" PoSfnin* pfa£aafi v fcotovinL Leto IX., Št. 11« (jjJUTRO44 XVEL, št. 63 a) Ljubljana, ponedeljek 16. marca 1936 / Cena 2 Din ujuoij&na, euuuujeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora fit. 100. Podružnica Novo meeto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: ▼ hiSl dr. Baum-gartnerja. ■■————ga— Ponedeljska Izdaja »življenje in svet1' Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon fit. 8122, 8123, 3124, 3125 ln 3126 vsak ponedeljen zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznate) clh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon fit. 2440. Celje: Strossrm ayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tarifo. Ponedeljska Iraaifc »Jutra« 'zhaH Halo! Tukaj Jugoslavija: Albin Novšak «MMM»»»«» Planica, 15. marca. Kakor je kazala že sončna s°bota, jno v letošnji zimski sezona poleg Nemcev na olimpijadi Z vremenom zadeli drugi glavni dobitek na naši tretji skakalni tekmi v Planici. Noč od sobote na nedelo ie bi'ia jasna k že navsezgodaj zjutraj, ko so začeid k maki po 6. prihajati prvi posebni vlaki; v rateški kot, je zlato sonce že prodiralo zadnje megle in kukalo na ta lepši gorski svet. Takole o ko H 8. je bila že vsa dolOna naših skakalnic v najlepšem rimskem čaru kakor si lepšega za toko meddržavno prireditev nismo mogli želeti. S te strani prav gotovo med tisoči, ki so se morda ne posebno udobno potrudili pod našo največjo skakalno napravo, gotovo rai bilo nikogar, ki bi ga vrtanji okvir ne zadovoljil, še preden je prišel do skakalnice in videi ■kaj sporeda na njej. Kakor znano, je bila današnja med- . narodna skakalna tekma v Planici že j (tretja v treh letih zaporedoma in so si prireditelj;! na zadnjih dveh nabrali marsikaj skušenj in se ni ponovilo karkoli — brez izjeme tudi to pot ni šlo — kar je vrglo na prvi dve prireditvi nekoliko sence. Vzporedno s prireditelji je šla tudi Naša železniška uprava ki je to pot zagrabila prometno vprašanje prav v temeljih, ojačila osobje na vseh postojankah od Jesenic do državne meje, in kar je bilo glavno, poskrbela za to, da je večina vlakov, ki so davi prihajali z nekako 20 minutnimi razmaki do naše zadnje železniške postaje, Po kratkem postanku odhajala dalje v Italijo, odkoder se je zvečer spe! brez zamud vračala v Planico. Kakor že rečeno, so prireditelji izkoristili dragocene izkušnje zadnjih dveh let in se predvsem temeljito posvetili roditeljskemu in blagajniškemu vprašanju, ki je bilo letos rešeno prav idealno. Velika večina obiskovalcev je prišla v Planico opremljena že z vsemi potrebnimi zinaki in vstopnicam, tako da pri blagajnah in potih proti strmini nad iliri-janskimi domovi ni bilo nikjer nobenega zastoja. Rediteljsko službo so v glavnem vršili vojaki 1. planinskega polka; kolikor pa je bila potrebna na skakalnici sami in s. poznanjem glavnih tekmovalnih predpisov pa je priskočila na pomoč številna garda naš^ mM"h Pogled na orjaško skakalnico smučarjev. B'ilo je res kar veselje gledati, kako so množice v pičlih dveh urah na gosto obkolile iztek, seveda pa razen iz neposredne bližine zasledovali potek prireditve tudi z vseh bližnjih in daljnih točk. Mislimo, da ne pretiravamo, če cenimo današnjo množico, ki se je v nekaj dnevih zbrala danes pod mogočno napravo Bloudkove zamisli, najmanj 10.000 oseb; ni pa izključeno, da smo bili pri tem morda celo prestrogi. O skakalnici sami so se naši in tujd listi že razpisali na široko, tako da so večini že znane ogromne dimenzije, po katerih so bile zdaj dane vse najboljše garancije, da bi bila na današnji prireditvi že v konkurenci padla ona tako zelo osporjena stometrska znamka, ki je prav za prav letos že tretjič največja vaba za dober odstotek vsega občinstva. Višina skakalnice od starta do izteka je 150 m. zalet sam je visok 65 m, dolg pa 140 m ter širok od 3 do 5 m. Most meri 4 m v višino, šitrok pa je 7 m. Skakalnica ima ominozno kritično točko pri 106 m, o kateri pa nihče od FISE in nihče od onih, ki imajo smuške skoke do se daj v zakupu, ne more povedati nič defini-tivnega. Dejstvo je samo. da je planiška strmina zgrajena tako vzorno, da lahko skakalec brez nevarnosti doseže skok 120 m. ki je M ko.t skrajna daljava tudi markiran. Iztek so prireditelji lepo izravnali, dodobra steptali ter ga obkolila s skoraj meter visokim snežnim nasipom, tako da je bila publika tudi pri največji brzini tekmovalcev popolnoma varna pred morebitnimi nezgodami. Prav nasproti skakalnice je bila zgrajena improvizirana tribunica. vsa v zastavah sodelujočih držav, na kateri so že precej pred napovedanim pri-četkom zavzeli mesta številni odlični gostje. Precej težka naloga je čakala spričo navala na plamiške tekme Tudi poštno upravo ki je to pot prav tako kot železnica skorajda tekmovala, da bi glede poštne in telefonske službe čim bolj ustregla mnogim, da premnogim interesentom. Telefonsko službo so razen tega dovolj koristno izpolnili tudi vojaški oddelki. V ostalem pa je za pisemsko pošto poslovala v znanem hotelu »Ciperniiku«, na katerega naleti vsak obiskovalec Planice neizogibno tik pod strmino, Ič-na poštna izpostava z rdečim žigom -P^pica 193fi« za omogočenje telefon- Planica Albin Novšak skočil m Tudi brez Norvežanov je Planica dosegla svoj cilj - Najdaljši skok na svetu — V konkurenci je pet Avstrijcev zasedlo prva mesta -Novi jugoslovenski rekordi Novšaka in Priboška Od leve na desno: Raymond, Bradi, Siegmund Ruud, Novšak, Ulland, Oedegard in trener Hagen skih razgovorov pa sta bili iz doma Ilirije na novo pripravljeni še dve progi, prav tako pa se je mogla telefonska služba nemoteno in popolnoma zase opravljati tudi na pošti v Ratečah. Skratka: V vsakem najmanjšem detajlu se je poznalo, da so prireditelji in z njim tudi vsi neposredno prizadeti javni faktorji mislili in storili vse, da bi ta tretja mednarodna revija dosegla takšen uspeh kot ga je že davno zaslužila. Kratko posebno poglavje moramo med organizacijo posvetiti tudi Sanitetni službi ki je bila pod vodstvom g. dr. Arka in še štirih zdravnikov kirurgov. V vodstvu sanitetnega odbora je bil tudi san. poročnik Cavič. Odbor je imel v kletnih prostorih doma Ilirije opremljeno popolno ambulanto z r&ntganovLm aparatom, ki ga je dala na razpolago tvrdka PhiJips, ter petimi posteljami. Na terenu so pod vodstvom zdravnikov poslovale posebne ambulantne sanitetne patrulje. častni gostje Med njimi smo opazili kraljevega zastopnika polkovnika Mihajla Luki« ča, poveljnika I. planinskega polka, zastopnika ministra vojske in morna« rice generala Radosavljeviča, predsed« nika US Planica, zastopnika ministra za telesno vzgojo naroda dr. Štefan o* viča, ministra brez portfelja dr. Kre« ka, komandanta dravske divizije ge« nerala Nedeljkoviča s soprogo, bana dravske banovine dr. Natlačena s so« progo, predsednika mestne občine ljubljanske dr. Adlešiča s soprogo, pomočnika gen. direktorja drž. želez« nic g. Cugmusa, zastopnika direktor« ja ljubljanske žel. direkcije ing. Fin« ca, finančnega direktorja Sedlarja, načelnika generalne direkcije dr. Kav« čiča. predsednika Avtokluba ministra n. r. Velizarja Jankoviča ter zastop« nike JZSS ter vseh včlanjenih zimsko« športnih podsavezov, kakor tudi raz« nih smučarskih in športnih klubov. Večina častnih gostov je dospela v Planico danes v zgodnjih jutranjih urah ter so jih na kolodvoru spreje« mali in pozdravljali zastopniki US Pla* niča, predvsem vsi trije podpredsed« niki gg Dr. Žižek. Betetto in ing. Šu« bic. Norvežani ne skačejo Preden podamo podroben potek današnje revije skokov na največji skakalnici sveta, se moramo — koli« kokrat pa še — nekoliko pomuditi pri najvidnejših udeležencih današnje tekme — Norvežanih. Že včeraj smo morali kratko zabeležiti, da je iz nji« hovih vrst zavel precej hud odpor proti rekordnim daljavam in so ta od« por prav nazadnje utemeljevali tako, da bi bilo treba skakalnico kar čez noč prirediti za skoke do 80 m, kar bi potem ustrezalo menda zdaj v«* 1 javni m predpisom. Sinoči se stvar še ni zdela tako strašno resna, mnogo hujšo in morda škodljivo obliko za naše bodoče razmerje do učiteljev na« ših skakalcev pa bo najbrže dobila po vsem tem, čemur smo bili priča v te« ku današnjega dopoldneva. Ko so bi« li tekmovalci pozvani na start, so Nor« vežani ostali v dolini in že so prišli do nas prvi glasovi, da na tej skakal« niči ne gredo tekmovat za konkuren« co. Ne dolgo potem — ko so ostali tekmovalci bili že sredi poskusnih ©ko« kov — je spet razveselila občinstvo napoved, da pojdejo Norvežani ven« darle na start. Ker pa so bili namenje* ni na tekme štirje in bi bilo treba ča« kati precej, preden bi bili lahko pri« ključili še svoje poskusne skoke prej« j šnjim, je sodniški zbor odredil, naj i ostali tekmovalci absolvirajo prve sko* ' ke v konkurenci, nato pa pridejo na l vrsto Norvežani s poskusnimi in kon« kurenčnimi skoki. Stvar se je zdela že urejena, toda ko so priromali približ« no do pod most, je Sigmund Ruud kot njihov naiagilnejši parlamentarec iz« javil sodniškemu zboru, da v teh po« gojih, ki zanje po vsem svetu niso več Predsednik športnega udruženja Planica in zastopnik ministra vojske in mornarice general Radisavljevie enaki, sploh ne bodo nastopili. Pohval« no moramo v zvezi s to demonstracij jo norveških skakalcev omeniti odloč« no stališče sodniškega zbora, ki je brez posebnih ceremonij in dolgih po« gajanj Norvežane kratko malo in po« polnoma upravičeno izključil iz kon« kurenčnega tekmovanja. Kako se bo sedaj razvijal ta večni spor zaradi re« korda s skakalnice, se trenutno ne da preceniti, vsekakor pa je padla v ku« pico zaključnega zimsko«sportnega ve« selja sredi marca, grenka kaplja, ki marsikateremu udeležencu spet ne bo šla iz spomina, dasi je bilo vse naoko« li skoraj lepše kot smo si sploh mogli želeti. Blagoslovitev * Okrog pol 10. se je pripeljal knezo« škof dr. G. Rožman v spremstvu za« stopnikov US Planice in tukajšnjega župnika duhovnega svetnika g. Lavti« zarja. Takoj po prihodu in ko so bili zbrani vsi častni gostje na okrašeni tribuni, je škof dr. Rožman blagoslovil skakalnice. Najprej je opravil mo« litve, proseč božjega blagoslova za to športno napravo in po končanem cer« k vernem opravilu v lepem zanosnem govoru omenjal pomen te zgradbe za telesno vzgojo, saj bodo lahko na nji tekmovalci pokazali vse svoje vrline, vztrajnost in energijo, na njej bo la« hko tekmovala naša in tudi tuja mla« dina. ki ji želi božjega blagoslova m čim lepših uspehov. Godba je zaigra« la državno himno, nakar je spregovo« ril v imenu US Planice Tven nred^ed« nlk g. general Radisavljevie ki se je uvodoma iskreno zahvalil vsem, ki so omogočili dovršitev te ton« pozantne zgradbe, obenem pa izjavil, da mora na prvem mestu omeniti Nj. Vel. kralja Petra II., ki je prevzel častno pokroviteljstvo nad skakalni« co. Občinstvo je vzkliknilo »Zivio kralj?«, godba je pa intonirala himno »Bože pravde«. V nadaljnjem je predsednik udru« žen j a Planice še posebej izrekel za« hvalo vsem resornim ministrom, ki so pokazali razumevanje za dograditev te naprave in tudi gmotno podprli pri« zadevanje društva Planice ter slednjič še poklonili krasna darila, med njimi tudi redakcija beograjske »Pravde« in pa Putnik. Nato je proglasil Skakalnico za otvorjeno Organizacija, na skakalnici je zara«c& zasilno montiranih telefonskih zivez tekla nekoliko pretežko, kar je morda deloma krivo, da je že sam pričetek zavlekel do 10.30. Ker je nad vso množico prigrevalo vroče gorsko solnce, vse okoli pa so gledali na to razigrano publiko cEvmi vrhovi te*p najsevernejšega planinskega kota, je občinstvo kar mimogrede pogrešilo ono malo zamudo. Prireditelji so dali zaradi pomanjkanja včerajšnjega popolnega treninga tekmovalcem po volji še po En izbirni skok ki so ga tudi vsi izvedli razen našega Priboška. Pri teh skokih so šli preko znosna vsi s tričetrtinskim zaletom. Prvi poskusni skok je bil tudi danes sojen našemu zdaj najvidnejšemu predstavnika te drzne smučarske discipline, Bohinjca Albinu NovšaJku. Lepo je splaval v višavo, nekoliko prestopil pri odskoku, toda na tej napravi mu gotovo izmed naših ni nihče kos in stal je prav dobro 72 m. Za njim je šel Avstrijec dr. Reinl, ki ga je pri 67 m pomedLo v sneg. Prav lepo do snežnega nasipa je tik pred tribuno pristal Čehoslovak Budarek. Potem je bil na vrsti Švicar Leuba, ki je ostail precej kratek (59 m) in je razen tega še z rokami podrsal po strmini. Drugi Čeh Vrana je pokazal veliko rutino, bil pa je tudi previden in se spustil le na 60 m. Naslednjega smo imeli pred seboj drugega Avstrijca Aschenvalda, Id mu pri 68.5 m skoraj ni bilo kaj oporekati. Drugi švicarski zastopnik Las-seur je precej pokosil svojega rojaka, čeprav je imel pri tem skoku le 2 m več daljave Nato je zadonelo z zvočnika ime prvega junaka planiških tekem Gregorja Holla, ki je občinstvu po svoji korajzi še od takrat v zelo simpatičnem spominu, še bolj pa od lani, ko je kot edini rešil čast avstrijskih smučarjev, talpatnih udeležencev v Planici. Dolžine je imel 71 m in mu tudi nekoliko nesiguren doskok ni mogel škoditi. Naslednji je bil spet Avstrijec Riger, ki je zaostal na 58 m in tudi po drži v zraku ni kazal najboljšega moža v ekipi. Tretji Čeh je bil precej znani Lukeš, ki mu je po »raku šlo precej trdo, toda tik pred doskokom se spretno naravna in beleži 61 m. Vrsto poskusnih skokov sta zaključila še dva prav dobra Avstrijca, in sicer letošnji olimpijski tekmovalec Avstrije Bradli, ki je sigurno dosegel 72 m, in pa Gustav Meier, ki so ga izmerili s 64 m. Oba spadata po stilu med njihove naj-jačje tekmovalce. Po kratki debati, ki sta jo imela Sig-mund Ruud in predsednik sodniškega zbora ing. Bildstem (Avstrija) in o kateri smo poročaili že prej, je sodniški zbor odredil točno ob 11. Junak dneva Bradi (na levi s križcem) in njegov rojak Holl, ki je v konkurenci zasedel drugo mesto se pogovarjata c skrivnostih smuški' maž * JUTRO« ponedelfska feJa t? 9 Ponedeljek. 16. III. 1936. Pričetek konkurenčnih skokov Na startu so bili zdaj tekmo va.c, pj izžrebanemu vrstnemu redu injsicer: Prvi ctr. Reinil (A), ki mu je to pot šio 2e nekoliko bolje in se je mogel obdržati na 67.5 m. Prihodnji je bil Čeh Budarek, ki je očividno stavil že na to karto vse, dosegel zavidljivo znamko 78 m, kjer pa ni mogel obstati na nogah. Tretji je bil nekoliko šibkejši Švicar Leuba, ki ga je že v zraku nekoliko majalo in je dosegel 58 m, pa spet z rokami podrsal po tleh. Zdaj je prišel Vrana (ČSR), ki je bil pri doskoku manj siguren, pa je kljub temu še izvozil 63 m. Za njim je startal prvi naš Ilirijan Pribošek, ki je v lepem stilu in sigurnem doskoku spet postavil 63 m. Naključje je hotelo, da je takoj nato zdirvel po strmini tudi naš drugi, Novšak, ki je sicer v enaki formi kot pri poskusnem skoku obstal »le« na 69.5 m. Zelo dobro formo je pokaza Asehen-wa!d, ki se j* dvignil še za meter dalj od Novšaka na 70.5 m. Švicarja Lasssurja smo bili veseli že pri poskusu in tudi prvi skok v konkurenci je gladko absolvi-ral s 64 m. Zdaj je šel ljub1 jenec publike Gregor Holl, ki se je krepko pognal v globino, nekoliko mehko pristal na strmini, pa sledmjič brez nesreče spravil 72 m. Tudi njegov rojak Rieger je z 71 m dosegel eno izmed manj čestih točk preko 70 m. Čeh Lukež se ni mogel povzpe-ti tako daleč in je moral v srednio vrsto s 63 m. Predzadnji je bil nevaren Avstrijec Bradi, ki je spet v odličnem stilu in brez ugovorov dosegel znamko 77 m. Poslednji tekmovalec v prvih konkurenčnih skokih je bil šesti Avstrijec Maier, ki je z 61 m ostal tudi nekje na sredini. Po kratkem odmoru je nato sledila druga serija konkurenčnih skokov v istem vrstnem redu kot prva. Krepak sunek navzgor si je kot prvi privoščil dr. Reinl, ki je šel kar na 84 m, čeprav do zadnjega ni bilo gotovo, kaj bo ž njim v tisti daljavi. Tudi Budarka je po zraku nekam sukalo, toda zadnji hip se je lepo popravil in še celo za 2 m podaljšal skok svojega prednika (86 m). Leuba je spet zagrešil staro napako, podrsal z rokami po tleh, toda kljub temu prišel vsaj na 65.5 m. Od Vrane smo po tej drugi preskušnji pričakovali več, toda imeli smo vtis, da je stavil na sigurnost in se zadovoljil že kar na startu s srednjo zadevo. Zdaj smo imeli spet pred seboj žilavega Priboška, ki je prav tako lepo in sigurno kar ponovil dolžino prvega skoka (63 m). Tik za petami mu je švignil preko mosta Bine Novšak, kateremu se je poznalo že po zaletu, da bo dal vse, kar premore. Res je kmalu nato ziadonelo med občinstvom, da je skočil 77 m daleč in s tem spet izboljšal lanski šramlov rekord na tej skakalnici Dalje je bil Aschenwald, ki je v pomanjkljivi drži spravil na 77 m, za niim Las-seur mnogo boljše, toda le na 71 m in m. njim pa spet Hoid. Tudi on je pazljivo sledil razglašanju posameznih skokov in pri tej zadnji priliki tudi zuSiavi vse, da zleze čim boij v ospredje. S krts.iim prediklonom Ln po vzornem doskoku je dosegel najdaljši skok v konkurenci — 85 m. Rieger ni spadal med največje mojstre, toda to pot mu je uspel celo polet do 80 m. še slabše kot prvič — čeprav za pol metra dalj se je rešil naloge Lukež, potem je bil svetla točka odlični Bradi, ki je potegnil še za meter več kot pri prvem skoku (78 m), kot zadnji pa je zaključil konkurenčno pre-skušnjo njegov rojak Maier, ki se je za silo spravil med srednjo kvaliteto z znamko 65 m in pol. Avstrijci — junaki dneva Iz gornjega podrobnega pregleda so či ta tel ji gotovo že povzeti, da je udeležba tekmovalcev zaostajata za prijavama in napoved,mi. Vsega je tekmovalo 13 tekmovalcev, in sicer 6 Avstrijcev 3 Cehoslovaki ter po 2 Švicarja in Ju-goslovena. Zanimivo je, ka.ko različno vlogo so lansko leto in leto« igrali av- I Bradi. Pokal je prehoden in si ga mo» Novšak na 89*5 m Skoke .zven cionjvurenic jt zaklju« čil naš Novšak Tako je tud' prav Prvi jc preizkusil skakalnico, prvi ud njej tren ral prvi je skočii danes in naj bo tudi zadnji, da bo efekt popoln. Zares nam ni ostal ničesar dolžan. Iz* gubiti ni imel kaj, kvečjemu prido* biti in zato je tvegal vse. Bravurozno se je pognal s strmine, z mosta zapla* val v krasen predklon in obstal na 89 in pol m, torej za pol m manj od 90. Znamka, ki jo je doseglo le 10 ali pa 15 najboljših skakačev sveta. Res smo lahko ponosni nanj. Tega se je zave* dala tudi publika in zato je priredila skromnemu Bohinjcu posebno prisr* čen aplavz. Dobro Bine! Razdelitev nagrad Tekmovalci so se zbrali pred čast« no tribuno, kjer jih je nagovoril ge* neral Radisavljevič, nato je pa tajnik g. Joso Goreč razdelil darila. Prvo in najlepše darilo, pokal Nj. Vel. kralja Petra, za prvo mesto v konkurenci je prejel _ simpatični Avstrijec Josip Efitni Kino Matica ■■ Pride veliki glasbeni film RUSKO-SOVJETSKE PRODUKCIJE PE TROGRAJSKE BELE NOČI Filmske in glasbene umetnine brez primere. sfcrijiski skakači. ki so danes — to moramo priznati — dobesedno rešili planiško prireditev, in si povrh tega zasigurali pet zaporednih najboljših mest. KoMkor se moramo za lep izid zahvaliti njdim, toliko bolj moramo ne glede na vse okornosti, ki so igrale pri tem vlogo zameriti odsotnost članom one ekipe, za katere pridobitev so se prireditelji najbolj potrudili in se pri tem niso ustrašili prav nobenih žrtev. Upajmo, da je bila ta lekcija sedaj zadostna za naše požrtvovalne pionirje skakalnega športa in bodo odslej hodili, kakor to delajo drugi ne gliede na polena, ki jih inozemstvo meče pod noge — svoja pota! Pri tem naj jim bo v vzpodbudo, da se dajo stometerske znamke doseči tudi brez Norvežanov, in sicer z ude- ra priboriti trikrat ali štirikrat v pre* sledkih in ga hrani do prihodnje kon* kurence društvo Planica Obenem je bila odlikovana avstrijska smučar* ska zveza z diplomo. Godba je zaigra* la avstrijsko himno, ki so jo poslušali ljudje odkritih glav. Tudi druga nagra* da je pripadla Avstrijcu ln sicer Gre* gorju Hollu, ki je prejel iz rok bana dr. Natlačena krasno zapestno uro. Tretji Avstrijec Rieger si je priboril nagrado za 3. mesto, pokal ljubljan* skega župana. Nato je prišel na vrsto naš Novšak, ki mu je urednik beograj* sike »Pravde«, g. Branko Lazarevič iz* ročil krasen pokal njegovega lista, a godba je intonirala našo himno. Ob* čimstvo je Novšaka zopet obsulo z ovacijaml Številnim čestitkam se je ležbo naših •najbM/ih sosedov, pod ure pridružil tudi zastopnik kralja polkov* od Rateč Rezultati v konkurenci Kmalu po končanem dopoldanskem tekmovanju se je sestal sodniški zbor pod vodstvom vodje avstrijske ekipe ing. Bildsteiina, poteg njega pa sta sodila tekme tudi ing. Mahaček (CSR) in g. Jelenitč (JZSS). Ziirija je razglasila naslednje rezultate v konkurenci: 1. Josip Bradi 213.6, 2. Gregor Holl 208.6, 3. Rudolf Rieger 203.7, 4. dr. Harald Relnl 198.5, 5. Franz Aschenwald 195.9, (vsi Avstrija), 6. Jean Lasseur (Švica) 188.9, 7. Albin Novšak (Jugoslavija) 188.8, 8. Rudolf Vrana (CSR) 179.2, 9. Gustav Maier (Avstrija) 178.2, 10. Jan Lukeš (CSR) 175.7, 11. Franc Pribošek (Jugosl.) 174.9, 12. 01drycfi Budiarek (CSR) 151.5, Leuba je ostal brez točke, ker je padel pri obeh skokih. nik Lukič. Pokal ministra za trgovino in indu* stri jo si je pridobila avstrijska smu* čarska zveza. Tudi ta pokal je preno* den in si ga mora priboriti dvakrat ali trikrat. Dobi ga vedno država, ki ima tri najboljše skakače. Bradi je prišel na vrsto še enkrat. Prejel je Putniko* vo darilo za najdaljši skok dneva, naš Novšak pa darilo ministra vojske in mornarice za najdaljši skok Jugoslo* vena. Nato je spregovoril v radiu inž. Bildstein, ki je podčrtal pomembnost skakalnice, naglašal konservativno stališče odločMnib faktorjev FTS in se zahvalil Jugoslovenom za gostoljuben sprejem njegove ekipe. Razhod Množice so se po razdelitvi daril polagoma začele razhajati v smeri proti postaji, od koder so se vračali tudi zvečer brez zamud do vrha nabiti vlaki, polni smučarjev in smelih mla* dih ljudi, ki so sedaj videli na lastne oči, kar je včasih še spadalo v poglav* je fantazije. Danes popoldne je iz vi* šine 150 m zletel človek brez peroti in se v nekaj hipih znašel spodaj na nižini — popreje še črna točka visoko gori v skalah Ponce, ki se je v elegant* nem loku ustavila pred strmečimi tiso* či. In ta človek brez peroti ni bil, kar je do zadnjega veljalo kakor pravilo, sin visokega severa in dolgih trdih zim, temveč naš neposredni sosed Av* strijec, ki ima za dosego tega uspeha skoraj take pogoje, kakor naš smučar. Morda je današnji Bradlov uspeh v razvoju skakalne discipline važen mej* nik ne samo med nami in Norvežani, temveč tudi med vso srednjo in sever* no Evropo, ali pa vsaj ni daleč tisti čas. ko bodo svetovne rekorde tega športa dosegli tudi drugi in ne samo kakor do danes nepremagljivi sever* njaki. Planiški praznik je za nami, utihni* lo je vrvenje po položnih travnikih Slatne. Desettisoči so odnesli danes nepozabne spomine in neizmerno za* vest, da je naš skakalni šport spet do« živel dogodek, kakor še ni bil zabele* žen v njegovih analih. Tiho počiva ogromna skakalnica, kakor resen momento se blesti na njej še pozno v mraku bela številka na čr* nem polju 101 Mnogo truda in skrbi, mnogo znoja in želja je zasajenih na tistem strmem bregu, ki ga je bilo treba dolga leta pripravljati za današnjo zmago. Zdaj vsi vemo, da ves ta trud ni bil zaman in da bo tudi v bodoče ime Planice slovelo po vsem svetu. Včerajšnje nogometne tekme Maribor: ISSK Maribor : Rapšd 2:1 (1^. Poročilo sledi. Celje: 2e'eznnčaa- : Atletiki 4:1 (2:1). Poročno sledi. Zagreb: Hašk : Hajduk (Zagreb) 9:0 (5:0), Grad jonski : Concardia 1:1 (1:1). Beograd: Slavife : Jedinstvo 1:0 (1:0). Bera: Young Bovs : BSK 2:0 (1:0). 2eneva: Servette : Jugoslavija 4K) (2:0). Praga: Spairta : Moravska Slavnja 3:1, Prostejov : 2atec 2:0, Bratislava : Kolin 3:2, Sika vi j a : Teplitzer FC 4:3, Nachod : Flzen 2:1. Kladno : Žfidenice 3:3. Dunaj: Avstria : FAC 5:1, FC Wien : Hoboah 2:1. Viena : \VAC 4:0. Favoritner AC : Liber?»vs 3:2, 'Admira : Wacker 2:1. Šport klub : Rapid 1:0. Rim: Sampierdarena : Torino 2:0, Ju-ventus : Ambrosiiana 1:0. Alessandria : Genova 1:0, Mila no : Lazio 5.0, Paflermo : Tniestina 1:0, Bresc:a : Firenze 2:1, Roma : Bologna 1:0, Napoli : Bari 2:0. Budimpešta: Madžarska : Nemčija 3:2 (1:1). Svetovno prvenstvo v table tenisa. Nedeljski rezultati: Avstrija : Jugoslavija 5 :1, Anglija : Nemčija 5 : 1, USA : Belgija 5 :1, Francija : Nizozemska 5 :0, Rumuni-ja : Letonska 5 :1. PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI ČESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ld je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit, Ogl. peg. S. br. 3TM7VTB. LONDON ČAKA NA ODGOVOR NEMČIJE Izgleda pa, da Nemčija ne bo sprejela vabila sveta DN — Tndi Francija ostane nepopustljiva Borba za najdaljši skok sveta Skoraj sta minuli dve uri in že zopet se ie oglasil glas napovedovalca »Zdaj prično skoki izvan konkurence U In zopet ie tisočglava množica uživala enako očarljivo sfoko z neizbrisnim pogledom na ogromno napravo z željo, da bi vsaj sedaj padla stometerska znamka. Zanimanje je bilo še večje, ker je večina občinstva mi&Mla, da bodo starta K Norvežani, čeprav so bili že nekateri posvečeni v skrivnost, da tudi izven konkurence ne bodo tekmovali. Kljub temu. da so šli bas Norvežani med gledalce. je Planica doživela danes svoje tretje zmagoslavje, ker je bil dosežen najdaljši skok. ki so ga kdaj videl na planiški in tud;i na drugih skakalnicah; danes je slednjič padla težko pričakovana in od vseh za žel i ena znamka. Vi-haT navdušenca med občinstvom in zadoščenje vsakogar nad tem uspehom, se nista dala več skriti. Prva šerifa izven konkurence Ob 13.45 se je oglasila trobenta na mostu in že se je povesila rdeča zastava starterja. Prvi gre s starta Švicar Lasseur. 2e drvi po strmimi, lepo zapelje v zrak in takoj smo slutili, da bo boljši kakor dopoldne. Prav sigurno obstane na 72 m in izv;ozi v elegantni kristjanu i. Ta prvi uspeli skok zelo d\ 'igne razpoloženje med gledalci in skakačd. Za n);m gre njegov rojak Leuba, ki je bil v konkurenci najslabši, a sedaj lepo izvozi na 70 m. Nato se zaleti Avstrijec Bradi, ki je glavni favorit. Krasno kakor ptšca se dvigne v zrak in obstane na 88 m. Nov najdaljši skok dneva. Toda Ceh Buda-rek je na preži. Dobro ve. da mu je Bradi najnevarnejši konkurent. Silovito se požene v globino, po poti še poviša brzino, zapelje v veličastnem loku in ostane na 90 m. Malo ga spodrsne, a čudovito spretno se ujame in izvozi. Dalje gre Maier (Avstrija) na 70 m. Aschenwald (Avstrija) se postavi s 74 m. a njun rojak se povzpne na 82 m. Zopet viefimo lep skok. Dr. Reindl (Avstrija prav sigurno in elegantno izvozi m S7 m Pride film po znanem romanu T>n«sto ievskega Petrograjske bele noči I Za njim gre naš Pribošek v divnem stMu. Njegov skok je bil mogoče naileo-ši skok dneva. Pribošek ie dosegel 71 m. Sledi mu Novšak. Pričakovali smo, slutili in tudi skoraj gotovo vedeti, da bo prekosi svoj dopoldanski nastop. Res nas ni razočaral. Neverjetno sigurno je obstal na 80 m in le žal nam Je bik), da njegov stal v konkurenci ni bil tako lep, kakor sedaj. Bradi na 101 m Ob 14.10 se je pričel drugi del tekmovalnih skokov in sipet je Lasseur prvi na vrhu. Še boljši je njegov drugi skok. zakaj obstal je na 77 ki tudi pTav lepo izvozil. Njegov rojak Leuba nam pripravi majhno presenečenje. Sicer se lepo požene čez 70, ker pa takoj spodrsne z roko. skok ne šteje. Beležil je 72 metrov. Zdaj smo radovedni na Bradla. V rdečem pulovru švigne kakor podlasica po strmini, s počepi povečava br. zino, kakor krogla iz topa švigne z mosta, da smo skoraj v strahu, divno zaplava nad strmino s krasnim predklonom in mogočno krili z rokami. Zdi se nam, da skoka ne bo konec, naposled obstane in gladko izvozi. Vsi sluti-mo, vemo ali vidimo, da je okrog 100 ali celo več metrov. Res nam merilci pokažejo 100 m in zvočnik nam potrdi, da je celo 101 meter. Val razburjenja in presenečenja na sodniškem stolpu, orkan navdušenja med publiko. Avstrijci se objemajo in poljubljajo od navdušenja, nekateri A v. besne. Imamo nov najdaljši skok na sve tu! Planiška skakalnica je upravičila svoj sloves, da ie prva in najboljša na svetu. Bradla spodaj napadejo fotografi, okrog 50 ali še več se jih drenja okrog njega in tudi filmski operater« ji imajo mnogo dela. Publika se je od* dahnila, zdaj ima zadoščenje, ki se pa kmalu izpremeni v bučno žvižganje proti Norvežanom! Potem vidimo na zaletu Ceha Buda* leka, ki prileti na 95 Res lep in efek* ten skok, a žal ni vzdržal pritiska in se je povaljal po strmini. To je bil tu* di edini padec v skokih izven konku* renče, ki pa tudi ni imel nobenih po* sle>dic Na vrsti je Aschenwald V zra* ku je v hudih škarjah. inž B;Mstei.n pravi, da je to skok a la cart Mož se je res mojstrsko ujel in obstal na 06 — torej prav čedna znamka Se dva Avstrijca sta na vrhu in potem kot zadnja še naša dva Rieger se efektno nožene na 88. dr Reinl pa 5e lenše na 08 torej drucfi naidališi sko'' dneva Vsak čaka na naša fanta. EVoantno zdrči Pribošek rez most 'n elegantno je tudi niegov skok. rezultat na rvav radovol iiv. sa' mladi T"ritj»Ti n*t-rw li ni fzvor'1 tako leno 77 »n PiJd* stein pripomni: Fabelhaft! Mislil je namreč stil. Pariz, 16. marca. r. Vsi današniti francoski listi se obširno bavi jo z včerajšnjo izredno sejo Sveta Društva narodov. S posebnim zadovoljstvom ugotavljajo, da se je s tem spor za lokarnsko pogodbo vrnil v okvar Društva, narodov, od katerega Francija prioailcutfe dragoceno podporo v njeni borbi za učvrstitev mednarodne varnosti in miru v Evropi. Svet Društva narodov bo po pričakovanju francoskih političnih krogov ne samo strogo sodil postopanie Nemčije, marveč izdal tudi ukrepe, ki nai v bodoče preprečijo vsako novo nevarnost. Listi iziražajo tudi upanje, da bo Nemčija sprejela poziv »veta DruStva narodov tn poslala v London svoje zastopnike. V ostalem pa napovedujejo franooeki lasti, da bo francoski zunanja minister predlagal svetu Društva narodov, naj se lokairnski spor izroči v razsodbo mednarodnemu sodišču v Haagu. S poredno s tem p» čeprav noče pozabiti na bremena, ki ji jih Ip naloMl t« w»r«z. se bo morala sort-iaznlf s tem. bodo oni. ki lih ie neltof napadla, storili vse za svojo varnost, ter da ne bodo nikoli dopustili, da bi se povrnilo to> kar se je nekoč zgodilo. Washington, 15. marca. AA. Francoski poziv Amerika, da bi sodelovala . pri sankcijah proti Nemčiji, je bil tu sprejet precej hladno Državni podtejnik v zunanjem ministrstvu Philnps6 novinarjem mi hotel dati nikake konkretne izjave. Opozoril je le na določbe sedanjega ameriškega zakona o nevtralnosta Nemčija ne bo popustila Pariz. 15. marca. AA. >Matin< je objavil vest iz Rima, da je nemški poslanik Hassl snooi obvestil diiavnega podtajnika pri ministrstvu za zunanje «ad<»ve Snvicha. da l>o nemška vlada v sporu zaradi vojaške zasedbe Porenia ostala nepopustljiva. Poročevalec lista trdi da ie snofnji razgovor nemške?* poslanika s Snvirhem potekel v precej hladni atmosferi Zaradi tega ker je Snvieh poslanika iireeno izjavil da hoče Mussolini glede na sedanji spor ostati rezerviran in da ne namerava Nemčije podpreti ne neposredno niti posredno. V P oren je prihajajo vedno novi oddelki nemške vojske London, 15. marca. AA. Po informacijah agencij« Beuter iz Metza prihajajo v Pore-nje vedno novi oddelki nemške vojske, mesto, da bi se nmikali iz nekdanjega demilitariziranega pasu. V Saarbriicken je prispela včeraj popoldne težka artiljerija. V Lebach je prispel oddelek artiljerije Iz Ul-ma. Tja je prispel tudi general Halm s s vrv. jim štabom, ki sedaj z vso naglico obdeluje zbrano topografsko gradivo. Zadnja poročila iz Abesinije London, 15. marca. AA. Agencija Reutef poroča: Italijanska ofenziva na severu 6e j« razširila že na vso fronto. Na skrajnem desnem krilu prodira italijanska kolona, kateri je prideljenih tudi mnogo askarskih Sat, proti Nagati. Abesinci se ji nikjer ne upirajo. Kolona, ki prodira vzdolž sudanske meje na skrajnem desnem krilu 4. armije, ki operira sedaj v pokrajini UoJdebi zapadne reke Takaze, je pričeia prodirati proti jiv gu- V pokrajini Celenti severno Senijenskega gorovja operira 2. italijanska armada. Na levem krilu fronte pa je prva armada prodrla do jezera Ašangi in so njegove prednje straže že na ooti proti Uolfi in Kora-mu. Italijani prodirajo sedaj po dolini, ki je dolga 40 km. pri tem računajo, da se jim bodo Abesinci uprli na višinah okrog Korama. Iz Addis Abebe poroča Reuterjev poročevalec, da je ras Ebada. bivši guverner v Desiju. prevzel poveljstvo vojske, ki ji je doslej poveljeval umrli ras Mulugeta. Raa Ebada 6kuša z vso naglico reorganizirati svojo armado. Po nadaljnjih informacijah, ki prihajajo dnevno v Addis Abebo, so neredni oddelki abesinske vo'«k° V? tt -1 ^ riadnih čet Italijani so pričeli Širiti veeti, da je cesar um • nih plemen Na fronti se pričakujejo novi dogodki v prihodnjih 15 dneh. Kakor se zairjuje, so Italijani prodrli preko Ambe Alagija zaradi taktičnih napak rasa Mulugete, ki je svojo vojeko umaknil v trenutku, ko bi jo moral poslati v napad. V Siri se ras Imru in de-džasmač Ajelu še vedno ogorčeno zoper-stavljata Italijanom, pri čemer se poslužujeta četniške taktike. Njuni oddelki neprestano napadajo italijanske straže in manjše oddelke. Manjše čete so prodrle celo do ceste ki vodi iz Adue v Asmaro in neprestano nadlegujejo italijanske vojaške transporte. Prav tako napadajo italijanske tovorne avtomobile tudi na cesti, ki vodi v Adigrat Medtem je cesar prispel na severno tronto, kar je napravilo na vso zbrano vojsko zelo dober vtis. V London so prispele tudi vesti, da je bivši odpravnik poslov Abesinije v Rimu Afe-vorg odpotoval v Ženevo z važno misijo. Pred kratkim je bil v posebni avdijenci pri abesinskem cesarju v elavnem stanu abesin-ke vojke. Prizadeai politični krosi konvntk rajo to njegovo potovanje na vse načine. »JUTRO« ponedeljBka izdaja 3 ===================^^ Ponedeljek, 16. HI. 1936- mrnmm ELITNI KINO MATICA 111 "IBI 1111 Danes ob 4., 7bi in 9*4 uri največja senzacija sezone HARRY PIEL V DŽUNGU FIlm, H je navdušil Ljubljano. FIlm, katerega mora videti vsak. >DA MAURUS Rezervirajte vstopnice! URŠULA GRABLEY je predstavništvo, in ko Je Kroftova še izrazila željo, naj bi tudi žene v lepšem Številu sodelovale v RK, je predsednik zaključil občni zbor. planine. Okolica in mestn: parki — vse se hoče naglo odeti z brstjem, cvetjem in zelenjem. Popoldne so sicer pnromali oblaki na nebo, toda vreme je ostalo dalje vedro in toplo. V Ljubljani sami se ni zgodilo nič posebnega. Kaj bi se tudi, ko je vse dogajanje bilo preneseno daleč izven ljubljanskih pomerijev. V kroniki pa z zadovoljstvom vpletamo nekatere prireditve kulturnega in manifestativnega značaja. Maribor preko nedelje Veliko delo Rdečega križa v mostni zbornici So se dopoldne zbrali delegatje občinskih odborov RK iz vse ba. novine, da pretresejo bilanco dela te človekoljubne organizacije na njenem letnem občnem zboru. Zborovanje je otvoril predsednik banovinskega odbora dr Krejči s toplim pozdravom vsem delavcem na fronti humanitarnosti in rodoljubja, posebej pa je pozdravil še zastopnika banske uprave načelnika dr. Mayerja, mestnega fizika dr. Rusa za mestno občino in prima-rija dr. Meršola za Zdravniško zbornico. Med živahnim odobravanjem vseh zboro-valcev je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdrav predsedniku glavnega odbora RK Nj. Vis. knezu-na-iaestniku Pavlu in še pozdravna brzojavka glavnemu odboru. Ko je predsednik v splošnih obrisih označil stremljenja in tispehe RK v preteklem letu, je posebej jK>udaril, da je znižanje prejemkov državnim uradnikom tudi na število članstva in na njegov© delavnost v znatni meri vplivalo, zato pa je banovinski odbor tudi naprosil glavni odbor, naj intervenira na odločujočih mestih v tem smislu, da bi se redukcija na kakršenkoli način popravila. a kak0r znano, so bila vsa prizadevanja v tej smeri zaman. Ker je banovinski odbor objavil svoje poslovno poročilo v lični knjižici, ki so jo delegatje vseh krajevnih odborov prejeli že pred občnim zborom, je predsednik takoj ob prehodu na dnevni red otvoril debato, v kateri pa je samo delegat dr. Podkoritnik iz Grosuplja izrazil željo, naj bi se v najstrožji meri izločila politika iz delovanja posameznih organov RK, češ da je zlasti na deželi ravn0 politika največja ovira za razmah križarske organizacije. Predsednik dr Krejči je na to opazko izjavil, da je bil RK od nekdaj povsem nepolitično gibanje in še posebej v svojih socialnih akcijah ni RK delal nobene razlike po strankarski pripadnosti niti takrat, kadar je izbiral prispevke in darove, niti takrat, kadar je iz zbranih prispevkov podpore delil. Ker je bila s tem razprava o poročilih izčrpana, je bila na predlog ravnatelja Pretnarja sprejeta raz-rešnica, nakar so sledile nadomestne volitve. Izvoljeni so bili vsi dosedanji odborniki, ki jih je bil žreb izločil, prav tako pa so bili soglasno izvoljeni za delegate na glavni skupščini predsednik dr. Krejči, blagajnik Mešek, zastopnik podmladka ravnatelj Kaks Hočevar, zastopnik podeželskih odborov vladni svetnik dr Vidic iz Kamnika in društveni tajnik Skalar, kot predsednikova namestnika pa sta boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki PERO KOL1Č - Dubrovnik veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din SO.—. Pride film po znanem romanu Dostojevskega Petrograjske bele noi Objave Pri neredni stoiici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatema odvaja naravna FBANZ - JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave nakupičem v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-JOSEFOVA aaravna grenčica s popolnim uspehom pr moških, ženah in takisto pn otrocih Osi reg. a lw. 1&485/33 OTlBOc pooeaeljsSs faJaja ---4 Pooetkijc*, ld. KL B36. ^edett dni filma i llllll -5.vS W ."A ^ :" " 't. ■ - ^-iš! , i:.* / H;;; ^v v . ...... n ' ' r..,-^- ''X' ^"v"S- ; A 'p* / S^l 7* s X Walt Disney, tvorec slovitih risanih filmov z malo junakinjo miško Miki, je zaslužil že —"Vi---in jih še bo Pefrograjske fsek noči Iz Rusije so dolgo vrsto let po prevrata prihajale vesti o neverejtno hitrem napredku in umetniški vrednosti ruskega filma. Nemčija je bila med prvfmi, ki je začela rusike fillme uvajati in jim je pridobila ogromno število Občudovalcev rusike igralske umetnosti. (V oklepaju pa bodi tudi povedano, da je pod novim režimom Nemčija menda edina, ki ne trpi nobenega ruskega filma več, pa naj bo še tako visoko umetniSki, kakor se o tem ne more nemškim producentom plitkih operet niti sanjati). Ni še doligo tega. odkar so prvi filmi prišli tudi v našo državo. Res da pozno, ■toda odtlej vendar dobivamo na og:ed najboljše ruske umetnine. Tudi za rusko filmsko tvorstvo velja st-ari pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti. AH eno je gotovo: kar gre iz Rusije filmov v inozemstvo, so vsi delo resnih umetnikov, v režiji kakor v g!umi,v fotografiji kakor v glasbi VideM smo doslej pretresljive tragedije, ki enakih še ni ustvarila filmska industrija, niti to-niti onstran velike Luže. S »Pastirjem Kostjo« je moderna ruska filmska industrija spet pokazala, kakšne mojstrovine zmore v satiri in humorju. »Pot v življenje« je pokazal veliko preobrazbo ruskega vzgojstva pokvarjene madine. to je bil izrezek \z živega življenja sodobne Rusije. A nov< film, ki ga bomo te dni videli v Ljubljani, je posegel nazaj v neizčrpno zakladnico ruske klasike in sicer naravnost med dela največjega romanopisca - Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. »Peirograjske bele noči« — to je filmska glasbena drama, ki nam sb"ka čudovito moč glasbe Ne bomo vam pripovedovali vsebine. Dostojevskega novelo »Bele noči« morate poznati — in čudili se boste, kako močno je režiser Gregorij Ro.šal ponazoril vse dogodke za film. Ne samo igra, osvajajoča je zlasti tud; glasba. Vijol;na n,a,m toži svojo pesem, ob njej se razpleta vse ! dogajanje, ki se konča v tragičnem trium-fu: pregnanci na poti v Sibirijo prepevajo pesmi skladatelja, ki igra glavno vlogo v tem filmu e , * Silvija Sldnev in Filip Reed v nemškem Paramountovem velikem zabavnem filmn: »Gospa v starosti 20 let« Borba z zmajem SchAfler je napisal znamenito balado o borbi z zmajem. Toda ne ustrašite se, prav nič nima ta balada skupnega z novim filmom, ki vas bo prihodnjo nedeljo zabaval v Ljubljani. Dovolj je. da vam povemo, da nastopi v tem filmu tudi Adela Sandrock — in takoj vam bo jasno, odkod pomembni naslov: »Borba z zmajem«. Poleg nje je glavna ženska vloga pover- jena Gretki Theimerjevi, njej pa diruguje vesela Luci Englischeva. To je vesel fiilm o strogi grofic\ ki je strah in terpet svoje okolice Ln svoje konkurence. Adela Sand-rockova je namreč stara grofica Drachen-stein, ki na »svojih šibkah ramenih nosi celo pivovarniško podjetje«. Film nam predstavlja konkurcpco d voh vel:kansk;h pivovarn, ki se pa konec koncev konča z dvojno poroko. Pika. )W šh Mt! mm l jm r> m ' r Iv'%4 Harry Piel in njegov najnovejši film iz džungle vzbujata v Ljubljani veliko pozornost. Iz a&varistove torbe O jesetrih In zarodu rib Neko zanimivo skupino med prebivalci presnih in slanih voda tvorijo brez dvoma jesetri, ne samo ker so po obliki dobro ohranjeni potomci rib, ki so bile na vrhuncu svojega razvoja že za časa srednjega zemeljskega veka ali mezozoika, temveč tudi zategadelj, ker imajo še hnistančasto oko-stnico, večina njih koščene, zaščitne stožce na koži, nesomerno repno plavut, poleg tega nimajo pravih vretencev, pač pa še enotno hrbtenično struno, a vse to so znamenja rib. ki so na izvestni stopnji svojega razvoja ostale, oziroma v razvoju zaostale. Prednike jesetrov zasledujemo po okameninah v meglene davnine do devona, ki je srednja tvorba starega zemeljskega veka ali paleozoika. Zal so te ribe kakor mnoge druge živali zaradi koristi, ki jih nudijo ljudem, zapisane izumiranju. Neusmiljeno jih iztrebljajo ribiči, največ zaradi milijonov iker. ki jih sladkosnedeži in ljudje s slabotnimi funkcijami izvestnih organov uživajo pod imenom kaviar. Ko govorimo o jesetrih, ne smemo prezreti zelo značilnega dejstva, da so mladiči teh rib zobati, zobje pa kmalu izpadejo ter se odrasle ribe prehranjujejo le z majhnimi živalicaini. Zobje so nam dokaz, da so bili predniki jesetrov roparji, kar sklepamo tudi o številnih drugih rodih z zobatimi mladiči. Prav značilni ribi v skupini jesetrov sta I v rodu polvontidae. kamor spadata Iopat-nik in šilonos. Prva ribica ima lopatast. podolgovat rilec kot podaljšek gornjih čeljusti- Lopata iznaša V3 celokupne dolžine ribe, torej 50 do 70 cm. Hrbtenica se podaljša v gornjem roglju repne plavuti poševno navzgor. Sprednji del trupa je čokat in valjast, rep pa razmeroma vitek*. * Mladiči imajo zobe, ki pa kmalu izpadejo. Riba živi v Misisipiju in pritokih, zlasti tam, kjer se korita razširjajo v jezera. Zaradi iker zasledujejo ribiči lopatnika z lastno jim brezobzirnostjo, kakor je to pač v prirodi ljudi. Dasi je riba 1 in pol do 2 m dolga, ni škodljiva in se hrani s planktonom in z nižjimi živalmi. Gobec drži odprt; voda. ki se pretaka v gobcu in izstopi skozi škržno odprtino, vsebuje nebroj majhnih živalic, ki ostanejo v neki vrsti vrše. Tu imamo zanimiv pojav, ki ni osamljen med večjimi ribami, saj se hranijo tudi nekateri orjaški morski psi na isti način. Šilonos je velikan med sladkovodnicami in zraste 5 do 6 metrov v dolžino. Gornja čeljust se mu podaljša v stožčast rilec. Torišča sta mu kitajski velereki Hoangho in Jangcekiang. Življenje te ribe se ujema v glavnem s prej opisano. V naših akvarijih je že kaj živahno, ker se je toplota vendar že zvišala nad nor- malno sobno toploto petnajstih stopinj CL Samioe zobokrapovoev bodo odslej vsak drugi mesec skrbele za obstoj &voje vrste z mnogimi mladiči. Tudi ostale tujezemke se pripravljajo na drst, žal polagamo na to premalo pažnje, zaradi česar si moramo dr-steče se tujezemke naročati iz inozemstva. Pri dretečih se ribah je treba mnogo več pozornosti kakor pri zobokrapovcih, sicer požro parčki, ki smo jih odvojili, svoje ikre, če se pa tu in tam vendar izleže kak mladič, požro tudi njega. Navajeni smo pač iz zelo razumljivih razlogov na akvarije s pisano družbo, vendar bi morali vsi akvaristi pozdraviti dejstvo, ko bi &e poedini akvaristi specializirali za odgojo izvestnih rib, kakor so danjonini, salmjerjL ostriži, makropodi in ostale tujezemke. Zanimivo je. da je pri zarodu število ikr-nic in mlečnikov vedno enako in ko bi se pojavila večja razlika, bi se izena-čila pri prihodnjem porodu odnosno drsti. So pri nekaterih živalih izjeme. aH navadno se število moškega in ženskega spola vedno ujema. Tu vlada zakon naključja, a zakon naključja je somernost, ki urejuje to važno zadevo glede števila spolov, sicer bi bil ogrožen obstoj skoroda vsega živalstva. O. S. Žena v sodobnem svetu Civilni zakon na Bolgarskem Bolgarske žene so z veseljem pozdravile izjavo ministra Peševa, da bo tudi Bolgar, ska uzakonila civilni brak in bračno sodišče. Kulturne demokratične države so že davno uvedle civilni zakon in prenesle ločitvene spore v področje civilnih sodišč, na Bolgarskem pa Se danes rešuje ta vpra šanja le cerkev, dasi zaznamuje zgodovina že več poizkusov in načrtov za prenos teh poslov na državno oblast Zakonski odno. si, ki posegajo preko čuvstvene strani v živo gospodarsko, pravno in zdravstveno življenje poedinca in družbe, zahtevajo že po svoji naravi, da jih urejuje tista oblast, ki ima nalogo, da skrbi za zemsko živ. ijenje človeške družbe. Na Bolgarskem je uvedel cerkveno po. roko in razvezo že knez Boris v 9. stoletju' Iz političnih razlogov je ostal v dobrih od. nošajih z bizantinsko cerkvijo ter je spre. jel tudi cerkvene sankcije glede zakona (braka). C sprav je bilo takrat vse jav. no in zasebno živjenje prepojeno z duhom krščanske vere in cerkve, je tista kultura vendar rodila žalostno lice: uboji, tat. vine, pijančevanje, suženjstvo, sleparstvo se je bohotilo do najvišje mere. Proti temu moralnemu propadanju so v Bolgariji nastopili bogom i li. ki so se borili za višje in čistejše pojmovanje življenja in morale. Med drugimi reformami so zahtevali tudi izločenje zakona in sodišča iz cerkvene oblasti. Bogomili so prvi proglašali svobodo vesti, misli in govora ter so uvedli civilni zakon ter ločitev zakona na privoljenje obeh zakoncev Bogomiiski pokret je tudi prvi dvignil ženo ter jI dal verska in politična prava, kolikor pač moremo govoriti o tem v tistih časih. Ko je krščanska cerkev bogomilstvo zatrla, je na Bolgarskem prišel zakon zopet pod cer. kveno oblast V 19. stoletju se je začelo pri Bolgarih močno gibanje za osamosvojitev narodne cerkve. V tej borbi se sicer niso še pote. govali za civilni zakon, zahtevali pa so, naj sodelujejo pri ločevanju zakona tudi >mirjani<, posvetni zastopniki. Leta IS7I. so na carigraiskem cerkvenem zboru to zahtevo uzakonili. Toda prvi bolgarski cerkveni oblastniki so bili še prepojeni z bi. zantinskim duhom, smatrali so mirjane za grešnike, izločili jih iz cerkvene uprave in sodišča. Leta I897. pa je sinod zopet uzakonil zgolj cerkveno poroko in raz poroko ter proglasil, da je oboje stroga cerkvena zadeva Začetkom 20. stoletja so nastopili na. predni Bolgari zopet z zahtevo po civil. nem zakonu. Podpiral jih je celo reformatorski pokret v cerkvi sami in je predlagal naj se duhovništvo odveže sodne dolžnosti. Balkanska in svetovna vojna sta zavrli novo gribanje, šele leta 1921. so se zopet oglasili z zahtevo po civilnem za. komi in sodišču. Sedaj pa so duhovniki ta predlog v celoti odklonili, si pridržali zopet vso oblast ter tudi določili za razvezo zakona tako silno stroge pogoje, kakršnih ni poznal niti srednji vek. Vendar je leta 1925. izdala vlada zakon, s katerim je priznala odvetniško zaščito tudi za cerkveno sodišče. Sinod se je temu upiral in je privolil v odvetniško zastopstvo šele po nekaj letih, ko so se pravniški kongTesi izreki za uvedbo. Neprestane spremembe v vladi so zavlekle izdelavo pravilnika, tako da je zakon o odvetniški zaščiti pri cerkvenem sodišču še danes samo na papirju. Bolgarske žene, ki so kakor me bres državljanskih pravic, so se le po časopisju in na zborovanjih zavzemale za uvedbo civilnega zakona, zato pozdravljajo izjavo ministra Peševa in so prepričane, da bo nova preuredba zakonskih formalnosti družini in družbi, zlasti pa ženi v korist. (Po »Vesfcniku na žen a. ta-s — P. H.) Novo žensko društvo, v Kragujevca so ustanovile ločene žene posebno društvo, K5 ga imenujejo »Udruženjie ločenk«. Nedavno so bila potrjena pravila, ki bazirajo v glavnem na tehle točkah: 1 Udružesije zahteva, da se v primerih zakonskih sporov likvidira obravnava pred cerkvenim sodom vsaj v teku enega leta. 2. Da se ločeni ženi zasigurira eksistenca. 3. Da se vsi preklici in prepisi moževega imetja, kakor tudi njegovi prenosi premičnin in nepremičnin na tretjo osebo od trenutka prestanka zakonske skupnosti, rajzgla.se kot neveljavni. 4. Postopek glede zasigu. riranja materialne preskrbe ločeno živeče žene naj ne traja več kot mesec dni. 5. Takoj v začetku postopka je treba ugotoviti krivdo in otroke izročiti nekriveirm partnerju, ter zagotoviti njihovo vzdržaeva. nje in sicer za deklice do njihove poroke, za dečke do polnoletnosti. Predsednica udruženja je Rada Drag-iševič. Udruženje namerava snovati povsod svoje podružnice Svoje težnje bo branilo v tisku, zlasti v >ženski misli«, ki izhaja v Kragujevcn. !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ nUUULIU Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLLJA: V LJUBLJANI — se priporoča Dledim in slabotnim osebam. Elin=Pelin (Dimiter Ivanov): Na Kadar začne pri nas v jeseni deže« -vati, dežuje ves teden. Tiho,, mirno, noč in dan. Dežuje, dežuje, dežuje — to napoji do dobra mater zemljo, po= tem pa zapiha lahen vetre, nebo se izčisti in toplo jesensko sonce pripe« ka. Njiva se je osušila. Sedaj je ugo« den čas za oranje. Bone Krajneneca je zopet vprege! Sivko in Plavca in korakal za oralom. Polje ima v krasni široki kotlini. Od vseh strani gozd in zatišje. Zemlja se je zrahljala in drobi se ko sladkor. Bone je zamahnil z palico in zavpil: »Les, naprej, bratca!« Odmev se je živahno oglasil iz šu« me. Stari Plaveč je zamahal z repom in zadovoljno korakal. Sivka — sla« botna kravica, dvakrat manjša ko Pla« vec, se trudi, da bi stopala enako z njim. In glej, že se vrsti brazda, dve, tri — leha... Bonu se je temačno lice malo razjasnilo. Pozabil je svoje siro« maštvo in pričel žvižgati. »Ne korači tako. Plaveč, saj Sivka ne zmore toliko ko ti!... Pojdi. Sivka, pojdi, slabotnica, hodi. mala .. - Utru« diila sta se, toda kaj naj nočnemo? Tudi jaz sem se utrudil... Hi«jo, gori .., doli!...« Plaveč, suhi, stari vol, se oddihuje skoz nozdrvi in korači kakor velikaš. Drobna Sivka napenja vse svoje sile. Gobec se ji je odprl, hrbet se upog« nil, tanki rep se zakrivil. Plaveč nas pravi korak, ona — dva. Iztegnila je jezik — gre! Okoli in okoli ni nikogar. Iz gozda lahkotno šumljajo bose noge jeseni, in pod njimi slabotno pokajo suhe veje. »Pojdi, Sivka, pojdi, mila!« je zakli« cal Bone, ki je s tesnobo opazil, da krava bolj in bolj medli in slabi. »Stoj!... Naj boj malo počitka.« Upehani živinčeti sta se ustavili. Bone je stopil pred njiju in ju gladi po čelu ... »Plaveč, ti ne veš, kaj je usmiljen nje, preveč si utrudil Sivko! Kaj ne, Sivka?« ju je nagovarjal. Tn Sivka in Plaveč sta pokojno in mirno strmela nanj z otožnim pogle« dom in se težko oddihavala. Sivki je iz gobca kapala pena. Ozrla se je na svojega belega sotrpina, pogledala go« spodarja in žalostno povesila glavo. »Kaj na je. mala? Povej! Ali ti je težko? Sivka — slabivka!... Srce ti ioka, draga. Danes še malo delamo, jutri je praznik — ves dan bomo po* čivaJi. Kai me pa ti gledaš. Plaveč? Junak si ti!« jima je govoril Bone. Toda Sivka ni vzdignila glave. Ko da ii gospodarjeve besede ne bi mogle potolažiti bolnega srca. Udrte lakot« niče so se ji dvigale močno in hitro. Nogp so se ji tresle. »Povej mi, Sivka — slabivka, kaj pa ti je?« je prestrašeno spregovoril Bone in se ji začel dobrikati ko dete. Potem je pograbil ralico in zavpil: »Hijo! Potegnita, da se razhodita!« Plaveč se je napel, da bi stopil. Siv« ka se je trudila, da bi se pridružila, pa ne zmore in spet se ustavi. »Le«es! Naprej — naprej!« je imod= bujal Bone z visokim glasom. Odmev je živahno odjeknil iz ozda. Plaveč je vnovič zakoračil. Sivka je šc enkrat napela vse sile, toda noge so se ji zatresle, zvalila se je na zem« ljo, padla vprežena in turobno mu« kala. Bone je prestrašen vrgel ralico, iz« pregel hitro Plavca in se postavil ža« lostno pred Sivko. Ta je ležala negib« no. z iztegnjenim vratom; gobec je zarila rahlo v zemljo, mižala je in tež« ko dihala. »Vstani. Sivka, vstani!« Bone jo je oprostil jarma in jo začel dvigati 11 noge. Sivka je komaj odnrla oči. milo po« gledala gospodarja, kot bi mu hotela reči: pusti me, da v miru poginem, in oči so se ii zonet zameglile. V skrbeh je stopical Bone okoli nje. ne vede. kaj bi začel. Njiva naora^a — nezorana se je grela na soncu. To se je samotno oziralo z neba in se po* časi. polahko odmikalo od poldneva in klonilo za vrhe. V bližini ni bilo nikogar. Gozd je bil gluh. »Kvišku, Sivka!... Vstani! Poglej, Plaveč se ti smeje ... Vstani!... Ne šali se. mala!... Le poglej, kako je zemlja rahla — samo orati je treba!« In Bone je pograbil kravo za noge in jo počasi dvigal... Ta se je uprla z nogami ob zemljo in napravila po« slednji poskus, da bi vstala — vendar se je komaj ganila. In zopet je žalost« no položila glavo na rahlo zemljo in še teže zadihala. Bone se je usedel pred njo, si po« ložil na kolena njeno glavo, jo božaj in poljubljal na čelo. »Ne počenjaj takih, malika! Usmili se me! Poslušaj!... Samo še ta njiva je ostala. Orali bomo. da jo doorje« mo, potem pa počitek... Do smrti te več ne vprežem. Zraste tvoja mala Galica in bo pomagala Plavcu. Ti pa boš ves božji dan ležala v staji in uži« vala. Otroci ti bodo prinašali vodico v belem medniku, vsako iutro te bo« do češljali. te krmili... Popravila se boš, ozdravela boš in se zredila. Kaj ne, malka? Potem bosta orala Galica in Plaveč in ti se boš pasla na omejku in boš gledila na nju in jima klicala: Delajta — delajta — in vesela ju boš. Zvečer pa, ko spusfmo Galico. te bo lizala in ti zaklicala: Dober večer, sta« ra maika... Vstani, mala!... Vstani ... Kvišku! — « Sivka pa se ni ganila, niti ni odpria oči, da bi ga pogledala... Tresk se je, kakor bi imela mrzlico. Bone je vstal, odlomil košček kru« ha, ga osolil in ga ji pomolil k gobcu: »Na, Slabivka, ugrizni!...« Sivka je odprla oči, pogledala lju» beznivo gospodarja in zopet so se ji oči zameglile. Bone je obupno vzdihniL Pogledal je narahljano njivo, pogledal v gošča* vo, ki je molčala, pogledal na Plavca, ki se je tiho pasel na meji, pogledal na sonce, ki se je že naiklanjalo, in je videl, da je sam v tej kotanji in da ni od nikoder pomoči. Potem se je obrnil k bolni SivkL »Vstani, malka!... vstani, v gozda je medved, pa pride, da te požre!« jo je strašil. Potem je vzel z voza staro, raztrga« no pregrinjalo, ga vrgel preko sebe. šel v gozd in začel rjoveti ko medved in lezti po vseh štirih k ubogi kravi. »Bau!... Au!...« se ji je bližal. Odprla je oči. V zmučenem in ža« lostnem pogledu ji je zagorel neznan« ski strah, živin če je dvignilo glavo iti obupno zamukalo. a vstati vendar ni moglo. Bone je vrgel pokrivalo na Ha, se obupno vzravnal nad kravo, se pokri« žal in zajokal. Sivka je še enkrat zamitkala, debelo pogledala in prestala dihati. A. D. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf EUbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjs Prane Jezerftek. — Za fnseratn! dal ja odgovoren Afafe Novak. — Vri t LJubljani