PA LEO LITIK V VRŠCU IN N JEG O V I O K O LIC I? S . Brodar Tako im enovane paleolitske n ajd b e iz Vršca v Vojvodini (Vršac- zahodni rob in Vršac-M esić kanal) ter njegove okolice (Kozluk in Vatin) so že zelo stare. Izkopane so bile v obdobju 1888—1910 in prvič o b jav ljen e šele 1937. leta. O b jav il jih je zaslužni prazgodovinar F. Milleker (1937, str. 76—79), ustanovitelj znanega m uzeja v Vršcu in dolgoletni ra z ­ iskovalec pozne bronastodobne vatinske k u ltu re. Iz objavljenega poročila ni zadostno razvidno, ali je avtor bil p ri izkopavanjih navzoč. K er sam trdi, da so bile n ajd b e le nak lju čn e (1 . c., str. 76) in glede najdb v Vršcu berlinskem u p ro feso rju W. W irchow u že 1891. leta ni mogel sporočiti zaželenih pojasnil o b ližn jih okolnostih (1. c., str. 78), smemo tudi za d ru g a najdišča sklepati, d a p ri izkopavanjih ni b il prisoten in si je n ajdišča ogledal n ajb rž šele potem , ko so m u d rugi prinesli izkopane predm ete. Žal so bili tudi njegovi pojm i o p aleolitiku še za časa objave zelo m egleni, saj izjav lja (1. c., str. 72), da je človek že v paleolitiku prvič poskušal izdelovati keram iko, n a drugem m estu (1939, str. 13) p a zopet govori o živ ljen ju »pračloveka«, ko obravnava ognjišče zelo pozni b ronasti dobi pripadajočega vatinskega najdišča. A li so bile n ajdbe om enjene kot paleolitske že v p rv ih dveh izd ajah V odnika po zbirkah starin m est­ nega m uzeja v Vršcu, nam ni znano, v sekakor jih S. (F.) Milleker (1939, str. 9) n av aja p ra v k ratk o , samo delno in brez vsakih podrobnejših navedb o najdiščih v tre tji izdaji. K er so bili p o d atk i F. Milleker j a zelo skopi, v m arsičem n ejasn i in nepregledni, jih je tudi M. Grbi 6 (1939, str. 48—49) zajel le nepo­ polno. K ot nesporna paleolitska najdišča n a v a ja samo dve n ajd išči iz sam ega Vršča in tre tje iz V atina p ri Vršcu, m edtem ko najdišča K ozluk, k je r so b ili po F. Millekerju (1937, sir. 79) oziroma M a c Curdy ju p rav tako n ajd en i arte fak ti paleolitske starosti, sploh ne om enja. V k u l­ turnem pogledu p rip isu je vsa tri n ajd išča starejšem u p aleolitiku in izraža m nenje, da je tu povsod živel prvobitni p rim itivni k rap in sk i človek. P odatke F. Milleker j a in M . Grbica je prevzela tu d i J. Mar­ kovič -Marj anović (1950, str. 73—75) in jih uporabila za strati- grafsko opredelitev in določitev starosti fosilne delte M oravice p ri V atinu. V inozem skem strokovnem slovstvu, k o lik o r nam je znano, paleolitske postaje iz Vršca in njegove okolice doslej še niso bile n ik je r navedene. Pač pa poznamo delno si nasprotujoči izjavi pokojnih M a c Curdyja iz Bostona in R. R. Schmidta o n jih o v i k u ltu rn i pripadnosti, k i sta jih izrekla p ri ogledu m ateriala v Narodnem m uzeju v Vršcu (S. Mil­ le k e r, 1959, str. 9). Značilno je, da vodilni srednjeevropski stro k o v n jak za paleolitik O. Menghin (1928, str. 14—29) začenja obravnavanje p ra­ zgodovinske dobe V ojvodine k ar z neolitikom . Jasno je, da na paleolitske n ajd b e do tak rat še ni bil opozorjen. Vse to kaže, da jih tu d i F. Mil­ le k e r do leta 1933 verjetno ni sm atral za paleolitske in se je v tem sm islu prvi izrazil šele bostonski profesor M a č Curdy, k o je obiskal m uzej. P ri om enjenih av to rjih ni enotnosti niti glede števila najdišč, ali gre za dve, tri ali štiri, niti glede presoje, k ateri k u ltu rn i stopnji pripadajo. K er že v F. Millekerja objavah ne dobimo v nobenem pogledu jasne slike in se iz n jih zrcali velika negotovost, je potrebno, da vse podatke kritično preverim o in poskušamo ugotoviti, koliko paleolitskih postaj je pravzaprav na tem ozem lju, k je točno leže, k a j vemo o njih, kakšen je paleolitski inventar in kako bi ga bilo n ajp rav iln eje časovno in k u ltu rn o opredeliti. In končno se zastavlja še glavno vprašanje, ali so vse te postaje dejansko paleolitske, ali samo posam ezne od n jih oziroma sploh nobèna? Poleg štu d ija slovstva je bil za to potreben tudi pregled iz najdišč izvira­ jočih predmetov, k i so razen vatinskih k sreči še danes sh ra n je n i v Narodnem m uzeju v Vršcu. Na tem m estu se iskreno zahvaljujem kol. R. Rašajskemu, kustosu m uzeja, k i m i je dal ustno in potem še pism eno važne terenske in druge podatke ter je tudi narisal tu priobčene artefakte. N ajp risrčn ejša zahvala gre tu d i kol. Jeleni Markovič- Mar j anovičevi, znanstvenem u sodelavcu Geološkega in štitu ta SAN v Beogradu, za pism eno sporočena obširna pojasnila. F. Milleker (1937, istr.76) v uvodu sicer izrecno izjav lja, da »imamo že tri najdbe iz diluvija«, dve iz sam ega obm očja Vršca in tre tjo iz sever­ n eje ležečega V atina, om enja p a v član k u tudi najdbe iz vzhodno od V ršca ležečega K ozluka. Nato obravnava n a jp re j najdbe, k i so jih odkrili že 1888. leta, ko so na zahodni stran i m esta Vršca, 400 m južno od Temiš- varske ceste kopali tako im enovani Središte kanal. P ri tem opozarja na sliko 1 v tekstu (1. c., str. 77), k je r o b ja v lja fotografske slike odkritih artefaktov. Pod to sliko sta navedeni dve najdišči: V ršac-zahodni rob in Vršac-Mesič kanal, iz česar sledi, da ra z lik u je tu dvoje različnih najdišč, čeprav v besedilu izrecno ne om enja n iti najdišča Mesič k an al niti tam najdenih kam enih artefaktov. V m uzeju v Vršcu so danes arte fak ti iz obeh najdišč strogo ločeni. Posebej so deponirani artefak ti najdišča Vršac- zahodni rob, označeni z inventarnim i številkam i 47—50, v posebni škatli p a so shranjeni arte fak ti iz najdišča Vršac-M esič kanal, k i im ajo inv. št. 51—82. Če prim erjam o artefak te v m uzeju z objavljeno sliko, z lahkoto takoj ugotovimo, da sta zgornji dve v rsti artefaktov na sliki iz najdišča Vršac-Mesič kanal. Vseh artefaktov ni na sliki, tem več po vrstnem redu od zgoraj navzdol samo artefak ti s sedanjim i inventarnim i številkam i 77, 54, 53, 52, 51, 71, 70, 82, 81, 64, 63 in 61. Spodnji dve vrsti pa p red stav ljata vse artefak te iz n ajdišča V ršac-zahodni rob. V besedilu pod sliko je potem takem vrstni red obeh najdišč zam enjan. D a najdišče Vršac-Mesič kanal v besedilu razprave ni posebej om enjeno, si moremo razlagati le tako, da sta obe n ajdišči zelo blizu drugo od drugega in ju je F. Mil­ leker skupno sm atral za eno samo. Za tem om enja zelo skopo in le mimogrede najdišče K ozluk in opozar ja na sliko 2 v besedilu (1 . c., str. 78), k je r berem o pod fotografskim i posnetki artefak to v označbo Vršac-Kozluk. O b jav ljen e so v p rv i vrsti zgoraj od leve proti desni slike artefak to v s sedanjim i inventarnim i številkam i 21, 31 in 36, v drugi vrsti s števil­ kam i 33, 23 in 25, v tre tji vrsti s številkam i 6, 4, 5, 7 in 8 te r v zad n ji vrsti zgoraj s številko 43, spodaj s številko 45, desno od teh p a s številkam a 39 in 35. Iz označbe V ršac-K ozluk sinemo sklepati, da je F. M i l l e k e r prisodil tudi najdišče Kozluk k te rito riju Vršca, čeprav leži okrog 6 km vzhodno od m esta, na hribovitem svetu v višini vsaj okrog 300 m, m edtem ko je mesto Vršac popolnom a v ravnini in ima nadm orsko višino 92 m. Končno n av aja (1. c., str. 79) še paleolitske najdbe, k i so jih leta 1910 izkopali v neki jam i za p rid o b iv an je p eska p ri V atinu, okrog 12 km severno od Vršca in že blizu rom unske državne m eje. Tam n ajd en e p re d ­ m ete sicer opisuje, toda ne o b jav lja nobene slike. Razum ljivo je, da je F. Milleker paleolitske n ajdbe razstavil za ogled javnosti in posebej opozoril nan je v raznih izdajah V odnika po m uzeju. Toda v tre tji srbski izdaji (1939, str. 9) so navedeni samo pred ­ m eti iz najdišč V ršac-zahodni rob, Vršac-potok Mesič in Kozluk, m edtem ko vatinske najdbe niso n ik jer om enjene in je podoba, d a v m u zeju sploh niso bile razstavljene. Še bolj konkretno se p a izraža v peti nem ški izdaji (1941, str. 5), k je r piše, da »vidimo tu starokam enodobne (paleolitske) n ajd b e iz Vršca iz dveh najdišč (Mesič k an al in Kozluk), ki sta edini te vrste iz Banata«. Očitno je tu spet združil obe najdišči Vršac-M esič k an al in Vršac-zahodni rob v eno samo. Jasno pa sledi iz besedila, da je o vatinskih n ajd b ah sprem enil svoje p rv o tn o n aziran je in jih sploh ni več sm atral za paleolitske. V erjetno jih zato tudi ni razstavil. Zanimivo je dejstvo, da danes v m uzejskih zbirk ah zam an iščemo p ra v vatinsko gradivo, medtem ko je ves inventar iz vseh drugih najdišč dobro ohra­ njen. K akor smo že omenili, je M. G r b i č (1939, str. 49) med trem i paleo­ litskim i najdišči navedel tudi to od F. M i 11 e k e r j a tako rekoč črtano postajo Vatin, a izpustil najdišče Kozluk, J. Markovi č-M arjanovič (1950, str. 73—75) pa se je za dokaz pleistocenske delte M oravice poleg d ru g ih argum entov znatno oprla prav na vatinske paleolitske najdbe, ki jih bolj ali m anj sinhronizira z najdišči v Vršcu. ■ Po vsem povedanem p rih aja jo potem takem za n ad aljn jo k ritičn o p re­ sojo štiri najdišča v poštev, in sicer 1. V ršac-zahodni rob, 2. Vršac-M esič kanal, 3. Kozluk in 4. V atin (glej sl. 1). V ršac-zahodni rob Ko so leta 1888 kopali tako im enovani Središte kanal, so na zahodni stran i m esta Vršca, 400 m južno od T em išvarske ceste, v globini okrog 3,5 m, zadeli na večjo množino ostankov neolitske naselbine. O kak i posebni plasti pod neolitsko k ulturno p la stjo iz F. Millekerjevega (1937, str. 76) poročila ne zvemo ničesar. P ač pa pravi pisec, d a so bile najdbe, ki jih sm atra za paleolitske, »unter neolithiischen Siedelungs- funden«. Toda kak o n aj pravilno prevedem o besedo »unter«? A li so bile zadevne najdbe »med« ali »pod« neolitskim i najdbam i? Prevod je na tem m estu vsekakor mogoč v obeh smislih, to d a le n ek aj vrstic n a p re j (1. c., str. 79) je dosti jasno razvidno, v katerem sm islu u p o rab lja F. Milleker besedo »unter«. Ko om enja n ajdbe iz K ozluka, piše »unter den späteren vorgekom m enen, u n ter den R esten der steinzeitlichen A nsiedlung in der K uzluk stam m enden F euersteinklingen«. V tem stavku je p rv ič u p o rab ­ ljen o besedo »unter« mogoče prevesti le v sm islu »med« in jo je pisec mogel uporabiti le v tem smislu. Toda tu d i drugi v stavku se nah ajajo či »unter« ima isti sm isel že glede na to, da izvirajo vse kozluške n ajd b e iz struge potoka, k i je izpodjedal svoje obrežje. Po ustnih pojasnilih R. Rašajskega tam arheoloških izkopavanj sploh ni bilo, tem več so iz potočne naplavine samo pobirali posam ezne neolitske predm ete. Tako smemo to rej tudi za tako im enovane paleolitske n ajdbe iz n ajd išča Vršac- zahodni rob sklepati, d a so bile najdene m e d neolitskim i ostanki ali p a vsaj tik pod njim i. Po podatkih R. Raša j s k eg a so izkopali tu d i v sosednjem , nedaleč stran ležečem najdišču Vršac-M esič kanal, k i ga je F. Milleker, k ak o r smo' videli, povezal v enoto z najdiščem Vršac- zahodni rob, bogate sledove neolitske naselbine. Te n ajd b e so ležale v globini 0,90—3,50 m. Iz tega horizonta izv irajo to rej tudi tako im enovani paleolitski artefak ti, o k aterih bomo razp ra v ljali še pozneje. Posebne plasti, ki bi se ločila od neolitskih plasti, tudi v najdišču Vršac-M esič k an al ni bilo. Zelo v erjetn o je, d a F. Milleker sam točno ni poznal lege dom nevnih paleolitskih predm etov. K akor smo že zgoraj om enili, je W. W i r chow u, k i se je zanim al za to n ajb o in želel podrobnejša po­ jasnila, odpisal, d a »s podrobnejšim i okolnostm i ne m ore postreči« (1. c., str. 78). K ako je ta zvedel za n ajd b e in za k a j so ga zanimale, da je iz p ra ­ ševal po bližnjih okolnostih, sedaj ni več mogoče dognati. V erjetno k ot anatom a in antropologa, k i je po ted an ji p rak si zajel tudi vse p odročje prazgodovine. P otem takem m orem o dom nevati, da so pritegnile njegovo pozornost neolitske najdbe. Izključeno p a seveda ni, da m u je bil znan tu d i med neolitskim i predm eti izkopani fragm ent m am utovega zoba in je m islil na m orebitni paleolitik. V endar se v tem sm islu prav gotovo ni izrazil, k e r bi b il F. Milleker po vsej verjetnosti napisal, d a so W. Wirchowa zanim ale paleolitske n ajdbe. Tako to rej nim am o no­ benih utem eljenih podatkov, da b i bil F. Milleker že tedaj razlikoval pet tako im enovanih paleolitskih predm etov od drugega neolitskega g ra ­ diva. Mnogo v e rje tn eje bo, da je to ločitev izvršil šele za časa obiska prof. M a c Curdyja leta 1933, torej celih 45 let kasneje. O glejm o si sedaj po vrsti p et predm etov, ki naj bi bili še iz paleo­ litske dobe (1. c., str. 77, sl. 1). P rv i objekt, k i ga om enja F. Milleker, n aj bi b il m andeljnaste oblike in u p o rab ljen k ot p estn jak (Faustkeil). Sledeč predstavam o p estn jak ih ga iščemo zam an tako na sliki k ak o r tu d i v m uzejski zbirki. Šele če analiziram o tudi druge štiri predm ete, ugo­ tovimo, d a predočuje F. Milleker k o t p estn jak odbitek, k i je upo­ dobljen na sliki v desnem oglu spodaj in je v m uzejski zbirki arte fak to v iz najdišča V ršac-zahodni rob označen z inv. št. 47. Ne gre ted aj za p estn jak , pač pa za širok odbitek iz goste krem enovine, k i je p recej močno rjav k asto p atin iran (sl. 2). Dolg je 5,5 cm, širok 4,5 cm in ra z­ m erom a tenek. N a p rv i pogled opazimo, da ga ni mogoče držati v pesti, tem več samo m ed prsti. Na dorzalni stran i ga strehasto in skoraj sim e­ trično na dve polovici deli greben, k i se vleče od topokoničastega konca do precej široke bazalne ploskve. O d glavnega grebena izvira n e k a j stranskih grebenov, k i pa bistveno ne izstopajo. Posebnih retuš na zg o rn ji strani ni videti, če izvzamemo očitno nam erno stanjšanje ob b azaln i udarni ploskvi. Spodnja, to je ven traln a stran je gladka. O b bazalni ploskvi je tu izrazita velika čebulica (bulbus), ki pa ni p retiran o močna, pač pa gladko posneta. Na v en traln i stran i je levi rob zlasti zgoraj retu - širan, vendar gre očitno predvsem le za retuše, ki so nastale z rabo. V sekakor niti po obliki niti glede na patino ne dobimo vtisa neolitskega artefak ta, tem več m u m oram o prisoditi m oustéroiden značaj v širokem smislu. V endar ga brez p rid ržk a ne m orem o p rišteti m oustérienu. P rvič ne poznamo njegove stratig rafsk e lege, drugič so ga našli med neolitskim m aterialom ali tik oib njem , tretjič m oustéroidna oblika, k a d a r gre za osam ljene prim erke, še nič ne pove in četrtič vemo iz izkušnje, da so tudi neolitski kam eni arte fak ti tu in tam p rav močno patinirani, k a r je odvisno od m ateriala a rte fak ta in atm osferičnih vplivov nanj. Sl. 2 . V ršac-zahodni rob. Širok odbitek Sl. 3. V ršac-zahodni rob. K oničasto rezilo iz zrnatega k rem e n jak a N ad aljn ja dva po m nenju F. Millekerja paleolitska artefak ta sta iz navadnega zrnatega in žilastega k rem en jak a, ki ga je le težko obdelovati. Zato ne p red sta v lja ta tipičnih oblik, po k aterih b i ju mogli k u ltu rn o opredeliti. O ba sta precej debela odbitka. Zaradi ostrega rab- nega robu bi enega (sl. 3; na F. Millekerjevi sliki levi v spodnji vrsti; v m uzejski zb irk i z inv. št. 48b) lahko sm atrali za koničasto rezilo, d rugi (sl. 4; p ri F. Millekerju sred n ji v spodnji vrsti; v m uzejski zbirki z inv. št. 48 a) pa ima term inalno ob levi strani konico ali p ra v ­ zaprav prim itivno vbodalo. O ba bi m ogla b iti paleolitska artefak ta, saj podobni netipični odbitki sprem ljajo k u ltu rn i inventar že v starejšem paleolitiku in so zlasti v tako im enovanem praaurignacienu (psevdo- Sl. 4. V ršac-zaliodni rob. P rim itivno vbodalo iz zrnatega k rem e n jak a m oustérienu) zelo pogostni. P o ja v lja jo pa se tak i prim erki tu d i v neo­ litik u in še kasneje. Tako na p rim er v neolitskem in v en tarju L ju b lja n ­ skega b a rja niso nobena redkost. Č etrti predm et je fragm ent m am utovega m olarja (na F. Mille­ kerjevi sliki levo v p red zad n ji v rsti; v m uzejski zbirki z inv. št. 49), peti pa nedoločljiv, močno fosilen odlom ek, k i ga sm atra F. Milleker (1. c., str. 77) za del jelenovega rogovja (na njegovi sliki v sredini p re d ­ zadnje vrste; z m uzejsko inv. št. 50). Y celoti m ed naštetim i predm eti res ni prav nič tipično neolitskega. A ko bi bila n jihova stratig rafsk a lega točno ugotovljena, bi uteg n ili b iti paleolitski. Toda upoštevati je treba, da so bili izbrani iz gotovo dosti bogatejšega neolitskega m ateriala. B rezdvom no je predvsem navzočnost fragm enta m am utovega m o larja odločilno vplivala na p resojo M a c Curdy j a, da jih je proglasil za m oustérienske (1. c., str. 79). Y endar ne bi bil smel p rezreti dejstva, d a so ostanki m am utovih kosti v okrožju Vršca p rav pogostni in so tudi n ek d an ji neolitski prebivalci p ri kopanju jam (zemunic) p rav lahko zadeli nanje. Pleistocenska favna tak o lahko zaide v neolitsko plast. T aki prim eri so znani iz več naših jam , n. pr. iz A jdovske jam e p ri Krškem , k je r so bile kosti jam skega m edveda po­ m ešane z neolitskim inventarjem (S. Brodar-J. Korošec, 1953, str. 14 do 15 in 27). Seveda ni izključeno, da se na isti način pom ešajo m orebitni paleolitski artefak ti z neolitskim i, zlasti ted aj, če neolitska k u ltu rn a plast leži neposredno tik nad paleolitsko. Žal v konkretnem prim eru, k ot že rečeno, nimamo nobenih stratigrafskih podatkov in zato trije artefakti, od k aterih sta dva popolnom a netipična, ne m orejo dokazati m orebitne paleolitske plasti. T ako moremo za najdišče Vršac-zahodni rob, če ga ne povežemo z drugim i domnevnim i najdišči, dopustiti samo m ožnost m ore­ bitnega obstoja paleolitske k u ltu rn e plasti. V endar je še ta glede na um etno in nam erno izvršeni izbor iz m lajšega gradiva le m alo verjetna. N eposrednega dokaza za paleolitik p a n ik ak o r ni. Vršac-Mesić kanal D obrega pol kilom etra b o lj na zahod od zgornjega leži najdišče Vršac-M esić kanal. Za časa d o lgotrajnih reg u lacijsk ih del potoka Mesič so tudi tu v globini 0,90—3,50 m našli mnogo neolitskih predm etov. Po m nenju R. Rašajskega gre za zelo razprostranjeno neolitsko nasel­ bino, ki je le n ad aljev an je v n ajdišču V ršac-zahodni rob ugotovljene naselbine. Sistem atičnih arheoloških izkopavanj tudi tu ni bilo in so bile vse n ajd b e samo naključne. O d tod izv irajo kam eni artefak ti, k i jih F. Mille k er (1937, str. 77, sl. 1, zg o rn ji dve vrsti) samo slikovno ob­ ja v lja kot paleolitske, vendar z nobeno besedo v besedilu sam em ne om enja. V m uzejski zbirki je sh ran jen ih 32 artefaktov, k i so označeni z inv. št. 51—82. O d teh jih je F. Milleker objavil 12, in sicer po vrsti inv. št. 77, 54, 53—51, 71, 70, 82, 81, 64, 63 in 61. D a pokažem o značaj te kam ene industrije, objavljam o risbe n ek aterih n ajb o lj tipičnih a rte ­ faktov (sl. 5—10). N a p rv i pogled se ti bistveno razlik u je jo po obliki in m aterialu od artefak to v iz najdišča V ršac-zahodni rob. A ko izvzamemo n ek aj navidezno m oustéroidnih konic, ostanejo povečini artefak ti, ki brezdvom no p rip ad ajo k ulturnem u k ro g u ozkih rezil. T ipičnih m ousté- rienskih odbitkov ni. Poleg dolgih ozkih rezil s trikotnim ali trapezastim prečnim prerezom , oprem ljenih tu in tam na enem koncu s praskalom , delom a obrobno neretuširanih, a v več prim erih tudi strm o retu širan ih na eni ali obeh straneh, je večja skupina širokih koničastih rezil. Vmes so tudi prim erki, ki so popolnom a podobni rezilcem -praskalcem butm ir- skega neolitika. M ed vsem gradivom ne zasledimo visokih p rask al ali k ak ršn ih koli vbodal. Kot posebnost, k i je ne smemo prezreti, je treb a om eniti velik odstotek (37,5 %) artefaktov, k i im ajo n a dorzalni stran i ob bazalnem koncu, k je r je bulbus, izdelano praskalo ali konico. V paleo­ litskih in d u strijah se p o jav ljajo taki a rte fa k ti le posamezno. A rtefak ti so izdelani iz n ajrazličn ejših sileksov, predvsem iz rožencev in jaspisov. Sl. 5—10. A rtefak ti iz n ajd išča Vršac-M esič k an al Vsi so bolj ali m anj močno patinirani, k a r vzbuja vtis, da so b ili m orda p ra v zaradi patine odbrani od drugega m orda nepatiriiranega gradiva. Z birka artefaktov je dovolj obsežna, da bi m orala vsebovati vsaj posam ezne prim erke n ajbolj razširjenega in n ajb o lj tipičnega orodja m oustčriena, to je strgal, če b i hoteli videti v in v en tarju to kulturo. V celoti gre za elem ente, ki nastopajo v vsem m lajšem paleolitiku in tudi še pozneje. N ajznačilnejša je ozka om ejenost tipov, ki se ji p rid ru ži še dejstvo, da zelo značilni tipi m lajših paleolitskih in d u strij popolnom a m anjkajo. Zgolj na tipološki osnovi ni mogoče prideliti kam eno in dustrijo niti starejšem u n iti m lajšem u paleolitiku. Prvega izk lju ču jejo že tu navzoči v m lajših paleolitskih k u ltu rn ih stopnjah nastopajoči tipi, k i pa zopet niso toliko značilni, da bi jih u v rstili določeni stopnji, na prim er aurignacienu, na k a r nas n av aja totalno re tu širan je nek aterih rezil. K er nimamo iz tega n ajd išča nobenih stratig rafsk ih podatkov in artefak te tu ni sprem ljala nobena pleistocenska favna, dasi so znane n ajd b e m am u­ tovih ostankov iz širšega okrožja, je pač zelo upravičen dvom o njenem paleolitskem poreklu. Ta dvom nam bo še bolj utrdilo naslednje vredno­ ten je najdišča K ozluk, k atereg a kam eni artefak ti se presenetljivo u je ­ m ajo z industrijo Mesič kanala. Paleolitske trad icije tej k u ltu ri vsekakor ni odrekati. Zato utegne priti v poštev neka m lajša k u ltu ra, k i se tem tradicijam še ni odrekla. P ri tem je pripom niti, da je podobnost z večjim delom kam ene in d u strije iz najdišč ob izlivu Usore v reko Bosno izredno velika (S. Brodar, 1953, str. 225—236). Kozluk Na hribovitem pobočju ležeče najdišče Kozluk je od zgoraj om e­ n jen ih okrog 6 km oddaljeno in vsaj okrog 200 m višje od Vršca. F. Mil­ le k e r (1939, str. 11) poroča o njem , da že »od leta 1896 d aje jo vinogradi na desnem bregu K ozluškega potoka ostanke neolitskih naselij«. Po ust­ m enem sporočilu R. Rašajskega še sedaj potok izpodjeda breg in še vedno p rih ajajo nove neolitske n ajd b e na svetlo. A rheoloških izkopavanj tam doslej sploh še ni bilo. Med drugim neolitskim gradivom (velika ozka dleta, fragm enti surove barvane keram ike, barva, posode za žito), so po­ stopoma našli tudi precej krem enastih artefaktov, k i so jih sm atrali v skladu z drugim m aterialom za neolitske. D a je bil tega m nenja prvotno tu d i F. Milleker, lahko sklepam o že zato, k er jih v svoji glavni raz­ p rav i om enja le m im ogrede in s k ra tk o pripom bo, da je M a c Curdy našel med njim i šest približno 0,10m dolgih rezil, ki jim je prisodil starost m oustčriena. Toda om ejil se ni samo na objavo teh izrecno za paleolitske artefak te ocenjenih, tem več jih je izb ral še več iz ostalega gradiva (F. Milleker, 1937, str. 78, sl. 2). Skupno je sh ran jen ih v m uzejski zbirki v posebni škatlici 46 kozluških kam enih artefaktov, k i so označeni z inv. št. 1—46. O d teh so na Milleker j evi sliki v zg o rn jih dveh vrstah fotografije artefaktov št. 21, 31, 36. 33, 23 in 25, v sred n ji vrsti tako im enovanih m oustčrienskih dolgih in ozkih rezil št. 6, 4, 5, 7 in 8 ter spodaj artefaktov št. 43, 45, 39 in 35. Že pri prvem pregledu celotnega kozluškega m ateriala (prim ere glej sl. 11 do 19) moremo ugotoviti izredno podobnost s kam enim i artefak ti Sl. 11—16. A rtefak ti iz najdišča Kozluk M esić-kanala. U porabljeni so bili isti različki krem enovine, patina je enaka, obdelava p rav tak a in tudi tip i artefaktov so isti, le da jih je nek aj več, čeprav tudi tu ni velike tipološke raznovrstnosti. P rev lad u jejo dolga ozka rezila. N ekatera od n jih so popolnom a enostavna, d ruga so delno ali totalno obrobno retuširana. V ečkrat so term inalno ali bazalno oprem ljena s praskalcem ali s konico. Mnogo je zlomov in je na n jih po­ gosto nemogoče določiti, k je je bilo rezilo odbito od jedra. O dstotek a rte ­ faktov z obdelanim bazalnim koncem, k je r je na ventralni stran i še dobro opazen bulbus, je zopet zelo velik (26 %) in bi bil še p recej večji, ako ne bi bilo toliko zlomov. P rav ih m oustérienskih ročnih konic ni, čeprav n ekatera bazalno precej široka, term inalno s konico oprem ljena rezila na prvi pogled spom injajo nanje. Ta obrobno niso retu širan a in so pri nekaterih vidne le z rabo nastale retuše. Značilen je prim erek od roba je d ra odbitega, precej širokega rezila pravokotniške oblike, ki m u na dorzalni strani p re h aja m atična sk o rja v praskalo. Posebej je om eniti še pojav okroglih p rask al na dokaj debelih odbitkih. Visokih p rask al in vbodal ni nobenih. K er m an jk ajo je d ra , dobimo vtis, da arte fak ti niso b ili izdelani v najdišču, tem več prineseni od drugod. Seveda d rži to le v prim eru, če zbiralci niso izločili n ajdb, k i so se jim zdele m anj lepe ali m anj važne. S tratigrafskih podatkov o najdišču ni in jih tudi ne m ore biti, ker izvira ves m aterial iz recentne naplavine. T udi o favnističnih ostankih ni ničesar znanega. Pogrešam o ted aj važnih podatkov za določitev starosti najdene industrije. Č eprav im ajo vsi artefak ti precej izrazijo patino, ne smemo po tem k rite riju delati dalnjosežnih zaključkov. Mnogo bolj je upoštevati dejstvo ugotovljene neolitske naselbine, k i je z drugim i predm eti popolnom a dokazana. Od om enjenih dolgih ozkih rezil, ozna­ čenih prav gotovo le zmotno k o t m oustčrienska, jih je več, k i so k lju b patini le neolitski izdelek. Sicer pa se v celoti vsa in d u strija izredno ujem a z bosenskim i najdbam i ob u stju Usore, še mnogo 'bolj, kot velja to za najdbe M esić-kanala. Pleistocenske starosti najdišča K ozluk in n je ­ govih k u ltu rn ih ostankov po dosedanjih podatkih ni mogoče z ničim er dokazati. Vatin Vatin, 14 km severno od Vršca, je znan kot obsežna naselbina pozne bronaste dobe. O d tod je dobil m uzej v Vršcu ogromno predm etov tako im enovane vatinske k ulture. A rheološka izkopavanja, k i so tra ja la več let, so bila, k akor poroča J. Markovič-Marjanovič (1950, str. 72), izvedena v glavnem »nedaleč od vatinske železniške postaje na bregu M oravice«, po pism enem sporočilu »med mostom na M oravici in želez­ niško postajo«. Na tem m estu so kasn eje izkoriščali krem enasti pesek in v njem našli m am utove kosti. V endar ta jam a, na katero se še povrnem o, ne p rih a ja v poštev kot domnevno paleolitsko najdišče. P ač pa neka d ru g a jam a, ki so jo začeli leta 1910 izkoriščati za p ridobivanje krem e­ novega peska. T a leži po navedbah F. Millekerja (1937, str. 79) od vatinske železniške postaje »precej daleč p ro ti vzhodu, na bivšem polju grofa G y ü r k y j a«, po pism enem sporočilu J. Markovič-Marja- no viceve »cel kilom eter vzhodno od vasi (Vatina) p ro ti rom unski meji«. K er dru g ih jam v tej sm eri ni ugotovila in ji je zanesljiv tam ošnji dom ačin povedal, da so tudi tu k a j izkopali kosti, a našli prav malo arh eo ­ loških stvari, je dobila vtis, d a p rih aja le-ta jam a v poštev k o t paleo­ litsko najdišče. T udi geografski položaj se ji je zdel za paleolitsko naselitev zelo ugoden, o čem er poroča na drugem m estu (1950, str. 74). D a bi o pravilnosti te lokacije dvom ili, nimamo nobenih razlogov. F. Milleker p ri n ajd b i gotovo ni b il navzoč, k e r bi sicer ne po­ ročal (1937, str. 79), da je m uzej od tam p re je l najdbe. N jegovi strati- grafski podatki so zopet zelo borni. Zvemo le, da izvirajo n ajd b e »zelo Sl. 17—19. A rtefakti iz n ajd išča Kozluk globoko iz debele plasti peska pod humusom«. Zelo podrobno p a nas pouči profil III, ki ga n av a ja s tega m esta J. Marković-Marjanović (1950, str. 66). Do globine 3,10 m od p o v ršja je ugotovila štiri plasti, in sicer 1. od 0 do 0,40 m črno peščeno plast, 2. od 0,40 do 0,70 m rum en krem enjakov pesek z debelim prodom , 3. od 0,70 do 1,40 m bel krem enov pesek s prodom in 4. od 1,40 do 3,70 m droben, bel k rem en jak o v pesek za izdelovanje stekla. G lede na Millekerjevo trd itev o veliki globini pod humusom ni nobenega dvoma, d a so arheološki predm eti ležali že v n ajg lo b lji četrti plasti. P ra v lahko si n ad alje predstavljam o, da je dom ačin mislil p rav na te, ko je omenil, d a je bilo arheološkega p rav malo najdenega, k ak o r je tudi zelo v erjetn o , da je z omembo kosti imel v m islih pet kostnih fragm entov, k i so b ili najdeni obenem s k u ltu rn o ostalino in je o n jih poročal tu d i F. Milleker (1937, str. 79). Žal p a ne vemo, od k atere živalske vrste so bile te kosti. Ako bi jih F. M i 11 e k e r sm atral za m am utove, bi bil k lju b skoposti v navedbah to zelo v erjetno omenil. Tako neposrednega dokaza, da so bile m amutove, nim am o. Samo zaradi tega, k e r so bile po p rip ovedovanju dom ačinov v precej od d aljen i jam i arheoloških izkopavanj v enakem krem enastem pesku v globini okrog 2 m najdene m am utove kosti, je sicer mogoče dom nevati, d a so bile tudi tu k aj, ne smemo p a iz samo verjetnega, toda nedokazanega d ejstv a delati daljnosežnih zaključkov. Sicer pa ostanki m am uta strokovno niso dokazani niti za jam o, k je r so b ila arheološka izkopavanja, tem več govore o n jih le po spominu tam k ajšn ji prebivalci. Edino oporo, d a so v V atinu ali njegovi n ajb ližji okolici res izkopali m am utove ostanke, na k a r se naslanja tudi J. Marković-Marjanović (1950, str. 72), n a j­ demo p ri F. Millekerju (1939, str. 6) v opisu zbirk m uzeja v Vršcu, k je r n av aja med drugim tudi »mamutove zobe . .. iz Tatina« k o t poklon I. Krstića in »kosti praživotinja iz... Vatina«. Toda ta podatek za­ nesljivo ne določa niti ožjega najdišča n iti ne izvemo ničesar o plasti, v k ateri so bili živalski ostanki najdeni. D a so bile om enjene »praživalske kosti« m am utove, je le domneva, ki je samo zelo verjetna. V tako im enovanem paleolitskem vatinskem najdišču potem takem pleistocenska favna ni dokazana in le posredno glede na n ajd b e m am u­ tovih ostankov v širši okolici (M argita) je mogoč sklep o pleistocenski starosti krem enjakovega peska, iz k atereg a izvirajo k u ltu rn i predm eti. Koliko ti za ta dokaz prispevajo, bomo poskušali ugotoviti v naslednjem . Za opis najd en ih predm etov moremo uporabiti le navedbe F. Mil­ le k e r j a (1937, str. 79), k e r objekte, k o t že rečeno, v m uzejskih zbirkah zam an iščemo. Na žalost tudi ni bila o b jav ljen a nobena slika. Za k u ltu rn o opredelitev najvažnejša bi bila gotovo koščena strelica, o k a te ri vemo le, da je bila 3,5 cm dolga in da je im ela odlom ljeno konico, k ra te k bazalni podaljšek za nasaditev in ob straneh štrleča krila. Po našem dosedanjem zn an ju nam erno oblikovanega koščenega orodja človek starejšeg a paleo­ litik a še n i poznal. Šele p rav v zadnjem času slišimo o tako rekoč prvem takem prim eru. M ed m oustérienskim in v en tarjem postaje na planem Salz- gitter-L ebenstedt so odkrili, k ak o r poroča A. Tode (1953, str. 214, sl. 19) prvi dejansko obdelani staropaleolitski kostni izdelek. N jegovo poročilo se glasi: »Iz najdišča, vsekakor ne iz zanesljivega ležišča, izv ira končno m ajhna, 6,5 cm dolga koščena konica s k rili, ki je izdelana iz reb rn e kosti (mamuta?). Je p ač n ajsta re jša paleolitska konica z zazobkom (W ider­ hakenspitze).« Iz te navedbe razberem o, da ni b ila odkrita in situ, vendar je T. Tode, k ak o r nam sporoča prof. L. F. Zotz, osebno izrazil p re ­ pričanje, da spada k drugem u staropaleolitskem u in v en tarju . Samo po o b jav ljen i sliki dobim o vtis, da gre za odlom ek koščenega šila, k i je šele ob zlomu dobil k rila . O d vatinske strelice p a se razlik u je v tem , da nim a bazalnega podaljška za nasaditev. K er stratig rafsk a lega ni točno znana in se tudi po obliki ne ujem a popolnom a, smo jo omenili, a je ne moremo uporabiti, da bi z njo dokazali staropaleolitsko starost vatinske strelice. Toda tudi v m lajšem paleolitiku oblike koščenih strelic s k rili niso n ek aj običajnega. Šele v drugi polovici m agdaléniena se pojavijo koščeni izdelki z zobci, to je h arpune, na k atere se domislimo, ako upoštevam o bazalni podaljšek med k rili. M anj težav bi delala uvrstitev v neolitski inventar. Te možnosti ne izk lju ču je tu d i R. Rašajski, in sicer z utem eljitv ijo , d a so našli v C rvenki (96 m nad m orjem ) p ri T ršcu v isti gredi peska na tako im enovani suhi poti k D onavi celo v globini 9 m (87 m nad m orjem ) neolitsko kam eno m otiko (Schuhleistenaxt) in kam en klin (Steinmeissel). Žal J. Marković-Marjanović, k i je proučevala k v a rta rn e used­ line tega okoliša, p ra v k ra ja C rvenka točno ne pozna in je m ogla le sporočiti, da so v tem odseku med V elikim iu M alim Ritom bila p re ­ lag an ja in naplavi, da ne gre za isto gredo peska in da suhi pot vodi po terasi A libunarskega m očvirja, ki ni iz peska (glej J. Markovič- Marjanovič, 1950 a, str. 83), in je zato m orfološko p araleliziran je obeh najdišč nemogoče. D rugi predm et iz vatinskega krem enjakovega peska je bil fragm ent cevaste kosti z izvrtano m ajhno okroglo luknjo. To je vse, k a r vemo o njem . P ri pregledovanju m uzejskih zb irk smo sicer opazili okrog 9 cm dolg, močno oglajen odlom ek cevaste kosti lopatične oblike, k i im a na širšem koncu m ajhno izvrtano lu k n jo (inv. št. 9400), vendar ta ne izvira iz peska, k er so na njem še obilni sledovi hum usa. O dkrili so ga potem ­ takem v nekem drugem n ajdišču in n i identičen z vatinskim fragm entom . Y koščevino izvrtane lu k n je poznamo šele iz aurignaciena in so p ra v značilne za tako im enovano olševsko k u ltu ro , p o jav ljajo se nato v vsem m lajšem paleolitiku, tudi v neolitiku in še kasneje. Tako tudi tega p re d ­ m eta ni mogoče uporabiti za zanesljivo in določeno d atiran je vatinskega najdišča. Še m anj u p o rab ljiv je tre tji predm et, k i je označen prav na k ra tk o k o t koščen sveder. K er ga ne poznamo, si moremo samo p re d sta v lja ti fragm ent koničaste kosti. Koščenih svedrov v paleolitskem in v e n ta rju ne poznam o in je sploh vprašanje, ali je kost k o t sveder uporabna. Če povzamemo vse, k a r je o vatinskem najdišču znanega, m oram o ugotoviti, da pleistocenska favna v n jem ni dokazana, najdeni predm eti pa izk lju ču jejo stare jši paleolitik in p rih a ja v poštev kvečjem u m lajši. Toda še ta bi b il dokazan le tedaj, če geološko dokažemo pleistocensko starost k rem enjakovega peska. Za dokaz pa ni dopustno uporabiti d ru g a arheološka najdišča, k i so po svojem k u ltu rn em in v en tarju popolnom a drugačnega značaja, zelo oddaljena in, k a r je glavno, niso ležala v isti plasti krem enjakovega peska. Kritika dosedanjega datiranja Potem ko smo se seznanili z vsem, k a r je znanega o vseh štirih najdiščih, poglejm o, koliko so upravičene doslej izrečene d a ta c ije po­ m em bnih paleolitskih raziskovalcev M a c Curdyja in R . R . Schmidta, po k aterih so se rav n ali F. Milleker, M . Grbič in J. Markovič- Marjanovič. P rav nič se ne čudimo, če je M a c Curdy (po F. Millekerju, 1937, str. 79 in 1933, str. 7) prisodil a rte fak te najdišča V ršac-zahodni rob m oustérienu. D ejan sk o v zb u jajo , če ne upoštevam o vseh drugih okolnosti in jih gledam o zgolj s tipološkega vidika, vtis starejše paleolitske k u l­ ture. Zlasti še, če popolnom a izločimo v n ajdišču odkriti neolitski m aterial in sm atram o, da je n a tem m estu osam ljeni fragm ent m am utovega m o larja istodoben s k u ltu rn o ostalino. Popolnom a nerazum ljivo pa je , k ak o je mogel p rik lju č iti tej periodi tu d i artefak te iz najdišča Vršac-M esić kanal, k i so po m aterialu, obliki in obdelavi povsem drugačni. Poleg n ek aterih navidezno m oustéroidnih konic tv o rijo tu glavnino ozka dolga rezila in d ru g i tipi, ki so značilni kvečjem u za m lajši paleolitik, ako b i jih glede na močno patino ne hoteli prisoditi še kasnejšim kulturam . N erazum ljivi so razlogi, zak aj je prisodil k m oustérienu artefak te iz K ozluka, k u l­ turno identične z ostalino M esič-kanala. Vprašamo se, kako je mogel po našem m nenju izrazito neolitska dolga ozka rezila opredeliti k ot mousté- rienska. Nehote se vzibuja sum, da je F. M i 11 e k e r m orda le posplošil m nenje M a c Curdy j a , k i ga je ta izrekel za najdišče M esič-zahodni rob. Po drugi stran i p a je treba sm atrati m nenja M a c Curdyj a k lju b velikem u ugledu, ki ga je užival, v n ek aterih prim erih za nezanesljiva ali celo zmotna. T ako je n a prim er uvedel v inozemsko strokovno slovstvo štiri aurignacienske postaje iz jam p ri Beogradu, ki jih dejansko ni (S. Brodar, 1954, str. 411—412). P resoja priznanega strokovnjaka R. R. Schmidta (cit. po F. M i l ­ l e k e r j u , 1959, str. 9), izrečena očividno kasneje, je b ila že bistveno drugačna, čeprav se ni mogoče u b ran iti vtisa, da jo je izrazil vendarle nekoliko pod vplivom m nenja M a c C u r d y j a. Tako V ršac-zahodni rob k ak o r tu d i Vršac-Mesič kanal je dodelil m oustériensko-aurignacienski dobi, in sicer v sm islu prehoda iz starega paleolitika v m lajšega. P ri tem je prezrl, da se in v en tar iz M esič-kanala tako rekoč v vsem ujem a s kam eno m anufakturo Kozluka, k i jo je sam prisodil srednji kam eni dobi, to je m ezolitiku. R. R. Schmidtova opredelitev kozluškega najdišča m ezolitiku, ki so jo poznejši av to rji v sv o jih citatih popolnom a spre­ gledali, je še toliko b olj pomembna, k e r je tu d i naša raziskava dovedla do približno enakega zaključka, zlasti s tem, da je opozorila na kam eno in d u strijo ob U sori v BiH. Posebej je treb a n ad alje podčrtati dejstvo, da po podatkih iz slovstva niti M a c Curdy n iti R. R. Schmidt nista izrekla nobene sodbe glede vatinskega najdišča. Ali ju na tam k ajšn je najdbe F. M i 11 e k e r m orda ni opozoril? A li že ted aj teh n ajd b ni bilo v m uzeju? Vsega tega ne vemo, toda zelo verjetno je , da vatinskim najdbam nista pripisovala paleolitske starosti in jih zato F. Milleker v m uzejskih zb irk ah ja v ­ nosti tudi ni razstavil. Zato v njegovem V odniku po m uzeju (1939) o teh o b jek tih ne najdem o nobene zabeležbe, v glavni razpravi (1937) pa govori o V atinu le kot o tre tji diluvialni najdbi, ne da bi jo poskušal podrobneje opredeliti. K akor smo že om enili, je M. G r b i 6 (1939, str. 49) prevzel datacijo obeh najdišč v Vršcu po M a c C u r d y j u in jo brez utem eljitv e po­ splošil tudi za Vatin. Za vsa tri najdišča je sm atral kot dokazano, da je tam prebival p rim itiv n i k rap in sk i pračlovek. Popolnom a pravilno je izključil najdišče Kozluk, ki ga je v erjetn o sm atral za neolitsko, ker izrecno ugotavlja, d a na področju V ojvodine dotlej m ezolitske k u ltu re niso bile odkrite (1959, str. 49). Po M. Grbicu je sinhronizirala z Vatinom najdišči V ršac-zahod in Vršac-Mesič k an al tu d i J. Marković-Marjanovic (1950, str. 74), vendar se je odločila za varianto R. R. Schmidta, ki je videl v k u l­ tu rn i ostalini obeh najdišč iz Vršca že m lajše paleolitske elem ente. Enotno je vsa tri arheološka najdišča skupaj u porabila za stratigrafsko klasi­ fikacijo in d a tira n je starosti fosilne delte M oravice, čem ur glede na bistveno različen arheološki in v en tar ni mogoče p ritrd iti. Za to bi se mogel izkoristiti samo Vatin, o katerem pa žal nimamo zadostnih dokazov, d a gre dejansko za paleolitsko najdišče. Zaključki Po analizi podatkov iz slovstva in pregledu še ohranjenega arh eo ­ loškega gradiva ne m orem o neposredno dokazati paleolitske naselitve za nobeno najdišče iz Vršca in njegove širše okolice. Točna stratig rafsk a lega najdb nam je delom a neznana, delom a ni zanesljivo pleistocenska. Za tipološko ocenitev nudijo najdišča delom a prem alo arheološkega g ra­ diva, delom a so za proučevanje na razpolago prem alo tipični artefakti. P reu ran jen a in nezadostno utem eljena so vsa dosedanja podrobnejša d a ­ tiran ja. K ljub neposredni zvezi z neolitsko naselbino im ajo še n ajb o lj paleo­ litski značaj m aloštevilni arte fak ti n ajd išča Vršac-zahodni rob, k je r je arheološko gradivo vsaj v neki m eri podkrepljeno s fragm entom m am u­ tovega m olar ja . V endar za dodelitev k določeni k u ltu rn i stopnji nimamo zanesljivih opor. A rtefak ti najdišča Vršac-M esič kanal, ki ga je dejansko mogoče vezati s prejšnjim , so povečini tako izrazito sorodni s kam eno industrijo K ozluka, d a je dvom o njihovi paleolitski starosti p ra v gotovo upravičen. K ajti za najdišče Kozluk ni nobenih znakov, k i bi izpričevali paleolitsko starost tam najdenih artefaktov. Pač pa so razlogi, k i govore za b olj ali m anj prehodno stopnjo k neolitiku. P rav gotovo o b staja neko sorodstvo z delom kam enih in d u strij ob U sori v BiH; čim bodo te točno opredeljene, bo rešeno vprašanje kozluške k u ltu rn e vsebine in posredno tudi k u ltu rn e ostaline najdišča Vršac-M esič kanal. Vatinsko najdišče se s kostnim k u ltu rn im inv en tarjem stratig rafsk o in arheološko bistveno razlik u je od ostalih. S tarejši p aleolitik p rih a ja tu kom aj v poštev, njegov m lajši paleolitski značaj pa bi dokazal samo ne glede na d ru g a dvom ljiva arheološka najdišča izvedeni geološki dokaz o pleistocenski starosti kre- m enjakovega peska, v katerem so našli koščene artefakte. V zvezi z arheološkim m aterialom je b ila ugotovljena pleistocenska favna edinole v n ajdišču M esič-zahodni rob (fragm ent m am utovega m o­ la r j a), vendar nim am o dokaza za njegovo prim arno lego. B rez dvom a je ta odbitek svoj čas odločilno vplival v sm islu paleolitske d atacije ne samo tega, temveč tu d i ostalih najdišč. P ri tem so sovplivale prav gotovo tudi pogostne n ajd b e m am utovih ostankov na teren u V ršca in njegove širše okolice, ki p a niso v nobeni neposredni zvezi z arheološkim i najdišči. Preseneča, d a so m am utovi ostanki ležali v raznovrstnih sedim entih in v višinsko dokaj različnih nivojih. Na severozahodnem robu A libunarskega m očvirja so jih našli p ri M argiti v terasi 83 m v barski puhlici in po p ričevanju dom ačinov v isti terasi, toda v krem enjakovem pesku, p ri V atinu; nadalje v d ep resiji A libunarskega m očvirja v V elikem R itu v višini okrog 76 m, pa zopet na jugovzhodnem obrobju na več m estih, po­ nekod v produ, p ri Vršcu in P avlišu v višini okrog 92 m (F. M i 11 e k e r , 1937, str. 74). V saj p ri bodočih n ajd b ah , ki se bodo gotovo še p ojavile, bi bilo zelo koristno točno dognanje n jihovega sedim enta, njihove p rim arn e ali sekundarne lege. K oder gre za p rim arn a ali samo subprim arna ležišča pleistocenske favne, je brez dvom a zelo upravičena dom neva, d a bi uteg­ nila b iti tam tu d i paleolitska postaja. Seveda je treb a to z n ajsk rb n ejšim preiskovanjem še dokazati. T ako bi bodoča raziskovanja še m ogla osvet­ liti d o s e d a n je n e z a d o s tn o r a z ja s n je n e , z n e o litsk im m a te ria lo m m e šan e in n a v id e z n o p a le o lits k e n a jd b e . ¥ s a j za n e k a te r a d o m n e v n a p a le o lits k a n a jd iš č a V ršca in o k o lic e b i n a r a s la v e r je tn o s t n jih o v e d e ja n s k e p r i­ p a d n o s ti p a le o lits k i d o b i od n o sn o p r e h o d u od p a le o litik a k n e o litik u . Slovstvo Brodar, S., K o d k ritju kam enih in d u strij ob Usori. — G lasnik Zem aljskog m uzeja. Sarajevo, 1953. Str. 225—236 in tab. I—X. Brodar, S . - Korošec, J., A jdovska jam a p ri Nemški vasi. R azprave III razr. za zgod. in družbene vede SAZU, L ju b ljan a, 1953. Brodar, S., H istoričen in kritičen pregled dom nevnih paleolitskih najdišč na jugu Jugoslavije. — R azprave II razr. za prirod, vede SAZU, L ju b lja n a 1954. Str. 395—424. Grbič, M., P reistorisko doba Vojvodine. — V ojvodina I. Novi Sad, 1939. Str. 4 7 - 60. Markovič -Marjanovič, J., Pleistocena fosilna delta M oravice kod V atina u jugoistočnom B anatu. — Geološki anali B alkanskog Poluostrova. Beograd, 1950. Str. 55—80. M a r k o v i ć - M a r j a n o v i č , J., P rethodno saopštenje o D eliblatskoj Peščari. — I. Zbornik radova Geološkog instituta SAN-a. Beograd, 1950 a. M e n g h i n , O., K a p reisto riji vršačke oblasti. — S tarinar 1926/27. Beograd, 1928. Str. 14—29. Milleker, F., V orgeschichte des B anats. — S tarinar XII. Beograd, 1937. Str. 59—79. Milleker, S., Vodž kroz zbirku starina G radskog m uzeja u Vršcu. — 5. izd. Vršac, 1939. Str. 1—20. Milleker, S., F ü h re r durch die A ltertum s-Sam m lung des Städtischen Museums in W erschetz. — 5. Auflage. W erschetz, 1941. Tode, A., Die U ntersuchung der paläolithischen F reilandstation Salzgitter- Lebenstedt. — E iszeitalter und G egenw art III. 1953. Str. 144 i. d. ZUSAMMENFASSUNG P aläolithikum in Vršac und seiner Umgebung? D ie angeblichen P aläolithfunde von V ršac und seiner Um gebung stammen aus den Jahren 1880—1910 und w urden als solche erst im Jahre 1937 von dem bekannten P räh isto rik er und G ründer des M useums von Vršac F. Milleker (1937, S. 76—79) publiziert. F ür sie in teressierte sich schon im Ja h re 1891 der B erliner Prof. W. W i r c h o w. A uf seine A nfrage üb er die n äh eren F und­ um stände konnte ihm jedoch F. Milleker keine A uskunft geben. Es ist sehr bezeichnend, dass O. M e n g h i n (1928, S. 14—29) in seiner D arstellu n g der V orgeschichte von V ojvodina diese F unde ü b erh au p t nicht erw äh n t hat. Allem Anschein nach haben sich für ih r paläolithisches A lter als erste M a c Curdy aus Boston und R. R. Schmidt aus T übingen ausgesprochen, und zw ar erst dann, als sie dem M useum in Vršac einen Besuch abstatteten. A uskunft darü b er geben auch die verschiedenen A uflagen des F ü h rers durch die A ltertum s­ sam m lungen des V ršacer städtischen M useum s, die F. Milleker (1939, 1941) veröffentlicht hat. L eider sind alle seine A ngaben, w elche nachher von M. Grbič (1939, S. 48—49) u n d J. Markovič -Marjanovič (1950, S.. 73—75) benutzt w urden, sehr knapp gehalten, u n k lar und unübersichtlich. E inerseits spricht F. Milleker (1937, S. 76) von drei F undstellen, von zweien aus V ršac und der d ritten aus Vatin, w obei er dann einige Zeilen w eiter noch die F u n d stelle Kozluk aus d er w eiteren Um gebung yon Vršac nennt, anderseits an an d erer Stelle (1959, S. 5 und 1941, S. 5) e rk lä rt er w ieder ausdrücklich, dass es im nordöstlichen Jugo­ slawien nur zwei paläolithische F undstellen gibt, näm lich Mesič K anal in der Stadt Vršac und K ozluk in deren w eiteren Umgebung. Im T exte u n te r den A bbildungen der S teinindustrie (1957, S. 77) sind die F undstellen V ršac-W estrand und Vršac-Mesić K anal in verw echselter Reihenfolge genannt. A bgebildet sind auch m ehrere S tein artefak te von der F u n d stelle Kozluk (S. 79), w äh ren d die K nochenartefakte von Vatin n ur beschrieben sind, sonst ab er von ih n en jede A bbildung fehlt. Infolge dieser u n k laren und w idersprechenden A ngaben m usste die F rage gestellt w erden, w ie viele F undstellen es eigentlich gäbe, wo ihr genauer F undort liege, w as über ih re S tratigraphie und den K ulturinhalt bekannt sei u n d schliess­ lich, ob sie m it R echt als paläolithische Stationen bezeichnet w erden können. Nach genauer Ü berprüfung der L iteratu r u n d nach D urchsicht des noch im V ršacer M useum erhaltenen F undm aterials konnte m an feststellen, dass vier F undorte in B etracht kom m en, und zw ar 1. V rsac-W estrand, 2. Vršac-M esić K anal, 5. Kozluk und 4. V atin (Abb. 1). Vrsac-W estrand. N ach F. M i l l e k e r (1957, S- 76) stiess m an au f d ie a n ­ geblichen D iluvialfunde »im Ja h re 1888, a ls m an am W estrande der S tadt (Vršac) den sogenannten S redišteer K anal zog, bei 400 m südlich von der T em esvarer Strasse, beil. 5,5 m tief, u n ter neolithischen Siedelungsfunden«. Z ahlreiche neo- lithische K u ltu rreste sind nicht n u r au f dieser Stelle, sondern auch in nächster U m gebung gefunden w orden. W ie uns R. Rašajski, Kustos des N ational­ m useum s in Vršac, m itteilt, h an d elt es sich h ier um eine w eitausgedehnte neo­ lith i sehe A nsiedlung, deren R este in d er T iefe von 0,90 bis 5,50 m Vorkommen. D araus und nach d er Ü berprüfung, in w elchem Sinne F. Milleker das W ort »unter« gebraucht hatte, ist zu schliessen, dass die sogenannten paläolithischen G egenstände zw ischen dem neolithischen M aterial oder höchstens k n ap p u n ter ihm ausgegraben w urden- G enauere stratig rap h isch e A ngaben besitzen w ir nicht. D ie G egenstände w urden von den A rb eitern a n F. Milleker übergeben, so dass er Prof. W. W i r c h o w »auf seine E rkundigung nach näheren U m ständen nicht dienen konnte«. Es ist kaum anzunehm en, dass F. Milleker schon dam als die angeblichen P aläolithfunde von den übrigen neolithischen abgesondert hätte. Diese T rennung geschah w ahrscheinlich erst w ährend des Besuches P rof. M a c Curdy's im Ja h re 1955, also volle 45 Ja h re später. Von dieser F undstelle w erden 5 G egenstände genannt. Zuerst »ein m andel­ förm iges Stück, w elches als F austkeil gedient haben mag«. Aus dem V ergleiche der im M useum u n te r d er Bezeichnung V rsac-W estrand aufbew ahrten S tücke m it den A bbildungen F. Millekers geht hervor, dass von einem richtigen F au st­ keil keine Rede sein kann. Es h an d elt sich um einen 5,5 cm langen, 4,5 cm breiten und verhältnism ässig dünnen m ousteroiden B reitabschlag, der m it einer b rä u n ­ lichen P atina verseh en ist (Abb.2). Seine S chlagfläche ist ziemlich breit. Von hier aus ist au f der D orsalseite eine deutliche V erdünnung des A rtefaktes bem erkbar. D ie V entralseite ist g latt und besitzt einen m ittelstarken Bulbus. B esondere R etuschen gibt es au f d e r O berseite nicht, w ohl ab e r am lin k en R ande der U nterseite. Doch h an d e lt es sich m eist n u r um G ebrauchsretuschen. Zwei w eitere Stücke (Abb. 5 u.4) sind aus körnigem G angquarz. D as eine ist m it ein er Schneide und das andere m it ein er seitlichen Spitze od er eigentlich m it einem prim itiven Stichel versehen. D er vierte G egenstand ist ein F ragm ent eines M am m ut-B acken­ zahnes und der fü n fte ein B ruchstück eines H irschgew eihes (?). A lle diese S tücke zeigen tatsächlich keine neolithischen M erkm ale, sie m uten paläolithisch an. Es ist jedoch in B etracht zu ziehen, dass es sich um eine A uslese aus dem neolithischen M aterial handelt. D ie P atin a des erstgenannten sagt nichts aus, da unter U m ständen auch neolithische A rtefak te eine sogar sehr dicke P atina bekom m en können. F ü r die Bestim m ung M a c Curdy’s, von dem die A rtefak te dem M oustérien zugefeilt w orden sind, w ar augenscheinlich auch das B ruchstück des M am m utzahnes m assgebend. A uf dem V ršacer Boden kommen M am m utreste sehr häufig vor. D eshalb ist es nicht ausgeschlossen, dass sie von den Neolithi- kern beim A usgraben von E rdgruben m it dam übrigen neolithischen M aterial leicht verm ischt w erden konnten, was übrigens in m ehreren F ällen in unseren H öhlen schon festgestellt w orden ist (S. Brodar-J. Korošec, 1953, S. 14—15 u. 27). Auf diese W eise können allerdings au ch paläolithische Steinaritefakte in die neolithische Schicht gelangen. D a jedoch a u f G rund so weiniger A rtefakte w eitgehende typologische Schlüsse nicht sta tth a ft sind und ausserdem die S trati­ graphie d er F undstelle gänzlich unb ek an n t ist, kann m an einen unm ittelbaren Beweis des paläolithischen A lters der F u n d e n ich t erbringen. V rša c -M e s ić K a n a l. N ur ein gutes halbes K ilom eter w estlich von der obigen liegt die F undstelle Vršac-Mesić K anal. W ährend langandauernder R egulierung das M esić-Baches sin d auch hier in der T iefe von 0,90 bis 3,50 m viele neolithische G egenstände von den A rbeitern gefunden w orden. Auch diese Stelle gehört noch in den Bereich d e r neolithischen A nsiedlung, von der oben gesprochen w urde. System atische archäologische A usgrabungen fanden auch hier nicht statt, säm t­ liche F unde sind n u r dem Zufall zu verdanken. Von h ier stam m en die S teinartefakte, die von F. Milleker (1937, S. 77, Abb. 1, die beiden oberen Reihen) abgebildet, jedoch im T exte m it keinem W ort behandelt w orden sind. Im V ršacer M useum findet m an in einer Schachtel m it d er B eschriftung Vršac-M esić K anal 32 S teinartefakte, von denen 12 m it den A bbildungen F. Millekers übereinstim m en. A uf den ersten Blick unterscheidet sich diese Sam m lung (Abb. 5—10) in B ezug au f S teinm aterial (H ornsteine und Jaspise) und Form w esentlich von den V ršac-W estrand A rtefakten. T rotz Vor­ handenseins scheinbar m ousteroider Spitzen gibt es keine typischen M oustérien- artefakte. D er M ehrzahl nach handelt es sich um lange Schm alklingen m it d rei­ eckigem oder trapezförm igem Q uerschnitt. Sie sind teils einfach u n d u n retu sch iert teils stellenw eise oder auch total m it ziem lich steiler R andretusche versehen. Einige von ihnen enden m it einem K ratzer, d a ru n te r gibt es Beispiele, d ie den K lingenkratzern des B u t mi r - N eolith ik u ms vollkom m en entsprechen. S ehr hoch ist der Prozentsatz (37,5 % ,) d er Abschläge, a n denen das E nde m it dem Bulbus zu Funktionszw ecken b ea rb eite t w orden ist. D ie A rtefak te sind m eh r od er w eniger patiniert. D ie Sam m lung m acht den Eindruck, dass es sich m öglicherw eise gerade um eine A usw ahl p a tin ie rte r Stücke handelt. O bw ohl sie in Bezug a u f die Zahl der A rtefakte nicht gering ist, erb lick t m an in ih r k eine M oustérienschaber. Im G anzen treten E lem ente hervor, d ie im Jungpaläolithikum und au ch noch später erscheinen. Eng b eg ren zt ist die Zahl d er Typen, viele jungpaläolithische, z. B. die Stichel, fehlen ganz. Vom typologischen S tandpunkt kann von dem A ltpaläo- lithikum keine R ede sein, aber auch eine bestim m te Stufe des Jungpaläolithikum s kom m t kaum in B etracht. D a m it den F un d en k ein e pleistozänen T ie ra rte n v er­ gesellschaftet w aren u n d w ir n u r üb er m anchm al vorgekom m ene M am m utreste aus der nächstliegenden U m gebung u n te rric h te t sind, fern er ü b e r die S trati­ graphie der F undstelle keine N achrichten vorliegen, sind die Zw eifel bezüglich des paläolithischen A lters der S teinindustrie berechtigt. D azu v eran lasst uns auch der V ergleich m it den A rtefakten d e r F undstelle Kozluk, w elche in dem S teinm aterial und d er B earbeitung vollständig m it der hiesigen M anufaktur übereinstim m en. E inen G rad d er paläolithischen Tradition k an n m an dieser Ind u strie gewiss n ic h t absprechen. In dieser H insicht ist die grosse Ä hnlichkeit m it dem Grossieri d er S teinindustrien an d er U sora in Bosnien nicht zu übersehen (S. Brodar, 1953, S. 225—256). K o z lu k . U nterschiedlich zu den beiden V ršacer Fundstellen, die sich in der E bene (92 m) befinden, liegt die F undstelle K ozluk in hügeliger L andschaft, etwa 6k m östlicher und ru n d 200m höher als V ršac. N ach F. Milleker (1939, S . 11) »geben die W eingärten am rechten U fer des K ozlukbaches seit dem Ja h re 1896 R este neolithischer Besiedlung«. D e r Bach u n te rg rä b t auch h eu te noch seine U fer und es kommen im m er w ieder n eu e nealithische F unde zum Vorscheine. B isher fanden hier k ein e archäologische A usgrabungen statt. Von hier sind im V ršacer Museum in ein er besonderen Schachtel 46 S teinartefakte aufbew ahrt. Teilw eise sind sie von F. Millek er (1937, S. 78, Abb. 2) abgebildet w orden. D aru n te r sehen w ir auch die 10 cm langen Schm alklingen, denen vom M a c Curdy das M oustérienalter zugesprochen w urde. Schon die erste D urchsicht der K ozluker Steinartefakte (Abb. 11—19) ergibt eine au ffallen d e Ä hnlichkeit m it dem Vršac- Mesić K anal M aterial. G leichartige Silexe w u rd en hier benützt, ih re P atin a ist dieselbe und die B earbeitung ganz gleich. Bei n u r w enig grösserer A nzahl der T ypen sind lange, einfache, n u r teilw eise oder to ta l retu sch ierte Schm alklingen vorherrschend. O ft sind sie term inal o d er basal m it einem K ratzer o d e r einer Spitze versehen. An vielen B ruchstücken k an n m an das A bschlagsende nicht feststellen; der P rozentsatz hier zu Spitzklingen o d er K lingenkratzern b ea rb ei­ te te r Stücke ist w ied er seh r gross (26 %,). R ichtige H andspitzen sin d n ich t vor­ handen. E rw ähnensw ert sind verhältnism ässig d icke R undkraizer, w äh ren d die H ochkratzer u n d Stichel vollständig fehlen. A uch K ernsteine sehen w ir in d er Sam m lung keine. F aunistische R este gibt es keine. D as ganze M aterial stam m t ans d er Bachanschw em m ung, ü b e r seine p rim ä re Lagerung wissen w ir a b e r gar nichts. Nach d er P atin a auf das paläolithische A lter zu schliesisen, w ä re verfehlt, vielm ehr ist die du rch viele G egenstände bew iesene neolithische A nsiedlung in B etracht zu ziehen. D ie ganz gewiss irrtü m lic h dem M oustérien zugew iesenen Klingen sind neolithischer H erkunft. W ie schon oben bem erkt, stim m t diese ganze Industrie, sogar noch v iel m ehr, m it d er bosnischen U sora-Steinindüstrie überein. D as pleistozäne A lter d er F undstelle K ozluk und ih rer K u ltu rreste ist nicht bew eisbar. Vatin. D ieser 14 km nördlich von V ršac gelegene O rt ist d u rc h d ie zahl­ reichen spätbronzezeitlichen F u n d e allgem ein bekannt. D ie archäologische Aus- grabungsstelle lieg t nicht w eit von der E isenbahnstation und w u rd e nachher zur G ew innung d er Q uarzsandes ausgebeutet. D abei w urden nach A ussage der O rtsbew ohner M am m utreste ausgehoben. Als paläolithische F u n d stelle kom m t jedoch eine an d e re G ru b e in B etracht, w elche nach F. Milleker (1937, S. 79) »ziemlich w eit gegen Osten«, nach J. Marković-Mai janović (1950, S. 72) »ein ganzes K ilom eter w eit gegen Osten, schon n ah e an d er rum änischen Grenze« liegt und seit dem Ja h re 1910 zu r Q uarzsandgew innung ausgenutzt w orden ist. Von h ie r bekam das V ršacer M useum, die von F. Milleker (1937, S. 79) e r­ w ähnten D iluvialfunde, von w elchen w ir n u r erfahren, dass sie »sehr tief an s der m ächtigen S andschichte u n te r dem Humus« stam m en. D as von J. Marković- Marjanović (1950, S. 66) bekanntgegebene P rofil um fasst bis zur T iefe von 3,10 m vier Schichten, von w elchen die v ie rte (1,40—3,10 m, feiner, w eisser Q u arz­ sand) nach der A ussage eines verlässlichen O rtsbew ohners T ierknochen u n d einige archäologische G egenstände geliefert hat. A uch F. Milleker (1937, S. 77) b e ­ richtete nur k u rz ü b e r fünf K nochenfragm ente. Es ist anzunehm en, dass er trotz seiner knappen D arstellungsw eise den F u n d von M am m utknochen u n terstrich en hätte, w enn er diese in den R esten erk a n n t h ätte. W ohl h at F. Milleker (1939, S. 6) M am m utzähne u n d Knochen von »U rtieren« aus Vatin im M useum ausgestellt, w ir haben jedoch keinen Beweis, dass diese m it den sogenannten D iluvialfunden von V atin in irgendeinem Zusam m enhang w ären. D as pleistozäne A lter des Q u arz­ sandes, in w elchem die archäologischen O b jek te gefunden w orden sind, ist auf faunistischer G rundlage nicht un m ittelb ar bew eisbar. Es ist jedenfalls auffallend, dass g erade diese O b jek te im V ršacer M useum nicht m ehr au ffin d b ar sind. Sie sind uns n u r nach der B eschreibung F. Mille- kers (1937, S. 79) bekannt. L eider h a t er sie nicht abgebildet. D as w ichtigste O b jek t zur K ulturbestim m ung w äre der »untere Teil einer Pfeilspitze au s Bein. D ie Spitze ist abgebrochen, der kleine in den Schaft gehörende D orn und die auf beiden Seiten hervorspringenden Ecken sind noch vorhanden. D ie Länge des O b jek tes ist 0,035 m«. D ieser F und erin n ert an die in der F reilandstation Salz­ gitter-L ebenstedt gefundene K nochenspitze m it F lügeln, welche A. Tode (1053, S. 214, Abb. 19) a.ls die älteste W iderhakenspitze dem M oustérien zugeteilt hat. Von der Y atiner Pfeilspitze unterscheidet sie sich allerdings darin, dass sie keinen in den Schaft gehörenden D orn besitzt. Dieses vereinzelte Beispiel k ann die Zugehörigkeit der Y atiner Pfeilspitze zum A ltpaläolithikum nicht bew eisen. Es käm en vielleicht die Schlussphasen des Jungpaläolithikum s in Betracht, viel eher jedoch das Neolithikum . D iese M öglichkeit w ird auch von R. Rašajski a n ­ genom men, nachdem in C rvenka bei Vršac noch in 9 m Tiefe eine neoli t bische S chuhleistenaxt und ein Steinm eissei gefunden w orden sind. A llerdings kam en diese nicht in derselben Sandschicht vor, w ie uns J. Marković-Marjanović freundlichst m itgeteilt hat. In C rvenka geht es um U m lagerungen und A nschw em ­ m ungen und können deshalb beide F undstellen nicht parallelisiert w erden. D er zweite in dem V atiner Q uarzsande gefundene G egenstand w ar »ein F rag m en t eines R öhrenknochens, in welchem ein kleines rundes Loch gebohrt ist«, d er d ritte »ein B ohrer aus Knochen«. N ur nach dieser B eschreibung ohne je d e A bbildung können auch diese beiden O b jek te zur D atierung der F undstelle nicht ausgenützt w erden. N ur durch einen rein geologischen Beweis des pleisto- zänen A lters des Q uarzsandes w äre die Z uteilung dieser K nochenfunde zum Jungpaläolithikum möglich. Die bisherige Datierung der Fundstellen. Vom n u r rein typologischen S tand­ p u n k t gesehen ist es nicht verw underlich, dass M a c Curdy (nach F. Mille- k e r, 1937, S. 79; 1939, S. 9) die A rtefakte von V rsac-W estrand dem M oustérien zugeteilt hat. U nverständlich bleibt jedoch, aus w elchem G runde er au ch den K u ltu rin h a lt von Vršac-Mesić K anal, der in Bezug au f M aterial, Form und B ear­ beitung gänzlich verschieden ist, in dieselbe S tufe einreihen konnte. V ielleicht w ar die grosse N ähe b eid er F undstellen dafü r m assgebend. Doch fragt m an sich, w ie er übersehen konnte, dass diese Industrie m it den w eit entfernten und im H ügelgelände vorgekom m enen K ozluker F unden vollständig identisch ist? W ie konnte e r die M einung äussern, dass die bestim m t neolithischen Schm alklingen von K ozluk der M oustérienperiode angehören? V ielleicht h at F. Milleker seine B estim m ung der V rsac-W estrand Funde auch fü r beide anderen Fundstellen nur verallgem einert. A nderseits steh t es aber fest, dass M a c Curdy’s U rteile nicht im m er verlässlich w aren. So h a t er z. B. vier A urignacstationen aus den H öhlen B elgrads in die F ach literatu r eingeführt, die ü b erh au p t nicht existieren (S. Bro­ dar, 1954, S. 411—412). O ffenbar später äusserte sich über die obigen F undstellen R. R. Schmidt (nach F. Milleker, 1939, S. 9). Sowohl die S teinindustrie von V rsac-W estrand als a;uch die von Vršac-Mesić K anal wies e r im Sinne des Ü berganges der Mou- stérien-A urignacien Zeit zu. F ü r die F unde aus dem Bache Kozluk aber nahm er ausdrücklich M ittelsteinzeitalter an. D abei fällt in die Augen, dass auch er die grosse Ü bereinstim m ung dieser m it den F unden au s Vršac-Mesić K anal ü b e r­ sehen hat. W eder M ac Curdy noch R. R. Schmidt haben ih re M einung über V atin geäussert. Vielleicht befanden sich die von dort stam m enden K nochenartefakte schon dam als nicht m ehr im M useum. Ausgeschlossen w äre es auch nicht, dass sie diesen F unden das paläolithische A lter abgesprochen hätten. Vielleicht h a t sie gerade deshalb F. Milleker aus d er Sam m lung ausgeschieden. Jedenfalls sind sie in den von ihm herausgegebenen F ü h rern du rch die A ltertum ssam m lungen nirgends erw ähnt. D ie D atierung von V rsac-W estrand und Vršac-M esić K anal zum M oustérien übernahm nach M a c Curdy M . Grbić (1939, S. 49) und dehnte sie au f V atin aus. D ie Fundstelle Kozluk berücksichtigte er ü b erh a u p t nicht und das m it Recht. V rsac-W estrand, Vršac-M esić K anal und V atin synchronisierte nach ihm auch J. Marković-Marjanović (1950, S - 74), sie entschied sich jedoch für die Bestim m ung R. R. Schm idts. Sie benützte a lle drei F undstellen für die D atierung der fossilen D elta des Flusses Moravica, w as w egen so verschiedenen archäolo­ gischen Inhalts und verschiedener Sédim entation nicht möglich ist. Schlussbemerkungen. D ie L iteraturquellen und die D urchsicht des noch e r­ haltenen archäologischen M aterials gestatten einstw eilen keinen unm ittelbaren Beweis der paläolithischen Besiedlung von Vršac und seiner Umgebung. D ie stratigraphische Lage der F unde ist teils u n b ek an n t teils unsicher. Typologische Schlussfolgerungen sind gew agt, da in einzelnen Stationen zu w enig M aterial zur B ew ertung vorliegt und in an d eren die w enigen T ypen auch viel späteren P e rio ­ den angehören können. D ie bisherigen D atierungen sind deshalb nicht begründet. T rotz unm ittelbarer V erbindung m it der neolithischen A nsiedlung könnte m an noch am ehesten vom paläolithischen C h arak ter d er A rtefakte von V ršac- W estrand sprechen, w enn es auch nicht sicher ist, au f w elche W eise sich das F rag m en t des M am m utzahnes zu ihnen gesellt hat. F ü r die E inreihung zu einer bestim m ten Stufe gibt es jedoch zu wenig verlässliche A nhaltspunkte. D er G ross­ teil der Steinindustrie von der nahe gelegenem F undstelle Vršac-Mesić K anal zeigt so ausgesprochene V erw andschaft m it den F unden Kozluks, dass d er Zweifel an ihrem paläolithischen A lter durchaus begründet erscheint. D ie F unde von K ozluk sind teils sicher neolithisch teils gehören sie einer Ü bergangskultur zum N eo­ lithikum an. Sobald die F ra g e d er in Bosnien an d er M ündung U soras vorkom ­ m enden Stein indus tri cn gelöst sein w ird, w ird sich auch die Zugehörigkeit der F unde von Kozluk und Vršac-M esić K anal ergeben. F ü r die verschollenen K no­ ch en k u ltu rreste aus V atin kom m t das A ltpaläolithikum kaum in B etracht. Ihre Zugehörigkeit einer jungpaläolithischen Stufe w äre e rst dann erw iesen, w enn ohne R ücksicht au f die übrigen zw eifelhaften archäologischen Fundstellen ein n u r auf geologischer Basis geführte Beweis erb rac h t w äre, dass der Q uarzsand, in dem sie eingebettet w aren, pleistozänen A lters ist. Zweifellos h at seinerzeit das B ruchstück des M am m utzahnes, von dem w ir nicht wissen, ob es sich in p rim ä re r L agerung befand, auf die Bestim m ung der K u ltu rreste von V rsac-W estrand und m ittelbar au ch der übrigen Fundstellen einen Einfluss gehabt. A uch häufige F unde von M am m utresten au f dem T e rri­ torium d er Stadt Vršac und ih rer w eiteren U m gebung w aren bestim m t dabei m assgebend. Zu bem erken ist jedoch, dass diese Reste, ü b e r deren prim äre oder se k u n d äre L agerung w ir keine K enntnisse besitzen, in sehr verschiedenen Sedi­ m enten und in N iveaus verschiedener H öhen (76, 83 und 92 m) Vorkommen. D ie K larstellung muss zukünftigen Forschungen überlassen w erden. D adurch könnte w enigstens ein Teil der angeblichen P aläolithstationen in einem neuen Lichte b ew e rtet w erden.