POROČILO O IZKOPAVANJIH V ROŠKI ŠPILJI LETA 1955 FRANC LEBEN M aja leta 1955 si je ekipa Inštituta za raziskovanje k rasa SAZU v P ostojni p ri k a rtira n ju kraških objektov v okolici D ivače ogledala tudi Roško špiljo. K er je ekipo opozoril vodnik po Škocjanskih ja m ah F ranc C erkvenik, da je tu p red leti pom agal izkopavati arheološki m aterial, je bil o tem obveščen tudi prof. Brodar. Tako se je ugotovilo, da je jam a identična z G rotta S retta (Osca spila ali O ska Spela), kot so jo Italijan i tudi im enovali. O m enja jo ita lijan sk i arheolog Raffaello B attaglia1 v zvezi z najd b o raznega arheološkega m ateriala in ostankov pleistocenskega živalstva. Tu je izkopal štiri sonde: prvo v zadnjem delu pred rdečo brečo, drugo v osrčju jam e in zad n ji dve pod previsno steno p red vhodom. P ri kop an ju je ugotovil, da so bile plasti še nedotaknjene. V prvi sondi pod holocensko plastjo, ki je hran ila koščke o g lja in eneolitsko keram iko, je bila z velikim i kam ni in stalagm iti pom ešana pleistocenska rdeča ilovica. V sebovala je ostanke kosti jam skega m edveda (Ursus spelaeus Blum.), je len a (C ervus elephus L.) in del diafize večjega sesalca, v erjetn o pragoveda (Bos p ri­ m igenius Bojan). Isto rdečo ilovico, le bolj strn je n o in bolj pom ešano s kam ­ nitim i bloki in kapniki, so našli tudi v drugi sondi. O gled Roške špilje je dal pobudo za arheološka izkopavanja, ki so tra ja la od 26. ju n ija do 16. ju lija in od 12. o ktobra do 2. novem bra 1955. P o treb n a de­ n a rn a sredstva je dala na razpolago Sekcija za arheologijo SAZU. P o v erjen a nam je bila naloga, da odkopljem o na polici p re d jam o v rh n je plasti, da v n jih ugotovim o kulturne elem ente in pripravim o te re n za m orebitna k asn ejša p a ­ leolitska izkopavanja. P ri delu so pom agali štu d e n tje arheološkega sem inarja Ivan Puš, M arjan Slabe in A ndrej Valič te r kvalificirani delavec In štitu ta za raziskovanje k rasa Silvo M odrijan.2 Kat. š t. 1089 Roška špilja (sl. 1) se odpira n ekaj deset m etrov nad Tom inčevo jam o v prep ad n i severozahodni steni V elike doline nad ponorom N o tran jsk e R eke. To je 42 m etrov dolg polkrožen spodmol, ki je do 10 m etrov visok. P red jam o je polica, ki se po n ek aj m etrih prepadno ruši k Reki. Vhod je 3,5 m široka in 6 m visoka odprtina. Rov se v začetku dviga položno, nato pa vedno bolj strmo. Dno pokriva podorno skalovje in suha sipka ilovica. Jam a poteka prvih 17 m v SW sm eri, nato pa se sk o raj v pravem kotu obrne proti. 1 B attaglia, Scoperte preistoriche a San C anziano del Timavo. (Alpi G iulie, XXV, 1924, No. 5—6, 124). B attaglia, Indagini su ll’età dei resti um ani rinvenuti nelle caverne e nel castelliere di San C anziano del Timavo. (Atti Mus. Civ. di St. Nat., Trieste, Vol. XV, 1942, No. 1, 11). 2 Za požrtvovalno deio se jim tudi na tem mestu lepo zahvaljujem. Obenem izrekam zahvalo upravi Škocjanskih jam in domačinom, ki so nam šli v vsakem pogledu na roko. NW. T ik pred sklepom jam e je 2,2 m visok skok, na katerem stoji večji sta­ lagm it. Zadnji del rova je izoblikovan v podornem m aterialu, ki je že trd n o sp rije ta breča. Strop je poln sigavih tvorb, k i jih pokriva bel poprh. M alo za vhodom se v levi steni odpira 2 m etra n ad tlem i ozko, 11 m etrov globoko brezno, k i se proti dnu m alenkostno razširi. P ribližno 4 m etre za ovinkom je v ja m i Sl. 1 . Pogled proti Roški špilji (Puščica kaže vhod v jamo) p rv a sonda; druga sonda je konec jam e. T rikotna odprtina, ki vodi v sklepni 2 m široki in 3 m visoki prostor, je um etno razširjena. Roška špilja je razpoka v rudistnem apnencu, ki jo je razširila s p o v ršja p rite k ajo č a voda. S talak titi na stropu in deloma na stenah kažejo, da je n e k d a j močno pronicala površinska voda. Rov je prvotno segal do površja, a ga je p o zn eje zatrp al podor. K orozijskih in erozijskih sledov je malo, k er ja m a že razpada.3 3 Opis in načrt Roške špilje je izdelal F rancò H ribar, asistent In štitu ta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Izkopavali smo pred jam o na polici, ki jo obdajajo s tre h stran i -previsne stene, m edtem ko preide v vzhodni sm eri po n ek aj m etrih v prepadne stene V elike doline. Zaraščeni prostor p red ja m o smo pred izkopavanjem očistili. V celoti smo odstranili približno 70 m 2 površine. Na sliki 3 je ta prostor tem no označen. N ajb o lj prik lad n a točka n a desni strani police v T išini 389 m etrov (m erjenje z aneroidom ), nam je b ila izhodišče koordinatnega m erskega sistem a. Ker p ri nas ta način m e rjen ja u p o ra b lja jo pri vseh paleolitskih izkopavanjih, je bil tudi za naše raziskovanje n a jb o lj prikladen. Tako se bodo kot osnova za risanje profilov, mogla poznejša izkopavanja navezati n a naša. O dkopane kvadrante smo označili z zaporednim i številkam i, a ne po koordinatnem sistem u, zaradi preglednejše razvrstitve odkopanih predm etov. 245 Sl. 3. O dkopani prostor pred jam o ROŠKA ŠPILJA Y os Kot v jam i so bili tudi na polici ob zahodni steni še vidni sledovi sta rih sond, ki jih je izkopal B attaglia. Žal pa im am o o teh najdbah le skope podatke.4 Obe sondi sta bili odkopani v sivorjavi plasti s skalam i. V n jih je b ila 0,70 oz. 1,30 m etra debela p last pepela. Tu sm o našli tudi odlom ke eneolitskih, slabo pečenih posod in živalskih kosti. B attaglia stavlja najdbe v eneolitsko dobo, sklicujoč se n a puščično konico, ki im a obliko vrbinega lista. Konica je na obeh straneh obdelana in podobna tisti, k i jo je našel M archesetti v Tom inčevi jam i.5 To mu je dokaz, da so najdbe v teh sondah iz iste dobe kot najdbe v plasti B Tom inčeve jam e. Pobočje smo začeli odkopavati približno 6 metrov proč od zahodne stene. Prodrli smo do peščenega sloja, v katerem ni bilo več kulturnih ostankov, temveč le nekaj živalskih kosti. Te so zelo fragmentirane in bo šele podrobni pregled pokazal, katerim živalim pripadajo. Nekaj tanjših in drobnih kosti pripada manjšim sesalcem. Od polžev so zastopane Helicidae. O dkrili smo p et plasti, ki se ločijo m ed seboj predvsem po barvi. Pom ešane so vseskozi s podornim i skalam i in jih je zato m ed seboj teže ločiti. Podorni m aterial m an jk a le p ri vhodu in delom a ob zahodni steni, k e r se je kam enje pač vsipalo proč od previsnih sten. Y profilih, ki smo jih posneli, si slede plasti takole (sl. 4) : B rjava humozna plast, pomešana s podornim materialom in koreninami; C temnor java humozna kulturna plast, pomešana s podornim materialom; D črnosiva k u ltu rn a plast, pom ešana s kam enjem , ogljem in organskim i ostanki; E rjava gruščasta plast, v kateri so še kulturni ostanki; F rum enosiva peščena plast, pom ešana s skalovjem . Plast A je le ob zahodni steni in vsebuje material, ki so ga odmetali pri prejšnjem sondiranju. P rofil na Y osi (priloga I) kaže, da te re n od vhoda p ro ti severni steni polagom a pada; tu smo kopali 2,5 m globoko, da smo prišli do p lasti F. N adalje nam kaže profil, da m oram o računati s trem i plastm i, ki h ran ijo elem ente iste k u ltu rn e stopnje. P ri izkopavanju smo ugotovili, da je plast D proti vhodu vedno tanjša. Zato smo mislili, da se tu n ek je konča. Izkop n a tem m estu je pokazal, da ta p last povsem ne preneha. Y naslednji plasti E, ki se tu zelo razširi, smo pa našli mnogo več k u ltu rn ih ostankov kot doslej. Naša p rv o tn a domneva, da so vanjo p ro d rle najdbe le iz zg o rn jih plasti, nam reč ni b ila upravičena. Iz profila tudi sledi, da p o stajajo plasti p ro ti vhodu vedno b o lj suhe in p rh k e in da je v n jih m an j podornega kam enja. Z aradi slabega vrem ena žal do točke 13 pri južni steni nism o vsega odkopali, k a r bi gotovo dalo še ja sn ejšo sliko. P rofil na X osi (priloga II) je posnet od zahodne stene p ro ti pobočju, k je r se plasti izklinijo. T eren je ob steni p re c e j raven, nato pa visi in se konča v strm em pobočju. T udi tu ni ob steni v ečjih skal. P ojavijo se šele 2 m etra od nje. Po 3 m etrih se v globini 1,5 m izklini p last E, po n ek aj m e trih p a postopno 4 Battaglia, A tti Mus. Civ. di St. N at,, T rieste, XV, 1942, 8—12; — M üller, D ie G rottenw elt von St. Canzian. (Zeitschr. des deutsch, und österr. A lpenve­ reins, W ien 1890, Bd. XXI, 238.) 5 Marchesetti, Ricerche preistoriche nelle caverne di S. Canziano presso Trieste. (Boll. Soc. Adr. di Se. Nat., XI, Trieste 1889, 5, 1.1, 1.) še D. To in vedno bolj pičle najdbe dajo slutiti, da so bile te plasti morda nanesene od vhoda proti robu police. Zanimiv je profil na X ==—3 osi (priloga III), ki je posnet tu d i od zahodne stene proti pobočju. Stara sonda, ki se je tu n e k je končala, je segala v globino samo do sredine C plasti; plast je tu brez k am en ja in zelo prhka, a se konča že po 2,5 m etrih. O d tod se n ap re j n a d a lju je v podornem m aterialu. To je v er­ jetno tista plast, ki jo im a B attaglia za pepelnato. A naliza pa je dokazala, da Sl. 4. O dkopane plasti p re d jam skim vhodom je plast nevtralna. Tudi plast D pod njo je prhka, a le do tam, kjer zgornja prhka plast preneha. Plast E se kmalu izklini; vidimo pa tudi, da leži plast F že precej više. Dosedanje izkopavanje je pokazalo, da so bile plasti verjetno nanesene od vhoda proti stenam, ki obkrožajo polico. To potrjujejo tudi nanosi plasti, ki so ob stenah najbolj debele in je v njih hkrati največ kulturnih ostankov. Kako globoko se je tu zadrževal človek in če se kulturni elementi in plasti ujemajo z onimi pred jamskim vhodom, bodo dokazala izkopavanja v sami jami. Ponovno sem že poudaril, da smo trčili pri izkopavanjih na podorno ka­ menje globoko v kulturnih plasteh. Ravno ta podorni material je v glavnem vzrok, da so v plasteh C, D in E najdeni kamniti, koščeni in glinasti kulturni ostanki razbiti in slabo ohranjeni. Zlasti keramični izdelki so zelo fragmentirani in poškodovani. Večkrat smo na istem mestu našli odlomke, ki so pripadali različnim posodam. Čeprav smo vse zelo natančno in skrbno izkopali, ne bo možno v celoti rekonstruirati posod. Zadovoljiti se bomo pač morali s profili, pa še ti ne bodo p red sta v lja li celotne oblike. K eram ika, ki je bila raz m eta n a po vsem prostoru, je bila v erje tn o nanesena od vhoda p ro ti pobočju in stenam police. Brez dvom a so k u ltu rn i ostanki tu d i v sam i jam i, ven d ar je v p raša n je, kako daleč segajo. B attaglia om enja,6 da sta M üller in M archesetti našla v zadnjem delu jam e več plasti pepela, te r mnogo črep in j in živalskih kosti. B olj pogostni so sledovi .»starih prebivalcev« v dolbini, k je r je p last pepela in o g lja do 30 cm debela. Č rep in je so zelo grobo izdelane iz črne gline, pom ešane s kalcitom . P rip a d a jo večjim posodam s ploščatim dnom in ravnim zgornjim robom . V časih se n a jd e jo sledovi ro čaja v podobi širokega izrastka. D ocela p a m a n jk a k eram ik a, k i se često p o ja v lja v naših ja m ah predvsem v v rh n jih plasteh. Med ostalim i izdelki sem našel le šilo iz zglajene kosti in p rask alo iz črnega krem en a, — z a k lju č u je M archesetti.7 P ri izkopavanjih smo n ašli grobo in fino keram iko. G robo keram ik o za­ stopajo le večje surovo izdelane posode. G lina je m očno pom ešana s kvarcitom in slabo pečena. P ovršina je h rap av a, prelom i so debeli. Posode so bile v e rje tn o ja jč a ste oblike s sk o raj ravnim ustjem . F ina k era m ik a je večinom a tem n ejše barve. P re d stav ljajo jo fragm enti m an jših posod. P relom i so tan k i, glina dobro pečena, površina pa gladka in ta k o zglajena, da se sveti. U stje je nav ad n o močno profilirano in zavihano navzven. N ek atere posode im ajo tra k a st ročaj, ki navadno veže u stje z največjim ' obodom, druge posode p a ro ča je v podobi širokih jezičastih izrastkov (Tab. I, sl. 1; Tab. II, sl. 1). O rn a m e n tac ija n a po­ sodah ni bogata. P re v lad u jejo plastična reb ra, ki im ajo vdolbine od p rstn ih odtisov. T ak ornam ent poteka često tu d i po robu u stja (Tab. I, sl. 2; T ab. II, sl. 3, 6; Tab. IV, sl. 3, 4). Lonec s podobno ornam entiko je našel N eum ann v b ližn ji jam i v Lazih (sl. 5).8 Č rep in je n e k a te rih posod im ajo n av zk rižn e ravne vreze (Tab. I, sl. 3) ali pa m etlast orn am en t po vsej z u n a n ji površini. E novrstni vbodi s koničastim predm etom pod u stjem so zelo redki. Med ostalim i glinastim i predm eti smo našli n ek aj v reten (Tab. IV, sl. 5) in. večji predm et, ki im a po sredini precej širok žleb (Tab. VII, sl. 1). Služil je v e rje tn o kot utež. Podal sem le nekaj glavnih značilnosti keramike v Roški špilji. Po obliki in materialu lahko sodimo, da verjetno pripada eneolitu ali pa začetku bronaste dobe. Material je še v obdelavi, zato še ne moremo izreči končne sodbe. Ostale najdbe, z izjemo koščenih in dveh bronastih šil, so precej borne, iii ob njih najdišča ne moremo časovno opredeliti. V k u ltu rn i plasti smo našli odlom ke za sedaj še nedoločenih živalskih kosti. B attaglia om enja,9 da je našel zelo m alo kosti, ki pa p rip ad a jo ovci ali govedu. Te so razlom ljene in kažejo ponekod sledove k arb o n izacije. D ivjačino za­ stopajo čeljustni deli lisice, divje m ačke, kune in zajca. T udi kosti, ki smo jih našli v n ajn iže odkopani plasti, še niso strokovno pregledane. O bdelane kosti, ki smo jih našli v k u ltu rn i plasti, so najčešće bodala, šila in gladila (Tab. V, s k l —5 in 8—13; Tab. VI, s k l, 2). Vsa so izdelana iz živalskih cevastih kosti. Konica, ki je skrbno izdelana, je večinom a o h ran je n a, le zad n ji del je navadno odbit. L epa sta dva obdelana čekana divjega prašiča, ki sta n a jb rž ra b ila za ° B attaglia, A tti Mus. Civ. di St. Nat., T rieste, XV, 1942, 9; — B attaglia, A lpi G iulie, XXV, 1924, No. 5 - 6 , 124. 7 M archesetti, Boi. Soc. A dr. di Se. Nat., XI, T rieste 1889, 2. 8 Battaglia, Alpi Giulie, XXV, 1924, No. 5—6, 123, f. 2. 9 Battaglia, Atti Mus. Civ. di St. Nat., Trieste, XV, 1942, 9. o 0-5- 1 ■ ■ t-5 1 - q rv i 248/249 g lad ili ali k a j podobnega (Tab. V, sl. 7; Tab. VI, sl. 3). O m eniti je tre b a še dve puščici. P rv a je iz kosti in vsa lepo o b delana (Tab. VI, sl. 4), žal pa je zadnji d el odlom ljen; p rese k je rom boiden. D ru g a puščica je izdelana iz lupine m orske šk o ljk e in im a odlom ljeno konico (Tab. V, sl. 6). D va n ajd en a roga sta kozja. M ed k am n itim i predm eti je n ajv eč odbitkov. O bdelani p rim e rk i so največ p ra sk a la z zelo slabo retu širan im i robovi. Lepo izdelanih in retu šira n ih je le n e k a j k rem e n astih nožičev (Tab. VI, sl. 7—10; Tab. VII, sl. 5—7) in popolnom a Sl. 3. Lonec n ajd en v Jam i v L azah (po Battaglii) 1/5 n. vel. o h ra n je n a trik o tn a puščica s sk rb n o obdelano površino (Tab. VII, sl. 4). K oliko je podobna tisti, k i jo je odkopal B attaglia, nim am o podatkov. E dini predzgodovinski kovinski n ajd b i sta bro n asti šili z dobro oh ran jen o p atin o (Tab. VI, sl. 11, 12). O blika je n ekoliko deform irana, vidi pa se, da sta b ili na obeh koncih priostreni. T udi B attaglia ni našel nobenega bronastega p red m e ta. O fnenja le konico puščice s k rili in podolgovat predm et.1 0 V erjetno p rip a d a ta ti dve n a jd b i kasnejšim zgodovinskim dobam . V v rh n ji plasti smo tudi m i našli železno puščico. L ist im a rom boidno obliko; o h ra n je n je p a tudi tr n za nasaditev. M eter stra n od n je smo našli o h ran je n in močno p atin iran rim ski novec, s kom aj vidnim obrisom glave na averzni strani. Novec je n a 1 0 L. c. 9. dveh mestih preluknjan in je verjetno kasneje rabil za obesek. Obe najdbi pričata, da je bila jama tudi v poznejši dobi obiskana. Že dosedanje izkopavanje v Roški špilji nam je dalo dober pregled n jen e stratig rafije in izkopanega m ateriala. Ce se v jam i ne bodo našli tudi paleolitski sledovi, lah k o Roško špiljo prištevam o v vrsto tistih k ra šk ih jam , ki jih je človek po vsej priliki že v neolitu u p o rab ljal za svoje bivališče. M orda bo k asneje dokazano, da mu je služila tu d i v bronasti dobi; da p a jo je v m lajših dobah v ečk rat obiskal, za to im am o op rijem ljiv e dokaze. Le globlja izkopavanja v jam i in p red njo bodo pokazala, če m u je bila dom tudi v ledeni dobi. RIASSUNTO Relazione sugli scavi eseguiti nella grotta Roška šp ilja n ell’anno 1955 Nel luglio e ottobre 1955 furono eseguiti a spese della Sezione A rcheologica dell’A cadem ia Slovena di Scienze ed A rti e colla partecipazione degli studenti del Sem inario Archeologico dell’U niversità di L ju b ljan a degli scavi nella grotta Roška šp ilja — questo è il nome esatto della G rotta S tretta che p orta il num ero 3870 del catasto delle grotte della V enezia Giulia. Già il B attaglia publicò alcuni dati sul m ateriale tro v ato nei saggi di scavo dell’an teg u erra (Scoperte preistoriche a San Canziano del Tim avo — 1924, A lpi Giulie, XXV, N. 5—6; Indagini su ll’età dei resti um ani rin v en u ti nelle caverne e nel castelliere di San C anziano del Timavo — 1942, A tti Mus. Civ. Stor. Nat., Trieste, XV, N. 1). Abbiam o scavato il banco d av an ti a ll’ingresso della g ro tta p er conoscere gli stratti superiori e p er p re p a ra re il terreno ad u lte rio ri scavi paleolitici. A bbiam o n o tato le visibili tracce dei saggi del B attaglia. G li scavi si approfon­ dirono fino allo strato sterile e furono costatati i seguenti strati (fig. 4) : B uno strato terroso di colore bruno, m isto a m ateriale fran ato e a radici; C uno strato oscuro-bruno di coltura, misto a materiale franato; D uno strato oscuro-grigio di coltura, m isto a sassi, carbone e resti organici; E uno strato pietrisco di colore bruno nel quale si trovano ancora resti di coltura; F uno strato sabbioso di colore giallo-griggio, misto a rocce. Lo strato A conteneva materiale proveniente dagli scavi precedenti. I profili (allegati I, II e III) dim ostrano che abbiam o da fare con tre strati di coltura C, D ed E che contengono elem enti della m edesim a coltura. Gli strati si assottigliano verso l’e n tra ta della grotta e certam en te term inano n ell’ interno della grotta. T u tti gli stra ti sono fram isti a g ran d i rocce fra n ate ad eccezione davanti all’ingresso e nei rip a ri sotto roccia. Secondo il B attaglia lo strato friabile, trovato nei saggi di scavo, dovrebbe contenere della cenere. L’analisi invece dim ostrò che questo strato è neutrale. Gli scavi finora eseguiti hanno dimostrato che gli strati si sono accatastati in direzione dall’ ingresso della grotta verso le pareti che circondano tutto il banco. I futuri scavi nell’interno della grotta dimostreranno se i resti qui rin­ venuti siano identici a quelli esterni. La ceramica ivi rinvenuta è assai frammentata in conseguenza del ma­ teriale franato trovantesi negli strati. Ciò nondimeno possiamo distinguere cocci di ceramica rozza e fina. La ceramica rozza è rappresentata da vasi lo più di grandi dimensioni. L’ argilla è malamente cotta e fortemente mista a gra­ nuli di calcite. I cocci sono di superficie ruvida e di spessore grosso. La ceramica fina è di colore più scuro, di spessore più sottile, l’ argilla è bene cotta, la super­ ficie è liscia e levigata. L’ orlo è molto profilato e curvato all’ infuori. Alcuni vasi portano un’ansa a forma di nastro o di larga protuberanza. Decorati sono con costole plastiche delle quali alcune abbellite da impronte digitali. Vi tro­ viamo però anche incisioni incrociate e ornamenti a scopa su tutta la superficie. La forma e la qualità del materiale assegnano questa ceramica all’eneolitico. La classificazione definitiva sarà fatta dopo terminato lo studio del materiale. I resti ossei rappresentano pugnali, punteruoli e levigatoi, fatti da ossa cave. Due denti canini di cinghiale sono molto bene lavorati. Abbiamo trovato anche delle frecce, una di osso, l’altra di conchiglia di mare. Fra i manufatti di pietra dobbiamo menzionare i raschiatoi e coltelli di selce. Una cuspide di freccia è lavorata con gran cura. Purtroppo non posso dire se sia simile a quella del Battaglia. Di bronzo sono soltanto due punteruoli, alquanto deformati, però si può ancora sempre osservare che sono stati affilati. Una freccia di ferro ed una moneta romana con due buchi appartengono già ad un’epoca più giovane. Coi nostri scavi abbiamo imparato a conoscere meglio la stratigrafia ed anche il materiale rinvenuto. La grotta serviva all’ uomo come domicilio nell’eneo­ litico, forse anche nell’epoca di bronzo. Anche più tardi fu spesso volte visitata. Scavi più profondi nella grotta e sul banco davanti all’entrata dimostreranno se la grotta Roška špilja era abitata anche dall’ uomo dell’ epoca glaciale. K oščeni izdelki Sl. i —4 koščeni izdelki; 5—10 orodje iz kremena; 11, 12 bronasta šila Sl. 1. glinaste uteži; 2. rimski novec; 3. železna puščica, 4—7 orožje in orodje iz krem ena