List 82.
Pravi čas sadne drevesa presajati.
Mnogoverstne skušnje kažejo, da drevesne korenine takrat najbolj rastejo in se množe, kader drevesa rasti je-njajo, to je, kadar je rastni sok v jeseui po deblu se gibali in pretakati jenjal. Tega smo se popolnoma pri češpljah in slivah, ki so bile zgodaj  v jeleni  presajene, prepričali.
Korenine najdejo v zemlji se dovelj toplote in zavetja zoper vuuanjo jesensko merzlo podnebje, ktero poverimo drevesno tast zaderžuje, da se gibati ne more; korenine še dolgo mraza ne občutijo, kteri je že davnej perje in listje na drevji popaiil tako, da se jame osipati in z drevja padati. Zato pa tudi korenine soka ne morejo kvisko proti verhu iu po drevesnih vejah razpošiljati. In ker se je sok tukaj pretakati nehal, jenja tudi drevo rasti in puhtenje po perji je konec vzelo , jame rumeneti in od dne do dne bolj z drevja cepati.
Ali se pa smemo čuditi, da se korenine še takrat s sokom razrašajo, kadar ga na kvisko na vse strani po drevesu pošiljajo, zdaj ga pa same za se rabijo, in ker je v zemlji še dovelj za rast pristojne gorkote, se zamorejo korenine še vedno gibati in rasti, dokler se sok po njih preteka in preceja. Ob drugih časih, kakor, postavimo, zgq daj spomladi in skoz celo poletje med rastjo imajo korenine dovelj opraviti, da potrebni sok v gornje dele drevesa pošiljajo, po kterem se krepčajo in na vse plati razrašajo ia od leta do leta večje prihajajo.
Na to skušnjo operaje ne, smo že pred 15 leti skusili, drevesca proti koncu avgusta (velikega serpana) in skozi celi september (kimovec) presajati, čeravno bo še tudi zeleno perje imele, ktero smo jim tudi o presa-jenji pušali. Te skušnje so se nam vsako leto tako dobro obnašale, da jih ne moremo prehvaliti; zato zamoremo tudi iz lastnih skušinj po vsi pravici reči, da so drevesca, ki so ob imenovanem času presajene bile, bolj čvereto rastle, kakor une, ki so se v pozni jeseni ali pa spomladi sadile. Prav malo kadaj se nam je primerilo, da bi se nam bilo ktero posušilo, in rastle so prihodnjo spomlad tako epešno, kakor da bi ne bile presajene bile.
Tega pa, da se morajo drevesca z veliko skerbjo presajati in o presaditvi močno zalivati, nam ni treba posebej priporočevati.
Tukaj nas zna pa morebiti kdo poprašati, kakšen dobiček imamo od tega, da tako zgodaj drevesca presajamo! Zastran tega nam ni treba veliko premišljevati; imamo jih dobičkov veliko in kaj važnih. Zato se pa tudi nemoremo zderžati, da bi tukaj  naj važniših ne omenili.
Prav malo je na svetu takih reči, čez ktere bi kme-tovavec in vertnar ali sadjorejec bolj tožil kakor čez čas in vreme. Cas dobljen, denar dobljen. Vreme zaderžuje in pospešuje delo na vse plati prav močno. Marsikdo je dostikrat mislil, in ta misel se je pri veliko kmetovavcih še do današnjega dne ohranila, da se drevesa poprej ne smejo presajati, dokler se jim ni listje osulo, kar se po navadi proti koncu oktobra in v začetku novembra godi. Ob tem času je namreč že prepozno, da bi drevesca korenine zaredile, in ravno to je drevescem velika škoda. Ne čas, ne vreme nista vgodna dreveseom, da bi zamogle še kore-
ninice poganjati. Dnevi so se skrajšali in vreme je navadno slabo in bolj merzlo kakor toplo, da se ne da veliko pri sadjoreji opravili. Presajenje dreves spomladi je v veliko krajih, posebno v vlažuih, pripravniše; toda vgodno vreme za presajenje dostikrat prepozno nastopi, in drevesca ne čakajo s poga ^arijern na presajenje. Vsak ve, da slabo drevesca rastejo, ki že poganjajo, preden se presajajo. In matsikter   vert        pride   v   veliko   zadrego,   če   ima   vtliko
veliko dreves \ 88jati, in že dostikrat smo vidili, da mu je ostalo po cel erme zaspenih dreves, ktere je še lediugo leto presajal, erih se mu je pa večji del posušil, kar jih je pa še p življenji ostalo, so mu hirale in hirale in na zadnje tudi večidel posušile. Kdor začne drevesca pa že proti koncu avgusta presajati, gotovo dobro opravi. Dnevi so še dolgi in topli, zemlja se da bolj podelati in izrahljati, tudi delo gre bolj od rok kakor drugikrat. V euem dnevu se več opravi, kakor pozneje v dveh dnevih. Naj veči pridobiček zgodnjega drevesnega presajanja je pa ta, da se pred zimo drevesca že precej ukoreniuijo, in zimo iožej preterpijo, in koj spomladi brez vse overe rasti zamorejo, kakor da bi presajene bile.