri najbolji glas, pjevahu da je bila prava milota slušati ih ...«
Gerbič se je torej popolnoma afirmiral, postal je ljubljenec občinstva, ki ga je posebno prisrčno sprejelo ob njegovi benefični predstavi (tretja izvedba »Trubadurja«), a ker je imela opera na sporedu samo omenjeni deli, je Gerbič v tej sezoni stalno nastopal tudi v opereti. To so bila Zajčeva dela Boissyjska čarovnica (Flageolet), Lazaroni (Carletto), Župnijsko sodišče (Gideon), V Meko (Timoleon) in Mojster Puff (Felheim) in Barbierijeva Pot na Kitajsko (Harry) in Suppejeva Galathea (Pygmalion). To so bili hkrati tudi zadnji njegovi nastopi v opereti; z novo sezono bo pel samo v operi.
Sezona ,1871/72
Gerbičevo afirmacijo in položaj v ansamblu je mogoče oceniti tudi po plači. Ohranjeni popisi prejemkov povedo, da je imela največjo plačo primadona Eleonora Jankovska (150 for. mesečno). Takoj za njo je bil Gerbič s 130 for. in Matilda Lesič s 100 for., Kašman z 90 itd.
V prvih dneh nove sezone je bila na sporedu repriza Trubadurja, o kateri piše »Agramer Sonntags-Zeitung« (8. oktobra 1871): »Den Manrico sang Herr
G.	mit vielem Schwung und Feuer und wusste seine Stimmittel zur schönsten Geltung zu bringen. Er wurde im Verlaufe der Arie im 3. Act durch vielen Applaus ausgezeichnet, welchen er auch redlich verdiente.« — Ponovili so tudi Mislava, o katerem piše »Obzor« (11. novembra 1871): »G. G. pjevao je svoju partiju zdušno i onim umjetničkim ozbiljem, ko j e ga diže u naših očiuh nad mnoge druge pjevače, a uz to on pjeva iz sve duše i osječaja.«
Prav na zečetek sezone je Zajc po četrt stoletja postavil reprizo prve hrvaške opere Ljubezen in hudobija, da bi s tem izkazal zasluženo čast skladatelju Vatroslavu Lisinskemu. Uprizoritev je sprejeta z največjo spoštljivostjo in pred polno dvorano, vendar se kritiki strinjajo v tem, da ni bila pripravljena z dolžno pozornostjo. O Gerbiču pišejo, da tistega večera ni bil »pri glasu« in da je »za njega previsoke note preinačio i na niže spustio«, vendar mu tega ne zamerijo s pripombo, da je vloga Vukosava tako napisana, da je le malo tenorjev, ki bi zmogli take višine.
Staro zagrebško gledališče na Markovem trgu (1834—1895), v katerem je 1870 začela
delovati stalna hrvatska Opera
Notranjost starega zagrebškega gledališča —■ rekonstrukcija arh. Aleksander Freudenreich
18.	novembra je sledila premiera Verdijeve opere Ernani, ki je v nji Gerbič pel naslovno vlogo. Vse kritike brez izjeme govore o velikem uspehu. »Agramer Zeitung« (21. novembra 1871): »Herr G. war in jeder einzelnen Partie vorzüglich und bewies abermals seine gründliche musikalische Bildung. Bei reiner, voller Stimme sang er mit vieler Verve und Animation, wasbeiden Zuhöreren den besten Eindruck hervorrief und die Zahl seiner Freunde bedeutend vermehrte.« Podobno stoji tudi v »Narodnih novinah« (21. novembra 1871): »G. G. izveo je kao Ernani svoju zadaču toli liepo i uzhitio slušateljstvo toli silno, te mu od srca čestitamo.«
Na novo leto 1872 je bila premiera opere F. Flotowa Marta, v kateri je pel Lionela. Uspeh uprizoritve je bil povprečen; nedeljeno priznanje sta dobila samo Gerbič in Matilda Lesič. — Druga izvirna Zajčeva opera Ban Leget (16. marca 1872) ni imela srečnega krsta. Tega pa je bil po eni strani kriv psev-dozgodovinski libreto, padale pa so tudi pripombe, da je delo na hitro skom-ponirano in premalo skrbno pripravljeno. V dobro pa se je Zajcu pisalo, da je v operi »nekoliko skroz u narodnom duhu skladanih brojeva«. Tudi interpreti so dobili povprečno oceno. O Gerbiču je bilo izrečno povedano, da je bil indisponiran »napornimi pokusi ko ji su se u poslednji čas na vrat na nos držali«.
Sezona 1872/73
V tej sezoni je imel Gerbič le dva premierska nastopa. 5. oktobra je bila prvič uprizorjena romantična opera Ciganka M. W. Balleja, v kateri je v vlogi Toma spet dosegel velik uspeh. »Narodne novine« (12. oktobra 1872): »Pjevanje njegovo puno je vatre koja iz dubljine srca izvire, a kretanje karakteristično. Osobita prednost, koja te vrline još povečava, jest jasnoča njegovog izgovora, jer tim neizgubi se ni najmanja nuanca njegova lijepoga deklamatornog pje-vanja.« — Eno od repriz so igrali kot Gerbičevo benefično predstavo pa so časniki na to še posebej opozorili javnost, češ da je zaslužen in priljubljen umetnik, ki naj mu občinstvo s čim večjim obiskom izkaže svoje simpatije.
Na premieri Gounodovega Fausta 19. marca 1873, ki so ga najprej igrali z naslovom Margareta, je Gerbič pel naslovno vlogo. Pri študiju te premiere so se zelo prizadevali, pa tudi po scensko«tehnični plati je bilo mnogokaj novega. Na plakatu piše, da so nove dekoracije izdelane po načrtih dunajskega dvornega dekoraterja A. Bredova, naprave pa po načrtih O. Jokuša iz Gradca. Obleke je po francoskih podobah izdelal garderober F. Prikril. Omenjena je tudi uporaba električne svetlobe, ki jo je vodil profesor velike realke I. Stožir (¡to je bilo prvič, da je zasijala električna razsvetljava na odru starega gledališča). Orkester so povečali s pianinom in novimi orglami. Dirigiral je I. Zajc, režiral J. Freudenreich, delo pa je prevedel A. Senoa. Margareto je pela Franjica Bartova (Čehinja), Mefista J. Kašman, Valentina Adolf Hynek (Ceh), Siebla pa M. Lesič. Premiero so pričakovali z največjim zanimanjem; vstopnice so bile že vnaprej razprodane. »Obzor« (20. marca 1873) trdi, da je bila premiera videti kot glavna skušnja, Gerbič pa je kljub temu praznoval svoj veliki dan: »... pjevao je sinoč kako ga riedko do sada čusmo, i u pjevanju i igri nadkrilio sam sebe«. Natanko isto je zapisal tudi Senoa (»Vienac«, 5. aprila 1873): »Prva
Ivan Zajc, ustanovitelj, direktor in dirigent Opere Hrvatske-ga narodnega gledališča (foto 1870)
slava ide tu po pravu našega vriednoga tenorista g. Gerbiča, ko ji je u svih 5 čina jednakom snagom posvjedočio da je pravi umjetnik. Radosno opažamo, da mu je grlo od nekog doba znatno ojačalo. U trečem činu upravo nas je uzhitio kavatinom ,0 zdravo da si mjesto sveto!1. U kratko, Gerbičev Faust je cjelina umjetnički premišljena i pjevana.«
Sezona 1873/74
Gerbič je imel en sam premierski nastop in to 9. decembra 1873 v vlogi Vojvode v Verdijevem Rigolettu. Tudi to vlogo je odtlej štel med najboljše. »Obzor« (11. decembra 1873): »Rasudjujuči uspjeh preksinočne predstave, bez svakog osobnog obzira možemo reči, da je uspjeh dobar, naročito da su gčna Naugebauer (Gilda) i g. G. nadkrilili i isto očekivanje.« — »Narodne novine« (10. decembra 1873): »G. G. prevao je izvrstno, te se je uzdržao na jednakoj višini sve do kraja. Činilo nam se kao da je vriedni naš tenorista u ovoj ulozi sam sebe nadmašio. Preko ponekih najviših i najmučnijih mjesta, do
NARODNA OPERA.	NOVft OPERfl.
Aarmhm /.cmuijsh» ||| knx.atfcfc u Zagrclm.	-^1- PTt- tlMSIVa^ »iiuii prnlkrajUr. j; _ imm mm. i um
Jhm.ts U nm.irlju dne 2. liMopada t«?0. ¡irOuu.U «e v (wi{ IVANA PL. ZAJCA prvi pni: IS LAV. u-1 l.unu lit. /.njrn I prizori.' siriti» ‘ihtel} y. J. Vrrmbnrekh. ;š: . 		(	■ U 1“): '	— ■—				’ | °"n,,S " «K 'Hjač. JH7I. priU„m n m- l»««l nitratom »»clltor« |">'l »snlmiitt nmtaijji iii iv \\ \ pl zua 'kbftviflja i h.iinlmk.t «ipcrili i oprfcuii drugi jm': TR0VAT0R. **Ilrf" u l ’« Napisan .Sol* »tur 1 .unnnr.mu. (.'h*l,n .»! Josipa VrrdJ-*. Polit* ali» \n;»il ši-noa. 1 prircrv Mu* h* ir. hi rij ¡¡. J. Fn-NifnuvfcA. 1. Irm SSir ■: : -■ ::: A turen» liju. 1 ..sirna. Miitril.ii !•’. (Jertic. fmamin <•' Kn-iuan. h» «■> V.iruiastlnf. «rta - «. «re*mV. Hgimhi «■ Tr.-V «.mik K-.ro,. «So*, »i™!«"! SEČ?5Ü *	'a**“Äi
	«tnal MO «i»/- MM' 		« ,■"* r«t*w > »■< «*» t«l U..
«mm.. i.-iMi 	 ~	
Jiiisc it i! jMKhiuii ? šalih.	m ib_	r-- - »«.:
	Otviifiij'- k.vM- u ß. povtiiak » 7 solih.
Prva uprizoritev novoustanovljene stal- Uprizoritev »Trubadurja« z Gerbičem	
ne hrvatske Opere; Gerbič je takrat pel	v vlogi Manrica
glavno tenorsko vlogo
kojih se samo tenori prve veličine mogu uspeti, g. G. spretno je preskočio. Igra mu bijaše takodjer ulozi posve dobro pridešena. Mažemo g. Gerbiču na uspjehu sinočnje večeri samo čestitati.-«
Sezona 1874/75
Gerbič je imel glavne vloge v premierah:
10.	oktobra 1874 — Donizetti: Lucrezia Borgia (Gennaro)
19.	januarja 1875 — Mozart: Don Juan (Ottavio)
24. aprila 1875 — Weber: Čarostrelec (Maks)
Vse to so bile povprečne uprizoritve, v katerih se niti Gerbič ni kaj posebno izkazal. Bil je zaradi številnih repertoarnih repriz bolj in bolj zaposlen, kar je — tako se zdi — vplivalo na njegov glas. Časniki omenjajo), da je Maksa pel hripav, pri Ottaviju pa je šele polagoma rasel v vedno bolj zrelo kreacijo.
20.	avgusta 1875 je v vlogi Margarete v Faustu prvič nastopila mlada pevka Milka Danes. V življenjepisnih listinah piše, da je bila Čehinja (?), da je z uspehom končala študij petja na konservatoriju v Pragi, da je s priporočilom svo-

Franjo Gerbič,
operni j>jov;.ul' nar. ¿p-ni. ia«;;ah*u»
poiivlje tirno najiiljudnijcf'
k svomu prijmu
tl utorak /. velja če /870.
ilLESftlBRo'sTillDELLi
»:•
>Ba«i
IVX-t'lflfc h ; sat lit
J
'Mi
Vabilo na Gerbičevo benefično predstavo
V operi »Nikola Šubič-Zrinjski« je Gerbič pel Lovra Juraniča
jega učitelja prišla v Zagreb, kjer je prvič stopila na oder. Znani muzikolog, sicer pa zelo strog kritik F. S. Kuhač je pisal o nji, da je mlada in očarljiva, da »ne ima silno grlo, ali je ono ljubko, tanko i milo«. Bila je angažirana, naslednje leto (1876) pa se je poročila z Gerbičem in ostala z njim v Zagrebu do 1878. Pela je lirične, deloma pa tudi koloratume vloge v delih Flotowa (»Alesandro Stradella«, Leonora), Mozarta (»Don Juan«, Zerlina), Donizettija (»Ljubljenka«, Ines), Zajca (»Nikola Šubic Zrinjski«, Jelena), Verdija (»Ples v maskah«, Oskar) in prav tako tudi v operetah. Bila je v vsakem pogledu dragocena in priljubljena članica prvega domačega opernega ansambla.
Sezona 1875/76
V tej sezoni je igral in pel v treh premierah:
9. oktobra 1875 — F. Flotow: Alesandro Stradella (naslovna vloga)
4.	decembra 1875 — G. Donizetti: Ljubljenka (Fernando)
29. aprila 1876 — G. Meyerbeer: Vražji Robert (naslovna vloga)
Zanimive ocene o teh premierah je zapisal v »Viencu« Franjo S. Kuhač, ki je o prvi dejal (št. 42): »G. G. osvjetlao si je lice 'kao što vazda kad mu je grlo čisto. Ta dionica posve je prema njegovu grlu, pa nam je on više toga
iznio na uho, nego se je od zadače Stradelle nadati. Liepomu pjevanju odazivalo se živo pljeskanje i klicanje!« — O drugi premieri je zapisal povsem negativno sodbo (št. 51), smatrajoč Ljubljenko (Favorita) za najslabše Donizettijevo delo: »Izim dviju, triju melodija, ko j e nešto malo u uho diraju, a i te so prosta tali-janska deračina, nema nista u toj operi, što bi vriedilo slušati, a kamo li da te zanese. .. Ako je slavna uprava ikada imala razloga napisati priznanje g. Gerbiču i gdji. Lesički, to ga je imala ovaj put, jer bi se bilo po svoj prilici toj operi u slavu žviždalo, da nije bilo napora i vještine njih dvoga. Gdčna Danešova pjevala je malu dionicu Inese kako valja; orkestar bijaše uvježban, ali zborovi tako, da nam se koža ježila...«
Sezona 1876/77
Najpomembnejši dogodek te sezone je bila premiera Zajčeve opere Nikola Šubic Zrinski (4. novembra 1876), ki jo je — kakor poročajo časniki — »občinstvo pozdravljalo pravom burom« in je že v prvi sezoni doživela 12 repriz. Ta Zajčev najuspešnejši scenski opus je ostal do danes najatraktivnejše delo domačega opernega repertoarja, ki nosi rekord tudi v številu izvedb (doslej 403 samo v Zagrebu in še nekaj desetin na gostovanjih po državi). Pri uspehu so imeli pomemben delež Nolli v naslovni vlogi, Gerbič v vlogi Juraniča in njegova žena Milka v vlogi Jelene.
Slab mesec dni kasneje je bila premiera Donizettijeve opere Norma (2. decembra 1876), ki je bila nekam mlačno sprejeta. Po mnenju kritikov »predstava je nekako nesretno prošla, a Norma (gdčna Ferenci) in Pollione (g. G.) niesu nekako od srca pjevali«.
Večji uspeh je imela tretja premiera te sezone — Auberjeva Nema iz Por-tici (27. februarja 1877), ki jo je občinstvo sprejelo z velikim pritrjevanjem. Po mnenju A. Senoe (»Vienac« 1877, št. 9) »od solista ide prva pohvala g. Gerbiču (Massanielo), koji je tu mučnu partiju vrlo pristojno pjevao«.
Sezona 1877/78
V zadnji sezoni svojega angažmaja v Zagrebu je Gerbič najprej prvič pel vlogo Riharda na eni od repriz Plesa v maskah. Vse kaže, da mu je Verdijev stil še posebno »ležal«, saj je med svoje najuspešnejše kreacije lahko zapisal Manrica, Mantovskega vojvodo in Riharda.
10.	marca 1878 je bila krstna uprizoritev opere Sejslav Ljuti Djure Eisen-huta, korepetitorja, dirigenta in Zajčevega sodelavca. Po Lisinskem in Zajcu je bil Eisenhut tretji domači operni skladatelj, ki je prišel na zagrebški oder. Njegovo delo s temo iz hrvaške zgodovine-legende je takratno občinstvo lepo sprejelo, glavno breme uprizoritve pa sta spet nosila Slovenca Nolli (naslovna vloga) in Gerbič (Ljudevit), ob njem pa še njegova žena Milka (Zora). Vendar ta opera ni obstala na sporedu in pomeni danes le nekakšno epizodo v razvoju hrvaške operne glasbe.
Zadnja premiera v tej sezoni je bila velika opera G. Meyerbeera Hugenoti (4. maja 1878), v kateri je Gerbič pel vlogo Raoula. Ob tretji izvedbi tega
Milka Daneš-Gerbič
dela — 15.. maja — je Gerbič zadnjikrat nastopil na zagrebškem odru in se poslovil od občinstva, ki mu je celih devet sezon izkazovalo vse simpatije. Na tej predstavi sta zadnjikrat nastopila tudi Nolli in Gerbičeva žena.
Izjemno obširen članek je posvetil opisu te predstave in Gerbičevemu odhodu A. Senoa (»Vienac«, 1878, št. 21), ki je zelo ugodno ocenil uprizoritev in vse njene protagoniste. Vse, kar je napisal o Gerbiču, velja navesti v celoti, saj je s tem podan povzetek njegove umetniške dejavnosti v Zagrebu, hkrati pa so navedena nekatera dejstva, ki jih v drugih virih ni najti.
»Više valja nam govoriti o Franji Gerbiču, ko j ega je osoba nekako spletena sa postankom hrvatske opere. Upoznasmo s njim, kad je kako skro-man pučki učitelj došao na pražki konzervatorij. Več onda odlikovao se je tvrdim patriotizmom, umjetničkim zanosom i uzornim svojim karakterom, s ko j ega je Zagrebčanom poslije toli omilio. U ono doba sprijatelji se urednik ovoga lista sa Gerbičem, a u to prijateljsko kolo spadaju tada i prof. Tade Smi-čiklas i pokojni Edo Asanger. To prijateljstvo bude i povodom, da je g. G. bio za intendanture presv. g. Fr. pl. Žigroviča angažovan kod hrvatske operete
i	poslije opere, te je punih 10 (tačnije 9!) godina kod našega zavoda umjetni-kovao, jer je pravim umjetnikom. G. je več bi postao našim sugradjaninom, G. je svojom solidnosti, svojim karakterom omilio cielomu občinstvu. Sada odlazi. Zašto? Reklo nam se, da g. G. neče primiti engagement, ako se ne isklopi ugovor s njegovom gospojom. To nam se za istinu reklo, a mi to javismo. Ta viest, kako doznajemo, nije istinita. Gospo j a G. odriče se kazališta, g. G. pako nije nikada pozvan bio, da obnovi ugovor. Tomu se čudimo i vrlo se čudimo, dobro znajuči, što znači tenor, što znači hrvatski tenor, koj ima repertoir od 41 opere. Mimo svih osobnih antipatija i simpatija velimo, da to nije pravo bilo, velimo i to, da smo tvrdo uvjereni, da če G. i opet tenorom hrvatske opere biti, da čemo ga opet toli liepo pozdraviti, kako mu ganutim srdcem doviknusmo ,Sretan put‘. G. Gerbiča sliedi naše štovanje, naše priznanje, naše prijateljstvo, njegovo ime ostati če stalno u poviesti našega kazališta. Kod zadnje predstave počasti občinstvo sve odlazeče vienci, g. Gerbiču pako bude predan lovor-vienac od srebra s napisom ,Vrlomu pjevaču hrvatske opere g. Franji Grbiču na spomen od njegovih štovatelja, 15. svibnja 1878“. Ujedino bude mu izručena adresa ukusno izradjena od njegovih štovatelja izmedj inteligencije zagrebačke. Od uprave kazališne primio je g. G. sliedeče pismo: ,Blagorodni gospodina! Visoka kr. hrv.-slav.-dalmatinska zemaljska vlada priznavajuč zasluge Vaše stečene za preko devetgodišnjega neprekinutoga djelovanja Vašega kod opere na ovdješnjem narodnom zemaljskom kazalištu ovlastila me je na predlog moj, da Vas prigodom odstupa Vašega od ovoga kazališta imenujem z a častnim članom ovdašnjeg zemaljskoga kazališta, što ovim dekretom činim, uvjeravajuči Vas o podpunom veleštovanju svom. Kr. vladin povje-renik za narod, zemalj. kazalište. Josip Kneisl s. r.«
Gerbič pa je Šenoi izkazal prijateljstvo in pozornost s tem, da je uglasbil eno njegovih najbolj popularnih pesmi z naslovom »Zagreb«, ki je nekakšna hvalnica hrvaški metropoli. Ta skladba je objavljena v zvezku »Slovanska jeka«, četveroglasni zbori slovenskih umetnih in narodnih pesmi, zložil F. Gerbič, Ljubljana. Izvod te zbirke z Gerbičevim posvetilom Senoi je v pisateljevi zapuščini v Zagrebu.
Štiri leta po odhodu iz Zagreba se je Gerbič oglasil iz Lvova s pismom (z dne 31. marca 1882) takratnemu intendantu dr. Marijanu Derenčinu (izvirnik v Institutu za književnost in teatrologijo JAZU). V pismu predlaga, da bi prišel gostovat: »Uživao sam preko devet godinah simpatije zagrebačkog občinstva što se uvjek i svuda zahvalno spominjem, pak si laskam, da mi je onu simpatiju još i do danas sačuvalo, zato bih se rado ako bude mogučg odazvati izraženo j mi želji.« Prosi, naj mu sporočijo pogoje ter kdaj in kolikokrat lahko nastopi. Podpisal se je: »prvi tenor narodnog Zemalj. kazališta u Lavovu«.
6. aprila 1882 mu je gledališka uprava (podpis nečitljiv) v imenu intendanta Derenčina odgovorila, da sezona traja le še nekaj časa •—■ res se je končala konec maja — in da zaradi tega za to sezono ni mogoče določiti nikakršnih gostovanj. In tako se Gerbiču ni več ponudila možnost, da bi nastopil na zagrebškem odru. Sicer pa je petje v operi kmalu opustil ter se posvetil v prvi vrsti dirigiranju, kompoziciji in organiziranju glasbenega življenja v Ljubljani. Ko je 1910 slavil v Ljubljani sedemdeseti rojstni dan, so to registri-
Fran Gerbič v eni svojih vlog
rali tudi zagrebški časniki in mu ob čestitkah voščili še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu.
Gerbič je umrl v ‘Ljubljani 29. marca 1917 in to je bila priložnost za objavo obširnejših nekrologov v zagrebških časnikih. »Obzor« (1. aprila 1917) je prinesel njegov življenjepis, obujal njegovo življenjsko pot in poudarjal vsestranost njegove dejavnosti na področju glasbe. Hkrati je objavil popis glavnih vlog, ki jih je pel v Zagrebu in v drugih opernih gledališčih. V »Malih novinah« (2. aprila 1917) piše: »Kao prvi tenorist djelovao je kratko vrijeme najprije u Pragu, a zatim kroz devet godina u Zagrebu, gdje je o sebi ostavio najljepše uspomene. Kao umjetnik i čovjek uživao je svagdje največe sim-
Gerbičevo pismo intendantu zagrebškega gledališča dr. Marijanu Derenčinu iz Lvova
(31. marca 1882)

patije i odlično priznanje. Velike su njegove zasluge za slovensku operu, kojoj je položio temelje i kod koje je bio prvi kapelnik.«
Ko Hrvatsko narodno gledališče praznuje stoletnico utemeljitve stalne opere, se s hvaležnostjo in pieteto spominja vseh tistih, ki so svoje kreativne moči in darove vzidali v njene temelje in med katerimi je bil v prvih vrstah — enako pomemben kot umetnik in človek — Fran Gerbič, eden od redkih častnih članov zagrebškega gledališča.
(Prev. mm)
Fran Gerbic à Zagreb
En 1861 le parlement croate (Hrvatski sabor) passe un arrêté créant l’Opéra yougoslave à Zagreb. Cet arrêté fut réalisé seulement en 1870 lorsqu’ Ivan Zajc fut nommé premier directeur de l’Opéra du théâtre de Zagreb. Le Slovène Fran Gerbic (1840— 1917), plus tard compositeur et pédagogue musical, qui avait chanté à Prague, Ulm (Wurtenberg) et Lvov, devint premier ténor de l’Opéra de Zagreb dès 1870 et y demeura jusqu’à la fin de la saison 1877/78. Il ne chanta que dans les rôles principaux, comme nous le dit l’auteur de cette étude qui énumère tous ses rôles pour chaque saison en particulier. En tant que chanteur d’opéra Fran Gerbic fut très apprécié à Zagreb, ce que nous confirme dans un article l’écrivain croate August Senoa.