Erscheint jeden Samstag	Einzelpreis
ŠTAJERSKI GOSPODA
Verlag und SchrHtleftung: Marburg a. d. Oran, Badgasse 6 - Fernrai 25-37 - Sezugsgreise: In der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Postgebühr; im Ultreicii: RM 1.20 einscbl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpl Zeitungszuslellgebübr
Postscheckkonto Wien Hr. 55030
II. lahrgang__Marburg a. d. Drau, Samstag 4. Juli 1942	Hr. 27
[Maxim Gor MMolötow
»JW- Admiralität:
• MarinekaserniHt0^: }	Kasernen ^ .
ISEW^S7OP0tg|
Bahnhof
j BtlogiudawaJ
F iSiü^ äSchablykina
'"McrkuscMli
>ae»*y
ffdjuking
iCadykow»
Karan
Trdnjava Sevastopol je padla
Po 25 dnevnih srditih borbah za najjačjo suhozemno in pomorsko trdnjavo na svetu so na sevastopoiskih višinah zapiapofale nemške in romunske vojne zastave - Pred uničenjem pobeglih ostankov velike obrambne posadke Potek operacij na vzhodu
Dne 1. julija je objavilo vrhovno poveljstvo nemške vojske sledečo posebno poročilo:
Sevastopol je padel!
Nad trdnjavo,, mestom in pri" itan.šči plapolajo nemške in romunske vojne zastave.
Pod vodstvom General-eberst-a v. Manstein-a so nemške in romuske čete, ki so jih odlično podpirali preizkušeni letalski odredi Generaloberst-a V. Richthofen-a, danes opoldan po 25 dnevnih srditih borbah premagale doslej največjo suhozemno in pomorsko trdnjavo na svetu.
Močni forti, v skalovje izklesane trdnjave, podzemske naprave, betonirani in zemeljski bunkarji ter neštevilne poljske utrdbe so bile zavzete v vzglednem sodelovanju vseh vrst orožja.
števila ujetnikov in plena še ni mogoče pregledati.
Ostanki poražene sevasto-polske armade so zbežali na polotok Kerzon, kjer jim grozi na najtesnejšem prostoru uničenje.
V	zvezi z zavzetjem Seva-stopola je Fiihrer povišal vrhovnega poveljnika krimske vojske, Generaloberst-a v. Manstein-a, za Generalfeldmarschall-a.
Z zavzetjem forta Malakov po nem-Skih četah in po vdoru romunskih čet V mesto in pristanišče Balaklava je stopila borba za Sevastopol v fazo, ki ni dopuščala nobenega dvoma o izidu te ogromne bitke.
V	pretekli vojni sta nemški križarki »Goeben« in »Breslau« obstreljevali dne 29. oktobra 1914 trdnjavo
umysdiiy
FMwgigurM Sftfkc ftttunas werkt
SaW
Weltbild
Die Festung Sewastopol. Die Festurtg Sewastopol mit den Forts im Nordteil und mit dem äußeren und inneren Befestigungsgürtel.
Sevastopol. Sevastopol je zasedla nemška armadna skupina generala E i c liti o r n a dne 1. maja 1918. Koncem leta 1920 je bila trdnjava Sevastopol v meščanski vojni poslednje oporišče caris-tičnega generala Wrangela.
V krimski vojni 1854/55 so oblegali Sevastopol Francozi, Angleži, Turki in Sardinijci na suhem in z morske strani. 349 dni so oblegali Sevastopol, preden se je trdnjava udala. Med tem oble-
ganjem so izstrelili iz 800 topov 1,350.000 strelov. Izgube so bile na obeh straneh naravnost ogromne. Oblegovaki so zgubili 80.000 mož, Rusi pa 120.000 mož. To so bile za takratne razmere silne številke, ki nam dajejo slutiti težave in zapreke, s katerimi je moral računati sleherni ob4e-govalec Sevastopola.
Ostale operacije na vzhodni fronti So .poiskale v preteklem tednu po sle-

Nemško-italijansko prodiranje v smeri proti Aleksandriji
Marsa Matruk v nemško-italijanskih rokah - Poraz za porazom na severo-afriških tleh - V juniju potopljenih sovražnih ladij s skupno tonažo 886.000 ton
Kakor smo že poročali v zadnji številki našega lista, so stali nemški in italijanski vojaki po zavzetju To-bruka pretekli četrtek že na egiptov-
skih tleh, kjer so zavzele oso vinske divizije Generalfeldmarschall-a Rommela trdnjave Capuzzo, S o 11 u m in H a 1 f a y a. V ostrem zasledovanju
PK.-Aufn.: Kriegsber. Kripgans (Wb.)
Von der Sewastopolfront. Beim Fort Balaklawa. Infanterie geht zum Angriff gegen feindliche Bergstellungen vor.
dečem vrstnem redu: Jugovzhodno od Harkova se je počenši z 22. junijem odigral nemški napad v svrho uničenja sovražnih bojnih skupin. Na ostali fronti ni bilo razen srditih in uspešnih borb proti sovražniku, obkoljenem ob Volhovu, nobenih posebnih dogodkov. To stanje je bilo zabeleženo v poročilu preteklega četrtka. Dan poprej so sov-jeti izgubili 71 letal, Nemci pa samo sedem.
Po petkovem poročilu so nemške divizije jugovzhodno od Harkova obkolile in uničile pomembne sovražne skupine. Pri tem je bilo ujetih 21.827 sovjetov. Nad sto tankov, 250 topov in mnogo drugega vojnega materijala je bilo zaplenjenega oziroma uničenega.
V	ozadju srednjega dela vzhodne fronte so čete neke nemške divizije vrgle sovražnika iz poljskih postojank. Zavzele so pri tem 118 bun-karjev ter mnogo plena. Sovražni protinapadi so se izjalovili.
V	času od 12. do 22. junija je Sov-tija izgubila 468 letal. Nemški odredi so v istem času izgubili 42 lastnih letal.
Po nedeljskem poročilu so nemške in italijanske čete na južnem odseku fronte odbile več sovražnih protinapadov z velikimi izgubami za sovražnika.
V	borbah za Sevastopol med 7. in 28. junijem je bilo ujetih 15.667 sovjetov. Plen je znašal 221 topov in 462
metalcev min. Do 28. junija so Nemci zavzeli v naskoku 2579 bunkarjev in uničili 112.644 min.
Ob gornjem Donu so nemški letalci v nočnih napadih uničili 14 transportnih vlakov. Sovjetom se je po nemškem uradnem sporočilu posrečilo februarja globoko prodreti preko zamrznjenega Volhova severno od jezera Umen v nemško fronto. Nemške čete, Waffen-ff ter razni evropski prostovoljski odredi so v večmesečnih borbah in pod najtežjimi okoliščinami odrezale tri sovjetske armade od svojega ozadja, jih obkolile in 29. junija dokončno uničile. To je bila sovjetska ofenziva, ki naj bi razbremenila Leningrad. Sovražnik je izgubil 32.759 ujetnikov, 649 topov, 171 tankov, 2904 strojnic in drugega ogromnega materijala. Krvave izgube sovražnika presegajo večkratno število ujetnikov.
Nemška težka artiljerija je obstreljevala Leningrad in ladijski promet v zalivu Kronstadt-a.
V kotlini reke Doneč se je izjalovil lokalni sovjetski napad, ki so ga podpirali s tanki in letali, z velikimi izgubami za sovražnika.
Nov moment je nastal v operacijah na vzhodni fronti po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 1. julija. Nemške in zavezniške čete so namreč omenjenega dne prešle na južnem in srednjem odseku fronte k napadu.
sovražnika so dosegle S i d i e 1 B a-r a n i ter nadaljevale zasledovanje poraženega sovražnika v smeri proti Marsa Matruku.
V noči na pretekli četrtek so padale nemške bombe na industrijsko področje angleškega mesta Birming-ham ter na vojn« važne cilje v Jugovzhodni Angliji.
"t.
OT
{pMakjsi	Birnauff «i
* -•* M. ii b y s c %e s <|
ïtw _ „ .........,
W»b s t e \n -Plate a u
V ÄGYPTEN
\ Q SO \ 10C
. Garil Medafeh H.Kheme „ . ; " igo km. «i/«^-^
Weltbild- Gliese
In Marsa Matruk! Zu den neuen großen Erfolgen der deutsch-italienischen Truppen in Nordafrika.
V noči na 26. junija so Angleži z bombniki napadali severozapadno nemško obalo, zlasti Bremen. Civilno prebivalstvo je imelo škodo, ki je nastala na stanovanjskih hišah in javnih
D r a c k uni Verlas: Marba'rger Verlags- und Druckerei-Oes. m. b. H. — Verlagsleitung: Esoo Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob; alle in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6.
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. I vom 1. Juni 1941 gflltig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
PK-Aufnnahme: Kriegsberichter Valtingojer (Seh)
Generalfeldmarschall Rommel, der siegreiche Erstiirmer der Festung Tobruk.
Die Eroberung von Tobruk durch die deutschen und italienischen Truppen hat in ger ganzen Welt größtes Aufsehen erregt, in England aber tiefste Niedergeschlagenheit hervorgerufen. Der Name des Generalfeldmarschalls Rommel und seine Siege sind damit in aller Munde. — Unser Bild zeigt ihn bei einer Frontbesichti-
gungsfahrt.
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Zwilling (Wb.)
Im Hafen von Tobruk. Durch die pausenlose Angriffe der deutschen und italienischen Bombengeschwader wurden sämtliche im Hafen liegenden Schiffseinheiten zerstört.
poslopjih. 52 angleških bombnikov je bilo sestreljenih. Napad so Angleži ponovili tudi v noči na 28. junija, zlasti na Bremen in predmestja. Civilno prebivalstvo je zopet beležilo škodo. Od razmeroma malega števila napadalcev je bilo sestreljenih 14 bombnikov.
Nemško letalstvo je v noči na 28. junija bombardiralo uspešno neko malo luko ob bristolskem kanalu.
Nemške podmornice so v ameriških vodah, v mehiškem zalivu ter ob vzhodni obali Amerike in v Atlantiku potopile 16 ladij s 107.000 tonami.
V Severni Afriki so nemške in italijanske čete dne 29. junija predpoldan kljub srditemu angleškemu odporu zavzele sila močno trdnjavo Marsa JW a t r u k. Pri tem so ujele 600 angleških vojakov. 36 tankov je bilo sestreljenih, mnogo baterij uničenih. Plen je bil ogromen.
Opetovano je bila bombardirana v preteklem tednu Malta, kjer so nemške bombe padale zlasti na vzletišče Luc-ca.
Bremen je bil v noči na 30. junija zopet napaden večinoma z zažigal -nimi bombami. Hamburga pa angleški bombniki niso dosegli vsled nemške obrambe. Nad Bremenom so izgubili Angleži 13 letal.
Angleško letalstvo je izgubilo v času od 17. do 26. junija 200 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 37 lastnih letal.
Nemške podmornice so svoje uspehe pomnožile s tem, da so v dveh dneh potopile v zapadnem Atlantiku in Ka-
Dejanja zahtevajo
Te dni doživljamo mimo vojnega dogajanja še diplomatsko nalezanje, ki nam kaže z vso nazornostjo raz-pokline vojnega hotenja pri sovražnih zaveznikih. Sovjetska diplomacija je namreč po informacijah, hi jih poseduje nemški tisk, uporabila doslej že skoro vsa si edstva, da bi nekako opomnila zapadne sile na obljubo glede ustanovitve »druge fronte«. In ne samo to: Sovjetija bi rada prisilila Anglijo in Ameriko kljub severoafriški katastrofi k izpolnitvi te kočljive obveze. Tako poroča na primer ameriška radio-oddajnica Schenectady iz Moskve, da je zunanji minister komisar Molotov podčrtal soglasje Amerike in Anglije glede takojšnje ustanovitve »druge fronte«. Bil je baje »navdušen« nad angleško in ameriško pripravljenostjo, stopiti v akcijo »brez oklevanja«. Molotov je s tem jasno namignil Angliji in Ameriki, da naj že enkrat preideta od besedičenja k dejanjem, ker besede in obljube ne tnorejo razbremeniti tolikanj ogro-ime fronte sovjetov,
Molotov si je nalil kupo cenene to-

ribijskem morju 14 ladij z 98.000 tonami. Del teh ladij je bil natovorjen z letali, municijo in vojnim materijalom za Afriko.
V	Egiptu prodirajo nemško-italijan-ske čete vedno bolj proti Aleksandriji. Pred Aleksandrijo je neka nemška podmornica potopila transportno ladjo s 13.000 tonami.
V	juniju so nemške podmornice in letalci potopili 156 ladij z 886.000 tonami. 58 sovražnih ladij je bilo poškodovanih. Samo podmornice so potopile 132 ladij s 755.300 tonami.
lažbe, kajti konferenca v Washing-tonu, kjer sta Churchill in Roosevelt v svoji silni stiski vadljala za bodoče vojno-operativne odločitve, ni prinesla tiste jasnosti, ki bi si jo moskovski oblastniki tako srčno želeli. Churchill in Roosevelt se glede ustanovitve »druge fronte« sploh nista imela časa mnogo razgovor jati, ker jima je osovina medtem pripravila celo vrsto odločilnih težav. Komunike, ki so ga izdali po Washington-skih posvetovanjih, je bil tudi zelo klavern napram pričakovanju, ki so ga bili pred Churchillovim potovanjem razbobnali anglosaksonski listi. Dejstvo je, da zahtevajo ogroženi sovjetski oblastniki od Anglije in Amerike dejanja. Dejanj pa ni in jih razen manj pomembnih poletov nad Nemčijo ne more biti, ker si Angleži in Amerikanci še danes niso na jasnem, kje naj bi se pričela toliko zahtevana »druga fronta«. Sile osovine in Trojnega pakta so v Evropi razporejene tako modro, da Evrope ni mogoče napasti nikjer, da ne bi sovražniki kontinenta trčili ob nepremagljivo nemško vojsko in njene hrabre zaveznike. Medtem ko sta Churchill in Roosevelt tuhtala v Ameriki ob veliki vojni šahovnici, katero
figuro bi naj izmenjala, je Rommel v Severni Afriki pobral kar več tekačev, konjičev, stolpov in kmetov. Angleško-ameriška napaka obstoja v prevelikem tuhtanju. Preveč je kon-feriranja in premalo operativnih podvigov. To je tisto, kar bistveno odlikuje porazov vajeno vodstvo Angležev in Amerikancev. Dejanja so nekaj, s čimer Angleži in Amerikanci ne morejo post reči boljševikom. Obljube so nekaj drugega. Obljub so imeli Angleži tudi za ogoljufane evropske narode v vseh količinah in kvalitetah. Te obljube so imele samo eno napako: nobena izmed njih ni bila izpolnjiva. Če torej Molotov zahteva dejanja, se je obrnil na napačen naslov. Anglija niti najmanj ne želi krvaveti za boljševike, ko pa vendar ni krvavela niti za Poljsko, Francijo, Belgijo, Holandijo, Norveško, Jugoslavijo itd. Kremlski oblastniki so zelo naivni, ako pričakujejo na osnovi podpisanih zavezniških pogodb ameriško in angleško pomoč. Pomoč bi predpostavljala dejanja, ki so pa samo na strani osovine in za-veznikov Trojnega pakta.
Da dejanja res nimajo več anglosaksonskega pečata, je pokazal Rom-mel, čigar čete drve za poraženimi Angleži v smeri proti Aleksandriji. Vsi angleški načrti v Severni Afriki so takorekoč padli v vodo. Angleži so se v duhu že sprehajali v Tri poli su, sedaj bodo morali kopati strelske jarke ob Nilu. Rommelova dejanja so imela za Angleže velike posledice. Nemci in Italijani so našli na svojem zmagoslavnem pohodu bajeslovne količine plena v obliki orožja, živeža, bencina itd. Angleži so mislili, da so njih severoafrišhe trdnjave nepremagljive, zato so jih napolnili z vsem, kar je prišlo sedaj prav nem-
Po velikih vojnih uspehih
v Severni Afriki
Položaj v Severni Afriki je zmešal angleško - ameriške duhove „WaweIlova" črta naenkrat brez pomena . • . Italijanski in drugi glasovi o angleških porazih
Kljub Churchillovemu povratku v London, obračajo angleški listi vso svojo pozornost operacijam v Severni Afriki. Najbolj so vznemirjeni listi, nad dejstvom, da Rommel ni zavrl svojega pohoda, in da še vedno zasleduje poraženega nasprotnika. Vojaški dopisnik lista »Times« ugotavlja med drugim, da so se boji vzhodno od To-bruka razvijali celotno neugodno za Anglijo. Ura je resna, ker zavisi za »zaveznike« v splošnem in za Anglijo še posebno zelo mnogo od nadaljnjega poteka borb v Severni Afriki. Vsekakor je eno prav gotovo: Rommel ne izgublja časa, razun tega pa uporablja vsa
škim in italijanskim četam. Istočasno pa nemške podmornice pridno potapljajo ladje, ki bi morale Angležem v Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki nadoknaditi izgubljeni mate-rijal, municijo in hrano. To so vsekakor lepa dejanja, ki nas navdajajo v teh julijskih dneh z lepo zavestjo, da se vrste dogodki pravilno tako, kakor odgovarja vojnim interesom Nemčije, Italije, Japonske in ostalih zaveznikov.
Tudi Sevastopol največja in najmodernejša trdnjava na svetu sploh, pričakuje pod neusmiljenimi udarci nemškega težkega orožja in junaškega duha nemških pionirjev in pešcev dan, ko bo na najvišjem hribu za-plapolala nemška vojna zastava. Na tisoče bunkarjev in ogromnih trdnjav-skih predelov so Nemci in Romuni že zavzeli v srditih bojih, ki dokazujejo, da odločajo samo dejanja zgodovinski potek vojne. Tako lahko rečemo, da je vse oso vinsko vojskovanje eno samo dejanje. Nobenega dvoma ni, da bo končna zmaga pri tistem taboru, ki si je znal ustvariti vse predpogoje zmage. Anglija in Amerika jih prav gotovo nimata, če pomislimo, da gre potapljanje njihovih ladij z večjo brzino kot delo na ladjedelnicah. Nekega dne jim bo zmanjkalo sape vsled pomanjkanja prevozne tonaže. Kaj jim pomaga še tako silna ameriška produkcija vojnega materijala, ako ga po morskih potih ne morejo spraviti niti na svoje namišljene »fronte«, še manj pa v pristanišča zaveznikov. V Egiptu, na Atlantiku in na vzhodni fronti odločajo dejanja, ki vsiljujejo tudi sovražniku zakonitost vojskovanja. Mo-lotov se je v naslovu zmotil. Majhna, toda usodna napako.
razpoložljiva sredstva do skrajnosti. Njegove vojaške operacije so za Anglijo nevarne, in sicer v največji meri.
Dopisnik »Daily Tele graph a« iz Kaire poroča svojemu listu, da so deli preostalih angleških čet, v kolikor se nahajajo v Afriki, izčrpani.
Se bolj zanimiva so naivna mnenja Amerikancev o položaju v Severni Afriki. Tako piše United Press iz Kaire: »Bitka je stopila v novo fazo, ker so popustile statične obrambne postojanke, Ki niso bile dovolj smotrene napram Rommelovi dinamiški taktiki. Sedaj vodijo te čete v »tekoči fronti« gibalno vojno v pravem smislu besede.« Tako ameriška agencija. Rommel res ni bil ljubezniv, da se je tolikanj oziral na svoječasno hvalisanje »statično obrambno črto Angležev« in da jo je kratkomalo prodrl. Kar se pa tiče »gibalne vojne« v pravem smislu besede, pa itak vemo, kaj to pomeni: tu gre za enega izmed »sijajnih umikov«, ki so jih Angleži pokazali svetu že v nekaterih primerih.
Reuterjev posebni dopisnik pri angleški vojski v Egiptu, je v ponedeljek zvečer na bedast in drzen način pripravil angleško javnost na »nov umik«, ko je poročal sledeče:
»Po bitki, ki se je odigrala v mesečini, je bilo zavezniškim vojnim silam pri Marsa Matruku zaukazano, naj se umaknejo, da bi se tako izognili ob-kolitvi. Zaukazano jim je bilo nadalje, da se naj priključijo angleški glavnini (morda ostankom Ritchie-ve 8. armade?), ki se je umaknila na nove položaje.
V	isti rog o »uspešnem umiku« je zatrobil neki drugi angleški poročevalec, ki je v ponedeljek zvečer telefoniral: »Marsa Matruk je bil izpraznjen, preden ga je sovražnik zavzel«. V vpraznem« Tobruku so Nemci in Italijani ujelj 33.000 mož ter zaplenili ogromno plena, kar pa poročevalca prav nič ne moti.
V	torek je pisala »Times«: »če bo uspelo zaustaviti Rommela v puščavi, se bo nad njim maščevala njegova drzna strategija, kajti v taki razdalji od njegovih oporišč se ne bo mogel držati. Slej ko prej bo moral nazaj.« Tu vidimo, da je »Times« kar ginjena v svoji zaskrbljenosti za Rommelov dovoz. Vsekakor bo njegova »drzna strategija« povzročala Angležem še mnogo glavobola.
»Daily Mail« piše: »V trenutku se nagiblje konflikt popolnoma na eno stran, morda pa se. bo nihalo le še ustavilo.« »Daily Telegraph« pripominja, da je 8. armada že svojčas
zaustavila Rommela, »morda se ji bd to posrečilo tudi sedaj.« Toda vprašanje se glasi: Katera 8. armada? Ali še sploh obstoja?
V nekem drugem poročilu zatrjujejo Angleži, da padec Tobruka in Marsa Matruka še nt istoveten s padcem kake obrambne črte. Ker pa Angleži bo* lujejo za kroničnim slabim spominom, jih je treba opozoriti na dejstvo, da so svojčas označevali Wavellovo črto kot nepremagljivo, češ, da si bo Rommel na tej črti zlomil svoj tilnik. Zastonj pač angleški upi glede Wavellove črte le niso bili, saj so označevali Marsa Matruk kot svojo zadnjo uporabljivo luko ob severoafriški obali. S tega vidika je bil Marsa Matruk ključ do Wavellove črte.
Angleška poročevalska služba je komentirala položaj takole: »še vednost umikamo, sovražnik še vedno napreduje. To je stanje, ki nas ne more zadovoljevati«. — Churchill je bil doslej še vedno zadovoljen spričo takih umikov. čim več je bilo porazov, tem bolj se je čutil ojunačenega. Edinole londonski »Observer« je nekoliko zaskrbljen. V članku »Narod in kriza« prihaja namreč do zaključka, da se nahaja Velika Britanija trenutno v mogočni krizi, ki jo mora otipati s svojo palico celo slepec. Nič ni po mnenju lista tako vznemirljivo, kakor slabljenje angleških pozicij v Sredozemlju. Danes Anglija ne more spraviti niti več ladijske spremljave iz Aleksandrije v Malto, kakor se je to zgodilo nedavno.
Tako živijo Angleži med upom, strahom in namišljeno močjo, domišljajoč si, da zamorejo zmagati. Slepa Anglija ne vidi, da tava iz ljubezni do Churchilla v propast.
Italijanski tisk je ves v znamenja velikih it» briljantnih uspehov v Severni Afriki. »Messaggero« piše, da sb ti dogodki tako veliki, da ni mogoie premeriti njih odločilne dalekosežno-sti. Pohoda osovinskih čet niso zadržali niti vročina, ne težave dovoza in tudi ne utrujenost. V zgodovini bo obveljal ta pohod kot prava mojstrovina vojne umetnosti.
»II P o p o 1 o d i Roma« je mnenja, da je bliskovito zavzetje Marsa Matruka težak udarec za angleško vrhovno poveljstvo na Bližnjem vzhodt. *
Madžarski listi so prav tako v znamenju velike zmage v Afriki. List »H e I-fö« piše, da je Anglija z Marsa M;7-trukom izgubila enega izmed svojih zadnjih stebrov na vzhodu.
»M a g y a r o s z â g« pripominja, da je Rommelov bliskoviti udar uničil v kali vse angleške načrte. Rommel je udaril z veliko silo, njegovo letalstvo je absolutno v premoči.
Pred debato v Spodnji zbornici
Churchill bo moral obrazlag-ati svoje najnovejše vojaške „uspehe", toda ostal bo najbrže gospodar situacije v parlamentu - Churchill ne bo dopustil preiskave glede poraza v Libiji
Winston Churchill se je vrnil v nedeljo v spremstvu Rooseveltovega posebnega- odposlanca Harrimanna v Londbn. Tudi kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je zapustil Washington. Izid konferenc med Churchillom in Rooseveltom je bil po ameriških časopisnih glasovih obeležen s »stabilizacijo položaja na Bližnjem vzhodu ter s koncentracijo sil glede odprave tonažne stiske«.
Za angleške parlamentarne razmere je značilno, da so opozicijonalci, ki bi radi strmoglavili Churchilla vsaj kot vojnega ministra, za časa njegove odsotnosti izdelali načrt nezaupnice. Komaj pa se je Churchill vrnil, so že izgubili korajžo in so nekateri celo preklicali svoje podpise. Med tistimi, ki so preklicali svoje nasprotstvo do Cliuchilla, sta se nahajala tudi lord Winterton in laburist Shinwell.
Sedaj se Churchill pripravlja na dvodnevno debato, ki se bo vršila v Spodnji zbornici. Pričakuje se, da bo Churchill osebno odgovoril opozicio-nalcem ter da bo zlasti ostro reagiral na nezaupnico in njene povzročitelje. V tej debati bo moral Churchill zagovarjati ne samo neuspeh v Libiji, temveč se bo moral prvič po preosnovi svoje vlade v maju 1940 baviti tudi z nezaupnico. Kakor poročajo iz Londona, si je izmislil Churchill v to svrho posebno taktiko. Ostal bo baje v toku debate previdno v ozadju, šele drugega dne bo povzel dokončno besedo. Produkcijski minister lord Lvttleton in letalski minister Sinclair sta prevzela nehvaležno nalogo obrambe Churchillovega vojskovanja v Libiji. Ker podpira predlog nezaupnice, ki ga je sestavil koservativec Sir John Milne, samo še 18 poslancev, so v londonskih političnih krogih prepričani, da bo razprava v Spodnji zbornici končala z gladko zmago ministrskega pred-^ 6ednika Churchilla. Kljub temu je pričakovati, da bodo opozicionalci po-
slali v govorniški boj znane prefrigane debaterje, med njimi tudi Hore Beli-sho in admirala Keyes-a.
Eno je gotovo: Churchill nikakor ne bo dopustil predloge opozicije, da se preišče vzroke poraza v Libiji. Niti najmanj sedaj tudi ni voljan, izročiti agende obrambnega ministra kakemu drugemu sodelavcu. Nasprotno: Churchill hoče celo na zunaj podčrtati svojo voljo, biti na čelu angleškega vojnega ministrstva. Da bi dal tej svoji odločnosti izraza, je Churchill imenoval generala Auchinlecka kot naslednika Ritchie-a v poveljstvu 8. angleške armade »v Libiji«. Povratek »v Libiji« je uporabil Churchill, ki se dobro zaveda, da Angležev ni več v Libiji, samo radi tega, da bi lahkoverni publiki natrosil peska v oči. An-glešk,'. publika naj nekako misli, da je Churchill prepričan, da obstoja možne st ali verjetnost »osvoboditve« libijskega ozemlja.
Londonski tisk pa nikakor ni tako samozavesten. Tako meni »Times«, da ogroža Rommel življenjsko važne zveze imperija. V bodoči srditi bitki da bo treba vreči vse angleške šanse na tehtnico. List je prepričan, da sovražnik očitno ne izgublja časa. Tudi v tej stvari izgleda, da uprizarja angleški tisk manever posebne vrste. Londonski tisk podčrtuje težave, ki jih ima agleško vojno vodstvo z Rom-melom, da bi tako lahko prikril ne-izostale bodoče neuspehe s pomanjkljivostjo v tej ali oni vojni organizaciji. Angleški tisk se tudi boji, da bi Roosevelt v slučaju odstavitve Churchilla v vojnem ministrstvu ponovil svojo znano zahtevo, da se morajo vse angleške vojne sile podrediti ameriškemu vrhovnemu poveljstvu. V tem ozračju pričakuje Anglija parlamentarno debato glede Libije. Velikih senzacij sicer ne bo, pač pa bo svet lahko čital barometer angleškega vojnega razpoloženja.
Ljudstvo beži
iz Aleksandrije
Kakor poročajo nemški listi, je imela bliskovita zmaga Generalfeldmar-schall-a Rommela v Severni Afriki za posledico, .da se je vlil tok ljudstva iz Aleksandrije. Vse ceste, ki vodijo iz Aleksandrije, so polne bežečih ljudi. Po poročilih iz Kaire, so se branili egipčanski železničarji spremljanja angleških vojaških transportov preko Aleksandrije. Njihove nadrejene oblasti 6o to stališče odobrile z motivacijo, da je postala zapadna proga vojaško operacijsko področje. Egiptovski ministrski predsednik Nahas-paša je izdal oklic, v katerem grozi z ostrimi kaznimi za špijonažne delikte, obenem pa
roti prebivalstvo, naj pomaga pri iskanju padalcev in ubeglih vojnih ujetnikov.
Tudi drugi deli Bližnjega vzhoda se nahajajo izza padca Marsa Matruka v stanju nervozne razgibanosti. Tako so Angleži odredili odhod večjih delov ta-kozvane Britanske legije v Egipt. Iz Palestine sta odšla celo dva transporta židovskih vojakov. V Siriji in v Iraku so se vršile seje ondotnih vlad. Obe vladi sta sklenili ukrepe proti tistemu delu prebivalstva, ki simpatizira z Nemčijo in Italijo. V Iraku se je začel angleški generalni štab pogajati z iraško vlado, da bi lahko v slučajo skrajne sile uporabil tudi iraške čete. V Iraku doslej namreč niso našteli več kot 170 prostovoljcev za angleško stvar.
DIE VERSENKUNG EINES FRACHTERS
von ioooo Brut to-Register-Tonnen mit Gefrierfleisch bedeutet
- 3 ULI
Im,
87 TAGE KEIN FLEISCH
für eine Stadt von i Mill. Einwohn.
Scheii-Bilderdienst-M.
Der Verlust, den der Feind durch die Versenkung eines Handelsschiffs erleidet, ist in dieser Zeichnung wirksam dargestellt. Das Beispiel ist aus Wandtafeln entnommen, die in der jetzigen großen Berliner Marineausstellung zu sehen sind.
Temna slika tonažne stiske zaveznikov
Iz Stockholina poročajo: Londonski časopis »S p h e r e« je objavil te dni zelo zanimivo razpravo o tonažni stiski zaveznikov ter je s tem v zvezi prišel do sledečih zaključkov:
»Izid vojne zavisi od tega, ali bosta Nemčija in Italija zamogli hitreje graditi podmornice ali pa bodo zavezniki lahko hitreje gradili tovorne ladje. Kdor bo v tej tekmi podlegel, bo po človeški presoji izgubil vojno. Ako hočejo zavezniki pričeti z ofenzivo, morajo imeti na razpolago 35 milijonov ton ladjevja, če upoštevamo dejstvo, da je treba za prevoz enega samega vojaka in celokupne njegove opreme deset ton. Istočasno pa sovražnik stalno potaplja zavezniško brodovje. Ako bi se moralo postaviti ladje na razpolago za ofenzivo, bi morali do tistega trenutka na tej ali oni obali Atlantika zgraditi 14 milijonov ton novih tovornih ladij. Ali je to v naših močeh? Britanski imperij lahko zgradi maksimalno 1,25 milijonov ton. Ali" bodo mogle Ze*dinjene države zgraditi diferenco v višini 12.75 milijonov ton?«
Iz gornjih angleških izvajanj, ki so zelo poučna, je razvidna vsa to-nažna stiska naših sovražnikov. Ob takem jadikovanju šele spoznamo vso smotrenost Fuhrerjevih besed, po katerih gradi Nemčija podmornice v tako hitrem tempu, da bo AngloSaksonce š<!
vojskovanje, z morebitnimi poskusi ne-.kaj dosegli.
Del fronte pri Volhovu in Ilmenu, kjer so sovjeti svojo drznost ravnokar plačali s porazom, ki jih je stal 33.000 ujetnikov in ogromno vojnega materi-jala, je tudi važen. Boji, ki jih- bodo Nemci, ko pride čas, na teh točkah sprožili, bodo v zvezi z ostalimi na drugih delih fronte soodločujoči. Po porazu, kakor so ga s tem svojim klinom tukaj doživeli sovjeti, je jasno, da ne morejo niti sanjati o kaki uspešni obrambi, kadar pride do glavnega nemškega sunka, še manj pa, da bi sami nekaj ofenzivnega podvzeli.
Odl-ično stoji tudi sektor vzhodne fronte na svojem severnem delu proti Murmansku. V teh polarnih, težko prehodnih tundrah, so naše planinske čete enako kakor Finci v svojem sektorju, pri vseh sedanjih spopadih tako dobro in zmagovito obračunale s sovjeti, da so tudi zasluge tega odseka, da je celokupen položaj nemške fronte napram Sovjetiji nad vse ugoden.
O Afriki, kjer so nemške čete skupno s svojimi italijanskimi zavezniki očistile italijansko Severno Afriko angleških čet ter pri tem uničile celo angleško 8. armado ter vdrle globoko na egiptovsko ozemlje, kjer so zasedle angleške trdnjave Solum, Sidi Omar, Sidi et Barani in Marsa Matruk ter ogrožajo že Aleksandrijo in sam sueški prekop, ne bo treba naglašati, da je strategi-čen položaj Nemcev odličen. General-feldmarschall Rommel se je tam pokazal vojskovodjo, ki mu angleški generali in admirali z Rooseveltovimi vred niti.do gležnjev ne segajo. Pred nadaljnjimi operacijami nemških čet v Afriki se že danes vsem angleškim poveljnikom tresejo hlače.
glava bolela. Potapljanja se vrstijo tako silno, da jih je beležiti ne samo na račun udarnosti nemških posadk, temveč tudi na rastoče število podmornic samih.
Tudi levičarski poslanec Shin-well je dejal v nekem govoru, ki ga prinaša »Daily Express«, da je angleška tonažna stiska bolj vznemirljiva kot vse slabe vesti iz Libije. Shinwell je mnenja, da je treba angleški javnosti naliti čistega vina. Spodnja zbornica bi se morala radi tega upreti vsakemu poskusu vlade, razpravljati v parlamentu na tajni seji. Shinwell pravi, da je neumnost, ako zatrjujejo v vladnih krogih, da bi taka javna debata zamogla informativno služiti sovražniku. Vlada pač uporablja to opravičilo, da bi 'se zaščitila pred rastočo kritiko angleškega javnega mnenja.
Položaj na frontah
Na vzhodu, kjer je zaenkrat brez-dvomno najvažnejše bojišče sedanje fronte, je bojevniška aktivnost precejšna. Nemške ter zavezniške čete oblegajo na južnem delu fronte po boljše-vikih obupno in krčevito branjeno obmorsko veletrdnjavo Sevastopol. Storitve nemških čet so v teh bojih velikanske. Po narayni legi in že izza časa krimske vojne, prav posebno pa v zadnjih dvajsetih letih po sovjetih na najbolj sodoben način utrjeno trdnjavo na polotoku Krimu si naša oborožena sila dobojuje na načine, ki jih bo zgodovina nemškega junaštva v sedanji vojni uvrstila med največja herojstva. Vsak kvadratni meter zemlje predstavr lja pri Sevastopolu utrjeno točko ali
malo trdnjavo zase. V desettisoče gre število bunkarjev, v stotisoče število min, ki so jih sovjeti zgradili oziroma položili v obrambo te svoje najpomembnejše luke in največje trdnjave ob črnem morju. Vsak tak prostor mora nemško letalstvo, artilerija ter ostale vrste današnjega orožja na vse mogoče načine pripravljati, da dozori za napad, predno se ga sovražniku skuša odvzeti. Utrdbe in zaklonišča, iz katerih se branijo sovjetski bojevniki, so navadno zelo dobro zaščitena, tako d£ je to obleganje vojskovanje, ki mu j< edino nemški vojak dorasel, šele pc temeljiti predpripravi z vsemi vrstam orožja in načinov obleganja lahko nastopi nemška infanterija, ki z roi granatami in bajoneti naskoči utrjeni točke ter si jih na ta način prilasti ene za drugo. Take predpriprave za naskoke mož proti možu so potrebne in 1< redki so primeri, da se sovjeti predajajo, ne da bi jih bilo treba mož prot možu premagati. Tako nekako izglede boj za Sevastopol. Naše čete se v? dnevno zarivajo vedno globlje v trd-njavske dele. Ena utrdba pada za drugo. Popolen poraz sovjetov v Sevastopolu je neizogiben. Trdnjava je popolnoma odrezana od ostalih sovjetskih čet, dovoz je onemogočen ter je p dec trdnjave v nemške roke samo št vprašanje časa.
Bojišča pri Harkovu so za oba nasprotnika nekakšna privlačna točka za napade. Bitke, ki so se vršile letos na tem odseku vzhodne fronte, so se kakor znano, zaključile z nemško zmago ter ni izgleda, da bi sovjeti, ki so s svojim maršalom Timošenkom včasih upali ravno na tem sektorju sedanje vojne izvleči kakjšno korist za svoje
Scherl-Bilderdienst-M. Hier verschachert Churchill höhnisch lächelnd Europa an den Bolschewismus. Ganz Europa befaßt sich in großer Erregung mit dem britisch-bolschewistischen Geheimabkommen, das die Länder Europas dem bo'schewistischen Terror überantworten soll. — Unsere Aufnahme zeigt die Unterzeichnung des britisch-bolschewistischen Vertrags durch Churchill (ganz rechts), Eden und Molotov in London. Der offiziell bekanntgegebene zwanzigjährige Vertrag wurde vervollständigt durch das Geheimabkommen, das bereits nach wenigen Tagen der Öffentlichkeit bekannt
wurde.
PK.-Aufn.: Kriegsb. Valtingojer (Wb.)
Nach langer Wüstenfahrt schmeckt diesem Afrikakämpfer das ölsardinenbrot noch-mal so gut-
PK-Aufnahme: Aufnahme: Kriegsberichter Zwilling (Sch)
Auf der Zitadelle von Bir Hacheini. Blick auf die Zitadelle von Bir Hacheim. Durch die Eroberung dieses Forts wurde die große britische Verteidigungsstellung in Nordafrika schwer erschüttert und der Siegeszug der deutschen und italienischen Truppen nach Tobruk und nach Bardi-j
eröffnet.
Na zapadu proti Angliji se pa vršijo' samo zračni boji. Nemška obramba je vedno učinkovita ter morajo Angleži svoja bombardiranja, ki so v glavnem usmerjena na civilno prebivalstvo in nevojaške objekte, prav drago plačati z izgubo mnogoštevilnih letal. Brbljanje o otvoritvi »nove fronte« napram Nemčiji je ostalo brbljanje ter bodo Angleži o isti najbrže samo sanjali. Skrb, kje in kako zamašiti izgube in luknje, ki jim jih je navrtal Rommel in kako priti do ladjevja, ki ga vsakodnevno in vedno več potopijo nemške podmornice, jih je zaposlila popolnoma in je malo verjetno, da bodo prostovoljno leteli novim porazom v naročje.
Strategična situacija nemških front je torej povsod najboljša. Na vseh frontah zmagujejo Nemci, pa naj si napadajo iz lastne inicijative ali v svrho odbijanja sovražnih napadov. Zato bo pa tudi zaključek vojne v zmagi Velike Nemčije
EGIPT" •
Sijajna zmaga nemško-italijanskih čet, ki je pod poveljstvom nemškega Generalfeldmarschall-a Rommel-a nedavno kot šesta bitka v sedanji vojni v italijanski Severni Afriki dokončno pognala velikobritanske čete iz italijanskega ozemlja ter jih, sedaj v kolikor jih ni ujela in pobila, zasleduje in uničuje že globoko na ozemlju sosednega Egipta, je seveda vzbudila zanimanje za to deželo piramid.
Egipt leži na severo-vzhodnem delu
PK-Zeichnung Möller (Seh) »Der Gegner ist ausgestiegen«. Bei einem Luftkampf des erfolgreichen Jagdfliegers Hauptmann Müncheberg hatte dieser den Gegner in einer günstigen Angriffsposition so erwischt, daß es kein Ausweichen mehr gab. Der Pilot der brennenden Spitfire hat das Dach seiner Maschine abgeworfen, um mit dem Fa'l-schirm abzuspringen. Zwei Meter an dem
!äger vorbei saust er in die Tiefe. Um ein laar wäre er in die Schrauben der deutschen Jagdmaschine geraten.
Afrike. Obdaja ga na severu Sredozemsko morje, na vzhodu Transjordanija in Rdeče morje, na jugu Angleško-egiptovski Sudan in na zahodu italijanska kolonija Libija. Iz vojaških vidikov je Egipt važen radi znanega sueškega prekopa, ki veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem ter Angležem omogoča najbližjo plovbo v Indijo. Egipt meri 994.300 kvadratnih kilometrov, od tega je samo 34.000 kvadratnih kilometrov rodne zemlje, medtem ko je ostalo puščava peska in kamenja. S sueškim prekopom ustvarjen polotok Sinai spada v poiitično-upravnem pogledu tudi pod Egipt. Prebivalstvo je v plodnih področjih gosto naseljeno. Leta 1917. so našteli okrog 13 milijonov ljudi. V dolini reke Nil, ki je takorekoč edina reka v deželi, ležijo danes, kakor že nekdaj v starem veku, mesta Kairo, Aleksandria, Port Said, Tanta in Siut. Od teh sta Kairo in Aleksandria velemesti. Prebivalstvo predstavlja mešanico vseh mogočih plemen, kakor Koptov, Felahov, Levantincev, Turkov, Grkov, Italijanov, Britancev, Črncev, Arabcev, Francozov itd: Kot občevalni in uradni jezik uporabljajo v Egiptu arabščino. Diplomatski in trgovski ter jezik za občevanje s tujci je francoščina. Po veri se delijo na sunitične rno-hamedance, kristjane, pravoslavne, Žide, protestante in katolike.
Egipčani se v glavnem pečajo s kmetijstvom. Večina prebivalstva izkorišča reko Nil, ob katere bregovih se v obliki oaze vleče skoraj vsa egiptovska kulturna zemlja, dobivajoč vlago in vodo od zajezb, ki so jih pridne roke napravile pri Kairu, Siut-u, Esneh-u in Asuan-u. Zemlja je tam rodovitna ter omogoča pridelovanje skozi celo leto. Posebno bogate so žetve žitaric, bombaža in sladkorne trstike. Kjer so umetne namakalne naprave, rodi zemlja celo trikrat v letu. Prvič pridelajo prezi-
mnino in sicer pšenico, ječmen, fižol in deteljo. Kot drugo ali tretjo kulturo gojijo bombaž, sladkorno trstiko in riž. ■ Tretja ali jesenska žetev je pa koruza. Vinarstvo je tudi omembe vredno. Od sadja so fige in datelji na dobrem glasu. Za živinorejo ni prostora. V koli-kor je v Egiptu še nomadskega ali pastirskega ljudstva, se bavi s pašo goved, bivolov, koz, ovc in velblodov. Pe-rutninarstvo precej cenijo, posebno golobe, katerih odmečke uporabljajo kot gnojilo. Od industrij, ki jih je ustvaril tuj kapital, so tovarne tobaka, cigaret, bombaia, tovarne olja, parni mlini, tovarne sladkorja, parne opekarne ter tkalnice, zabeležbe vredne. Trgovina in promet sta bila pred sedanjo vojno v stalnem porastu.
Zgodovina Egipta sega daleč nazaj v staro zgodovinsko razdobje. Najdbe iz kamenite dobe dokazujejo prazgodovinski obstoj nekdanjega starega Egip^ ta. Po izročilih so prvi vladarji ali. kralji Egipta bili kralji božjih dinastij.
Egipt je bil do leta 1914. podložna država Turčije. Od leta 1914. ter do 14. marca 1*922, pa neodvisna država, kakor jo je proglasila Anglija, in sicer država pod angleško zaščito, ki ji je kraljeval kedive ali podkralj. Od leta 1922. imajo Egipčani svojega kralja, svojo vlado in popolnoma svojo upravo. S tem pa še ni rečeno, da so sami gospodarji svoje zemlje. Anglija ima po pogodbi, ki jo je izsilila od Egipčanov, pravico, da iz vojaških razlogov drži na egiptovskem ozemlju svoje vojaške posadke in je jasno, da je posebno danes, ko je vojna vihra Angležev že na egiptovskih tleh, to za Egipt trd oreh. Hočeš ali nočeš, po Angležih zaseden Egipt bo pritegnjen v vojne grozote. 2e danes so na egiptovskem ozemlju ležeče angleške s.trategične trdnjave kakor Sidi Omar, Sidi el Ba-rani in Marsa Matruk izgubljene ter v
Strassenkampf mit Sowjetbanditen
Von Kriegsberichter Ernst Rinne.
Die rückwärtigen Gebiete des mittleren Frontabschnittes werden augenblicklich planmäßig von den sowjetischen Banditen gesäubert, die langsam durch die Frontlinien sickern, sich oftmals regelrechte Feldstellungen anlegen und alte, von früher her bestehende Bunker benutzen konnten. Die Gegebenheiten des Geländes, die sich die Terroristen zunutze machen konnten, standen den Säuberungsakti-onen erschwerend entgegen. Dennoch brachten die deutschen Maßnahmen den Erfolg.
P. K.,— Die Meldungen über einen bevorstehenden Großangriff der Banditen verdichteten sich. Die Sicherungsposten seitlich der wichtigen Nachschubstraße spürten mit Ihren durcn ständiges Beobachten geschärften Sinnen, daß etwas in der Luft lag. Feldwachen einheimischer Sicherungsgruppen waren mehreren nächtlichen Überfällen ausgesetzt gewesen. Spähtrupps hatten in den Sumpfwäldern östlich der Straße, die als Schlupfwinkel der Terroristen berüchtigt waren, verdächtige Geräusche wahrgenommen, stärkere Bewegungen festgestellt. Häufiger denn je wurden sie in kleinere Gefechte verwickelt, ohne daß es ihnen gelang, der Banditen habhaft zu werden. Schattenhaft tauchten die verwegenen Gesellen plötzlich auf, schössen ihre Magazine leer und verschwanden so rasen, wie sie gekommen waren, wieder im dichten Unterholz. Einzelne Fahrzeuge wurden aus dem Dickicht heraus beschossen, selbst Panzer tollkühn angegriffen.
Botschaft in Filzstiefeln
OT-Männer, mit der Ausbesserung der total verschlammten Nachschubstraße beschäftigt, sahen sich plötzlich heftigem Gewehrfeuer ausgesetzt. Als «ie selbst zu den Waffen griffen und das Gelände durchkämmten, hatte sien das Gesindel bereits zurückgezogen und in Sicherheit gebracht. Die Besatzungen von Transport-Jus berichteten, daß sie gerade über diesem Gebiet mehrmals angeschossen worden waren. Sogar Rote-Kreuz-Flugzeuge wiesen Einschüsse auf.
Nie aber bekam man die Burschen zu fassen. Sie unterschieden sich in Nichts von der Bevölkerung. Der bieder dreinschauende Bauer, der gerade vorbeischlurfte, konnte genau so gut zu den Freischärlern gehören, wie die Gruppe, die drüben am Waldrand der
rokah Nemcev in Italijanov. Da bo nadaljnji cilj nemško-italijanskega prodiranja Aleksandrija, Kairo, Port Said in Suez s sueškim prekopom, je dovolj jasno, če se že namerava Angleže izriniti iz Sredozemlja ter jim zmešati račune in načrte v bližnjem vzhodu, jim bo treba uničiti njihove baze v Egiptu, kar je neizogibno.
Feldarbeit nachging, unter den speckigen verdreckten Kitteln aber vielleicht zusammenlegbare Gewehre und andere Waffen trug.
Eine Reihe Spione nahm man — nach längerer Beobachtung, um Aufschlüsse über die Verbindungsleute und ihre Schlupfwinkel zu erlangen — fest. Frauen waren darunter, die Meldungen im Kopftuch verborgen, im Kleidersaum eingenäht oder in den Filzstiefeln versteckt trugen, halbwüchsige Burschen, denen man mündliche Aufträge erteilt hatte, Lenker von Panje-fahrzeugen, die sich als Waffenschmuggler betätigten.
Banditen planen größeren Anschlag
Stein auf Stein fügte sich so zu einem lückenlosen Bild, östlich der Nach-schubsfraße hatten sich in einem Gebiet, das beim schnellen Vormarsch unserer Truppen nicht restlos durchgekämmt werden konnte, dann infolge der ungeheuren Schneemassen des harten Winters und der dann eintretenden Versumpfung unpassierbar geworden war, kleinere Terrorgruppen, versprengte Reste des geschlagenen Feindes und allerlei Gesindel unter Führung von GPU-Agenten und Kommissaren zusammengerottet. Neben Gewehren und Maschinengewehren verfügten sie auch über schwere Waflen.
Ihre hinterhältige Kampfweise hatte bisher nie großen Schaden angerichtet, wenn sie auch manches Fahrzeug gefordert, manches Opfer gekostet hatte. Sie waren nur mit schwachen Kräften aufgetreten und hatten es im wesentlichen darauf abgesehen, den Nachschubverkehr zu stören, sich Waffen und Lebensmittel zu verschaffen und Unruhe in die deutschen Linien zu bringen.
jetzt aber planten sie — auch das verrieten die bei den Spionen und Verbindungsmännern gefundenen Dokumente — einen größeren Anschlag und zwar gegen ein Städtchen. Mit der Erstürmung dieses Ortes glaubten sie, ihrer eigenen Front einen unschätzbaren Dienst zu erweisen. Andererseits
—	und das war wohl der Hauptantrieb
—	rechneten sie damit, Verpflegungsvorräte, die für sie zu einer Lebensfrage geworden waren, sowie Waffen und Munition in reichem Maße vorzufinden.
Gegenstoß mitten in die Angriffsvorbereitungen
Sie verrechneten sich. Mitten in die Angriffsvorbereitungen hinein platzte der deutsche Gegenstoß. Noch war die Sonne nicht über den Horizont geklettert, als ein Wachbataillon und die Einheimischen die Bereitstellungsräume erreicht und ihre Ziele ausgemacht hatten. Ihre Aufgabe war, ein Dorf, 6 Kilometer nordöstlich der Stadt hinter
einem sanften Höhenrücken liegend, das als Bandennest und Ausgangsbasis der feindlichen Operation erkannt worden war, in die tödliche Zange zu nehmen und auszuräuchern.
Dort ahnte man ' nichts von dem drohenden Unheil. Friedlich kräuselte aus den Schornsteinen erster Rauch, im Gesichtsfeld des Scherenfernrohrs zeigt sich keine Menschenseele. Die Banditen fühlen sich vollkommen sicher.
Wwwümmm... die Artillerie sandte ihren ersten Gruß, gab damit gleichzeitig das Zeichen zum Angriff... Schschsch-Krach! Genati in der Dorfmitte saß der Einschlag, steil stieg der Rauchpilz gegen Himmel. Wwwummm — jetzt wurde es drüben lebendig — schsch — Krach! Eine der Bauern&a-ten sank wie von einer mächtigen Faust getroffen, in sich zusammen, wirbelte dann in tausend Fetzen durch (He Luft. Und wieder Schuß und wieder Einschlag neben Einschlag. Ober den Dächern und über den Trümmern vermählten sich die Rauchpilze zu dicken schweren Schwaden.
Unterschlupf in Schutt und Asche gelegt
Jetzt ließ sich auch das Bellen der Pak-Geschütze vernehmen. Mit scharfem Knall jagten ihre Leuchtspurgranaten in die Holzhütten hinein, sehen stand die erste in Flammen, die zweite, da, die dritte. Die Panzerjäger verstanden ihr Handwerk, hielten zugleich- däs gegnerische Feuer nieder, aas zuerst vereinzelt, dann in organisierter Abwehr den Angreifern entgegenprasselte. Der Sturm war nicht aufzuhalten. Schon drang die vorderste Linie in das Dorf ein, wies mit Leuchtraketen die Artillerie an, Sperrfeuer zu legen, um den Terroristen den Fluchtweg abzuschneiden.
Ein wilder Straßen- und Häuserkampf entbrannte, verzweifelt setzte« sich die Banditen zur Wehr, so oder sö hatten sie ihr Leben verspielt Ihrer Sturheit setzten die Soldaten eisernen Willen und rücksichtsloses Draufgängertum entgegen, die, gepaart mit der gerechten Wut übeT die hinterhältigen Überfälle und Mordbanditen den Sieg nicht zweifelhaft erscheinen ließ. In wenigen Stunden war das Vergeltungswerk vollbracht, die Bande vernichtet, ihr Unterschlupf in Schutt und Asche gelegt. Die Nachschubstraße war nicht mehr bedroht.
• 10.000 mrtvih, ranjenih in izgubljenih
je po cenitvah admiralitete Zedinjenih držav Severne Amerike od izbruha vojne izgubila trgovska mornarica Zedinjenih držav.
» Skrb Zedinjenih držav Severne Amerike za Alasko. Odkar so Japonci zavzeli nekaj otokov na Aleutih, delajo Ameri-kanci mrzlično na izboljšanju železniških in cestnih zvez med Alasko in Zedinje-rimi državami, ki jim naj omogočajo obrambo. — V času, ko Japonci zasedajo en otok za drugim, bo najbrž ž« pozno za taka dela, ki preje oiso bila važna.
GOSPODARSTVO
Sušite sadje in
Sušenje sadja in sočivja je tudi v (današnjem času izvedljivo ter predstavlja v pravem smislu besede skrb za zaloge živil. Pri tem se ne potrebuje sladkorja in tudi nikakšnih posod. Pri sad-jju imajo jabolka nekakšno prednost za sušenje. Posebno pripravne so kisle vrste z belim mesom, medtem ko jabolka z rdečim sadnim mesom niso tako cenjena in tudi sladkejše vrste se v posušenem stanju ne uveljavljajo najbolje za kompot. Jabolka za sušenje je treba zelo tanko olupiti z nožem, ki mu kislina ne škoduje. Olupke je tudi sušiti ter uporabljati za čaj. Ko 60 jabolka olupljena, je treba odstraniti »hišje koščic, nakar se jih nareže v enakomerne obročke. Da ostanejo repine v dobrem izgledu, se jih ne sme puščati na zraku, temveč jih je dajati y vodo, v katero smo dali malo kisa ali citronovega soka ter nekoliko soli. Da sadje ne izluži ali ne povodeni, zadostuje tudi, če ga položimo v ruto, ki smo jo napojili s tako vodo.
Sedaj sledi lahko takojšnje sušenje jabolk, pri čemer bodo ista nekoliko pótenmela. Lahko jih pa tudi preje po-parimo. Parjenje ima namreč dvoje prednosti. Suha'jabolka ostanejo mehkejša in okretnejša, hkrati se pa s parjenjem ustavi vsak nadaljnji proces zorenja, kar izključuje vsako morebitno pokvarjenje. Parjenje se vrši na način, da se jabolčne rezine drži pol minute y nekem rešetku nad vodo, ki vre, da postanejo olupki mehkejši. Rezine pa pri tem na noben način ne smejo raz-pasti. Parjenje je začeti pri temperaturi 80—85 stopinj celzija, nakar je temperaturo znižati na 70 stopinj. Pro-íes sušenja 3—5 ur. Najbolj pripravne ivrste jaboljk so rumena plemenita jabolka, Kardinal, Suffielt itd. Tudi odpadno sadje je pripravno za sušenje, Če je odgovarjajoče vrste, dovolj zrelo ter pravilno izrezano in očiščeno.
Za sušenje sliv odgovarja samo dobro, zrelo sadje. Predno se slive da sušiti, se jih mora nad vrelo vodo popariti, kakor je zgoraj o jabolkah povedano.
Sočivje se mora pred sušenjem očistiti in oprati ter popariti, ako se hoče očuvati njegovo barvo ter doseči, da se bo pri kuhanju zmehčalo. Ta predpriprava naj traja 3—5 minut. Na ta način se bo preprečilo tudi, da bi suho sočivje imelo vonj po slami. Fišol v strokih je najboljše sočivje za sušenje. Pa tudi nadzemljica se izplača, če jo posušimo; seveda mora biti za ta slučaj pripravljena kakor navadno ter narezana v tanke ploščice ali kosce. Malo slani vodi, v kateri jo splahnemo, dodamo malo mleka in ostala bo bele barve. Listje nadzemljice se mora posebej sušiti in seveda tudi poprej primerio popariti.
Korenje, ki se v svežem stanju, v do-

sočivje!
bri kleti, celo zimo drži, se ne izplača sušiti. Tam, kjer pa nimajo za shranjevanje primernih prostorov, pa mimo lahko poskušajo posušiti tudi nekaj korenja. V to svrho je treba korenje dobro očistiti, ga v enakomerne kocke ali plošče narezati, nato v malo slani vodi splahniti ter postaviti tja, kjer se bo sušilo.
Hiše, ki nimajo možnosti za sušenje sadja pri pečni toploti, se lahko poslužujejo tudi načina sušenja v zraku. Sadje je za tako sušenje treba natakniti na vrvice' ter ga obesiti na kraju, kjer sonce ne pride zraven. Najboljši prostori za to so močan prepih in senca, kakor na primer balkon v senci ali podstrešje.
Posušeno sadje in posušeno zelenjavo je shranjevati na suhem in zračnem prostoru v papirnatih vrečicah.
GOSPODARSKE VESTI
X Važno za svinjerejo na področju mesta Alarburg an der Drau. Oberbürgermeister mesta Marburg an der Drau je glasom svojega razglasa v svrho izboljšanja svinjereje in pasme nabavil nekaj plemenskih merjascev oplemenitene pasme. Merjasce so dobavili razni kmetovalci deželne zveze svinjerejcev »Siidmark« v Graz-u. Merjasci so za spuščanje na razpolago, in sicer pri sledečih kmetijskih posestnikih: 1. Anton Sorko, Leitersberg, Koschagg Nr. 5. 2. Pfarrhofbesitz (župnijsko posestvo) Gams, Nr. 1. 3. Maria Grrnek, Roßbach Nr. 97. 4. Leopold Mel-lacher, Drauweiler, Zwettendorferstraße Nr. 54. 5. Maria Blatnik, Lendorf Nr. 83. 6. Fritz Roth, Roßwein Nr. 71. 7. Stephan Klinz, Wochau. 8. Juliane Rottner, UnterRotwein Nr. 36. 9. Max Pank, Pickerndorf Nr. 32. 10. Gut Viktringhof, Lembach. Za enkratno spuščanje je držaču merjasca plačati RM 2.50 od vsake prašiče.
X 240.000 ton riža je dala zadnja žetev v Španiji, španski kmetijski krogi ocenjujejo ta pridelek kot zadovoljiv z ozirom na povprečnost pridelkov pred meščansko vojno. Da se produkcija riža še izboljša, bo vlada pridelovalcem nudila olajšave v obliki nabave umetnih gnojil in denarnih posojil.
X Naraščajoča produkcja mleka na področju Landesbauernschaft Sudmai u
Po točnih statističnih podatkih je odda i mleka na področju Landesbauernscha t »Sudmark« od leta 1940 do leta 1941 narasla za eno tretjino. Isto je stanje s produkcijo mleka po kravah, ki se je ton.i dvignila za 33%. Da se to mleko lahk,» prevzame in predela se je po letu 193-j uredilo sedem novih mlekarn ter osem pomožnih obratov. Nadaljnje mlekarne so pripravljajo in gradijo.
X Nova žetev v generalnem guverne-mentu. Kljub štiritedenski zakasnitvi, so v generalnem guvernementu lepo zaključili pomladansko obdelavo njiv. škoda, ki jo je na prezimnini povzročila zima, je normalna kakor druga leta. V kolikor je bilo škode, bo isto zravnala nadomestna setev drugih rastlin. Napram lanskemu letu se je tudi letos povečalo gojitev oljaric, kromp"irja, okopavin in sočivja. Kar se tiče krompirja, se je polagalo važnost na rani pridelek. Sočivje, ki so ga doslej pridelovali bolj v bližinah mest in industrijskih centrov, gojijo letos v vseh področjih. Podvzeto je vse, da bo tržni red lahko v redu in zadovoljivo deloval.
X Albanija ima letos 54.530 hektarjev zemlje posejane z žitom, to je za 30% več kakor leto poprej. Italijansko ministrstvu za kmetijstvo je Albancem poslalo 16.00Q dvojnih centov semenskega žita, ki so ga razdelili med kmete, kar je omogočila tako lep napredek.
X Pridelovanje sočivja se je tudi po* večalo. Na področju Landesbauernschaft »Sudmark« so leta 1939 na 978 hektarjih zemlje pridelovali sočivje. Leta 1941 je ta prostornina narasla na 1057 hektarjev,. Letos je pa že 2184 hetarjev obdelanift s sočivjem. Porast znaša torej 106.6%.
X Nevarnost peronospore. Oddelek zal vino pri šefu civilne uprave razglaša, da je radi toplega deževja v zadnjem času! nevarnost peronospore narasla. Zato je treba, ko trta odcveti ig so jagode v velikosti glave bucike do črešnjeve koščice, zopet brizgati. Sedaj je brizgati z ena in pol odstotno raztopino bakrene galice in apna. Kdof nima vitriola, naj vzame ena in pol odstotno bakreno-apneno sredstvo* Pri tem je dobro pazit, da se tudi spodnja stran listja dobro nabrizga. Pri pravilnem brizganju se z bakrenim apnom doseže isti uspeh kakor s vitriolom. Posebno; važno je, da se pobrizga poganjke! .grozdja. Po brizganju je treba nekega vročega dne, ko so jagode'v velikosti glave na buciki do črešnjeve koščice, žveplati.
Oddajanje in prodajanje sadja in sočivja
na Spodnjem Štajerskem!
Ker je pričakovati dobro letino, je letos na Spodnjem Štajerskem mogoče opustiti dosedanje gospodarjenje s kmetijskimi pridelki. V kra tkem bo izdana odredba, ki bo določila, da je krajevnim oddajnicam (Ortssammelstelle) oddajati samo celotne pridelke jabolk ter rasen tega v okrožju Pettau vso čebulo.
Vse druge vrste tadja in sočivja bodo pa pridelovalci lahko neposredno prodali potrošnikom. Isto velja za divje, v gozdu rastoče jagode vseh vrst in gobe.
Pričakovati je, da bo veliko več pridelka, kakor ga takojšnja potrošnja lahko sprejme. Radi tega jeokrajna oddajalnica (Bezirksabgabe-stelle) z urejenimi krajevnimi oddajalnicami (Ortssammelstellen) ukrenila vse potrebno, da se prebitke prevzame ter uporabi v potrošnji, naj si bo v krajih, ki nimajo lastnih pridelkov ali pa za industrijske svrhe.
UMNI KMETOVALEC__
S čim bomo obsejaii strnišča ozimnega žita?
Tik pred žetvijo ozimnega žita smo. Ozimni ječmen so v toplih ravninskih in dolinskih legah deloma že poželi. In ko bodo želi ječmen v višjih hribovskih vaseh, bo „na polju" zrela že rž in pšenica- . Prepozno bi bilo, ako bi začeli premišljevati o tem, s čim naj žitno strnišče obsejemo, šele, kadar bo žito poželo. (Mimogrede: O lern, da pauielen 'kmetovalec nikoli ne pusli in da letos prav noben' kmetovalec ne sme pustiti strniše ozimnega žita ležati celo poletje in jesen neobdelanih — o tem menda ni treba besed zgubljali?!)
Dober kmečki gospodar si mora bili, še preden žito požanje, na jasnem, za kakšen strniščni sadež (Stoppellrucht, Zwischenfrucht) bo ozimno stran uporabil in si mora tudi potrebno seme že pred setvijo oskrbeli!
Prvi pogoj za uspeh pri strniščnih sadežih je namreč: Takoj za srpom ali žitokosilnico moramo s plugom na njivo! Vsak dan, da celo vsaka ura je ob tem času dragocena in za pridelek lahko odločilne važnosti. Zapoznela strniščna setev ima za posledic» manjši pridelek in nevarnost, da v primeru zgodnjih jesenskih mrazov setev sploh propade.
Radi pridobitve na času jp nadvse pametno, umakniti ozimno žito takoj, ko je poželo, z njive. Kjer poznajo kozolce (-Trockengerüste, Reuter, Stadel), je lo brez nadaljnjega izvedljivo. Pa tudi v okoliših, kjer kozolcev ni, si moramo znati na en ali drug način pomagati: bodisi, da razstavimo žilno snop je na sosednjo parcelo, ali ga zvozimo na pripraven travnik, kjer ga razstavimo; — v skrajnem slučaju si pomagamo tako, da "razstavimo snopje samo po eni polovici širine cele njive, medlem ko je* druga polovica prazna. In ko lo polovico obdelamo, prestavimo snopje nanjo (ako še ni dovolj suho za v skedenj), ter obdelamo drugo polovico.
Rekli smo, da mora letos vso ozimno strn brez izjeme obdelati in nanovo posejati. To drži; vendar je način, kako in s čim more in mora naš spodnje-štajerski kmetovalec doseči kar največji strniščni pridelek, pri nas bistveno različen od nemških načinov uporabe ozimnih strnišč. Mi imamo namreč drugačno podnebje, imamo pa tudi popolnoma drugačen način kofo-barjenja s poljskimi rastlinami (Fruchtfolge), kakor pa je vpeljan med nemškimi kmetovalci.
Naj si bo že naš način kol o bar jeni a dober ali slab — čez noč ga spremeniti ni mogoče in bi ga vprav zdaj v vojni dobi ne bi niti kazalo spreminjati, ker I »i s tem vse naše poljedelstvo za par let skočilo, iz varnih tirnic na novo pot, ki jö bo treba šele s temelji tirni raz-iskavanji in poskusi nadelati. S tem ho-čenio poudariti, da bi bilo prenevarno, ako bi hoteli naši spodnješlajerski' kmetovalci glede načina koiobarjenja, torej tudi glede načina izrabe žilnih strnišč kar na slepo slediti svojim nemškim tovarišem.
Potrebno je torej, da damo našim spodnješlaj erskirti kmečkim * gospodar- I jem najpotrebnejša navodila, kako v naših podnebnih razmerah in ob našem navadnem načinu kolobarjenja strn ozimnega žila pravilno in smotrno iz-
koristili, da dosežemo s svojih njiv kar največji donos.
i. Načini izrabe strnišča
Trije prihajajo v pošlev: podsetev, strniščna setev oziroma strniščni sadež, ter poletna praha.
a) Podsetev. Kot podsetev v ozimna žita smo pri nas vajeni sejati strniščno korenje (Stoppelmohre) in navadno deteljo (Rotklce). In sicer velja na večini naših kmečkih gospodarstev pravilo, da je podsejati deteljo na polovico površine, zasejane z ozimino. Ker pri nas sejemo ozimno žito na eno in isto njivo vsako drugo jesen, pomeni torej, da pri nas sejemo deteljo na eno in isto njivo vsako četrto leto. To je dovolj in celo več kot dovolj! Edino dejstvo, da je naša zemlja večjidel težka ilovnata in da, sejemo navadno le domače, čeprav neočiščeno, pa vendar predenice zanesljivo prosto deteljno seme, se moramo namreč, zahvalili, da detelja kljub tako pogosti setvi vendarle stalno lepo uspeva, in da predeni-ca le ni hudo razširjena. Samo ,,pojal-nik" dela ponekod preglavice na de-teljiščih.
Koder je v ozimini podsejana detelja, svetujemo žito prav visoko žeti, ker se žitno snopje nerado suši, ako požanjemo pri nizki žetvi tudi deteljo obenem. Tudi se pri mlačvi mlado deteljno lističje zmrvi, gre v izgubo ter povzroča pri mlačvi prah.
Takoj zalem, ko smo žito poželi, pa moramo slrnišče, koder je podsejana detelja, pokositi in sicer prav pri zemlji. Sveže strnišče je namreč še kolikor toliko vlažno in košnja lahka; če pa se zasuši, je včasih košnja strnišča skoraj nemogoča. Ako pa srno strnišče naglo in gladko pokosili, ga prekrije v par dneh mlada deteljica. In košnja take strniščne detelje je mnogo bolj prijetna, l<6t pa, če moramo jeseni kosili strniščno deteljo, pomešano z napol trolinelimi bilkami žilnega strnišča.
Drugo polovico površine ozimnega žila, torej ono, kjer ne podsejemo detelje, vporabijo naši kmetovalci navadno za setev strniščnih sadežev, le nekaj malega podsejejo že spomladi med žito strniščnega korenja. Navadno ga podsejejo v ječmen, če pa tega ne sejemo ali če ga sejemo le malenkost ,,za domačo kavo", je mogoče podsejali korenje tudi v rž in pšenico.
Glavna težkoča pri pridelovanju strniščnega korenja je pletev takoj, ko je žito poželo. Kdor. to pletev zakasni, mu navadno plevel zaduši korenje in tudi pletev je na presušenem strnišča nemogoča; stori torej najbolje, da ko-renjišče preorje in s primernim strniščnim sadežem vnovič obseje. Tistim, ki že v naprej vedo, da vsled pomanjkanja delovnih moči letos ne bodo mogli vsega, korenjišča pravočasno ■opleli, svetujemo, naj žito na njem prav pri tleh požanjejo, ali, če. je pleveJnato, visoko ' požanjejo ter- strnišče prav lik pokosijo. S tem zadržijo v rasti plevel in navadno utegne korenje v jjar tednih toliko v rasli prehiteti plevel ne rastline, da ga je mogoče z moliko (seveda samo na roke!) okopati, ne da bi ga opleli. Pavdarjamo pa, da je treba
okopavali korenje pravi trenutek, ter sicer v trdih tleh zaostane v rasti, ali ga celo plevel spet prerasle.
b)	Strniščna setev. Za njo ostane, kot omenjeno, pri nas navadno nekaj
. manj kot polovico z ozimnim žitom zasejane površine na razpolago Naši kmetovalci se trudijo, da obsejejo če le mogoče vse žitno strnišče; in je le
i neugodno vreme, ali pa pomanjkanje semena strniščnih sadežev navadno vzrok, ako morajo nekaj strnišča upp-rabiti kot poletno praho.
Manj hvalevredno pa je dejstvo, da naši kmečki gospodarji strniščnim setvam navadno napačno gnojijo, ali pa jim sploh ne gnojijo.
Potrebe, strniščnim setvam gnojiti, se sicer vsi zavedajo ,saj je znan pregovor, da mora dvakrat gnojiti, kdor hoče dvakrat žeti v enem letu. Razen t?ga naši kmetje radi ob preoravanju strni, šča spravijo tudi ves gnoj v zemljo, kar se ga je od spomladi na gnojiščih nabralo. In pognojijo strniščnim setvam pač na toliko površine, „kolikor j>ride z gnojem skozi".. kar ie več prostora, pa ostane brez gnoja, A to je napačno. Predvsem je umestno v strmih legah, kjer se orje vedno samo z brazdo navzdol in kjer zato napravljanja zimske prahe radi izgube rode zemlje v dolino ni priporočati, podoravati gnoj že pri preoranju žitnega strnišča. Saj ima večina strniščnih sadežev tako kratko rastno dobo, da hlevski gnoj skoraj ne pride do veljave — le zorenje zakasni n. pr. pri ajdi in bujca rasi slame brez potrebe povzroča. Tudi je na strnišča podoravanje gnoja že samo na sebi težavno.
Zato podoravamo gnoj na strnišče n repo in tudi za? ajdo samo v strmih legah, v ravnih in položnih njivah pa si pomagamo pri ajdi z umetnimi gnojili, pri repi pa tudi še z gnojni«). Edino raznim krmskim rastlinam i» mešanicam bomo pognojili tudi v ravni, ni že ob preoravanju strnišča s hlevskim gnojem, deloma, ker mnogo lira. n i I ti i h snovi potrebujejo, deloma, ker ostanejo navadno čez zimo na njivi.
Radi hitrejšega obdelovanja je pri-poročljiv«, ob setvi strniščnih sadežer ne samo opuščati gnojenje s hlevskim gnojem, kjer ni to nujno potrebno, marveč tudi vcv-.ali pozna poljska dela n. pr. oranje in branenje, sejanje (seveda samo s strojem), itd. V tem pogledu so nemški kmetje pravi iznaj-dilelji; imajo namreč skoraj vse poljedelske stroje tako napravljene, da se dajo pripeti en na drugega. Seveda je to mogoče le v ravnini iii na lahkih tleh.
Glede priprave zemlje za strniščne sadeže moramo omenili le, da zadostuje skoraj za vse plitvo oranje ia da je treba suho kepasto zemljo zdrobiti pred setvijo z valjarjem. Torej: plitvo zorali, zvaljati, umetni gnoj. potrositi, temeljito zbranati, posejali ia plitvo zavleči!
c)	Polelna praha pride v poštev lo, kjer radi »pomanjkanja semena nismo mogli strnišča obsejaii. Plitvo zorali takoj po žetvi pa ga moramo vkljub temu l Ko seme plevelnih rastlin vzkali to je, po nekoliko tednih, preorjemo njivo vnovič in ob tej priložnosti tudi pognojimo s hlevskim gnojem. V težjih zemljah pa moramo vsekakor orali jeseni še enkrat in to globoko, ako j« namenjena prihodnjo spomlad za oko« pavine.'
2. Najvažnejši strniščni sadeži
Med strniščnimi sadeži razlikujemo take, katerih pridelki pridejo v pošte v kot živež za ljudi (Stoppelernte, zweite Frueht), in take ki jih sejemo zaradi zvišanja pridelka krme (Stoppelfutler-pflanzen). K prvim prištevamo ajdo, proso, deloma repo, včasih tudi koruzo in fižol, motovileč itd., medlem ko so najvažnejše strniščne setve za krmo: grašice, inkanatka, koruza, važne krmske mešanice itd. Tudi repa služi v mirnih časih navadno le za krmo.
a)	Ajda. Je posebnost naših krajeVj up naših čebelarjev in — če obrodi — naša glavna hrana v obliki ajdovih žgan cev in črnega, a dobrega ajdovega kruha.
Naši kmetje razlikujejo črno in sivo ajdo, strokovnjaki pa med njimi še mnogo sort. Ker je lani mnogokje po-zebla, je letos za seme ajde velika stiska. Svetujemo vsem našim kmetovalcem: četudi je bil lani pridelek domače ajde še tako slab in molovreden, ie vendar bolje, posejati .domače seme, Kot pa čakati in se puliti na uvoženo. Ne samo zategadelj, ker je dvomljivo, ali in koliko ajdovega semena bo sploh mogoče uvoziti, marveč še mnogo bolj zaradi tega, ker je za seme ajda še tudi dobra, čeprav je le napol razvita in dozorela; in je edino to važno, da jo posejemo kar najbolj zgodaj in tako sorto, ki zgodaj zori. Cuje se pa, da bo uvožena ajda pozno zoreča in če je to res, je ta ajda za večino naših krajev neuporabna!
Ajdo je treba 'vseiati vsaj do konca julija, a kolikor dni je vsejemo prej. toliko tednov prej je zrela — pravi ljudski rek.
Glede gnojenja smo že med splošnimi navodili rekli, da hlevski gnoj ajdi skoraj več škoduje kakor koristi, ker jo žene v slamo in ovira zorenje. Zato so naprednejši kmetovalci že dolga desetletja gnojili ajdi samo s superfosfa-tom. Tega pa zdaj ni dobiti, ker je radi vojnih razmer dovoz surovin zanj nemogoč. Kaj nam je storiti?
Najbolje je, če sejemo ajdo ondi koder smo ozimnim žitom gnojili s Tomaževo žlindro. Tam bo gotovo najbolje uspevala, posebno' še, ako je zemlja tudi sicer v dobri moči. Sploh ajda v dobri zemlji uspe brez posebnega gnojenja. Vendar pa je treba v takem primeru toliko bolj pognojili zemlji jeseni, ko ajdo požanjemo, ker taka setev „na rop' zemljo zelo izčrpa.
Se to svarimo: Kdor ima doma še kaj kalijeve soli ali pa apnenega dušika, naj ne trosi ajdi teh gnojil namesto superfosfata! Zakaj umetni gnoj in umetni gnoj ni eno in isto, zato lahko i napačnim gnojenjem povzročimo, da bomo ajdo morali — pokositi za krmo!
b)	Strniščna repa. Potrebuje za uspe-vanje mnogo hranilnih snovi, predvsem dušika in kalija. Dušik ji damo najbolje v obliki gnojnice, s katero repo zalivamo pred dežjem, po poU-ebi razredčeno z vodo in s pridatkem nekaj kalijeve soli, ki je letos večjidel prepozno dospela, da bi jo bilo moleče v celoti uporabiti za spomladanske okopavine. Lahko pa kalijevo sol tudi posebej potrosimo ,do 200 kg na 1 ha. V ostalem je omeniti predvsem, da repe ni sejati tam, kjer so že lani rasle okopavine. nadalje, da jo je treba redko sejati, ker pregosto sejana ostane drobna (na 1 ha potrebujemo le 2—4 kg semena). Zemlja mora biti čista
Ievela, treba pa je repo tudi okopavali.
adi varnosti pridelka jo mnogi sejejo tudi med ajdo: če ajda pozebe, ostana vsaj repa, ki je za mraz neobčutljiva. Pač pa je repi nevarna suša in bolhe (Erdflöhe), ki jo ob suhi letini lahko uničijo.
Repo lahko pokrmimo svežo, ali pa — posebno listje — ensiliramo. Kdor ima njive blizu doma, stori bolje, če krmi svežo naravnost z njive, kjer lahko ostane vso zimo. Okisana repa je dobra prikuha.
c)	Proso, koruza. V dolinah in toplih legah je mogoče za ozimnim ječmenom vsejati še proso ali pa koruzo „čin-kvantin", ki ima kratko rastno dobo. Toda kdor tega ni dozdaj storil ,je čas zamudil in naj si samo zapomni za prihodnje leto to možnost. Pač pa priporočamo, sejati proso na strnišča za koruzo!
č) Motovileč lahko sejemo med ajdo, pa tudi med peso, ko jo zadnjič oko-pavamo. Daje nam vso zimo izborno solato.
d)	Fižol, nizki sejemo po ozimini deloma za uživanje v slročju, deloma kol krmsko rastlino, če nimamo semena od drugih.
e)	Pesa krmska se tudi z uspehom še prideluje za ozimnim žitom, ako vreme dopušča, da se sadike primejo in če imamo možnost zalivanja oziroma zamakania zemlje. Seveda pa je treba pesi aobro pognojiti s kalijem in pozneje z gnojnico.
f)	Inkarnatka ali „laška detelja" ima zelo kralko življenjsko dobo: sejemo jo avgusta, bodisi samo, bodisi med ajdo kot podsetev, a kosimo samo enkrat naslednjo spomlad. Je to izborna prvo spomladanska zelena krma, le žal, da prav rada pozebe. Najbolje bo uspevala tam, kjer je zemlja dovolj bogala na fosforju, to je, kjer smo pozimi gnojili s Tomaževo žlindro. Komur bo letos zmanjkalo ajde za seme, naj vsaj inkarnalko zaseje, katere semena je dovolj na razpolago, da ne bo ostal brez vsakega pridelka.
g)	Krmska koruza (Silomais) je izborna tako za svežo krmo, še bolj pa za ensiliranja. 2al je letos seme skoraj nemogoče dobiti in je tudi prav slabe kaljivosli.
li) Radi bi opozorili še na eno rastlino, ki bi bila tudi za naše raz-
mere kot strniščna krmska rastlina iz* redno priporočljiva, to je na ,.;>Iarkl-slammkohl". Je to zelju ali kolerabi podobna rastlina, ki jo je treba vzgojiti — enako kot ostale sadike zelja in pesé — na gredi in potem presaditi na njivo, ko je ozimina z nje. Nemški kmetje sadijo to rastlino tako, da polagajo sadike na brazde, s prihodnjo brazdo pa jih zasipajo. Primejo se rade in se kmalu razrastejo v mogočne rastline, katerih listje daje pozno v ?imo dragoceno svežo krmo.
Opisali smo to rastlino zalo, da ne bi morda kak naš kmet, ki je slišal hvalo te rastline, šele zdaj in naravnost na njivo semena posejal. Marveč: preskrbimo si seme za prihodnje leto!
il Enake previdnosti je potreba pri nakupu semena raznih nemških krm-skih mešanic, ki so večinoma vse določene za prezimljenje na njivi, kot n. pr. sloveča „Landsberger Gemenge", „Roggen-Zottelwicken" in druge mešanice. Preden seme mešanice kupiš po« izvedi. iz kakih rastlin sestoji!
Krmske mešanice, ki prihajajo pri nas v poštev za strniščno setev za letošnjo košnjo, naj vsebujejo, le: koruzo, fižol, .oves in razne grašice — katere od teh rastlin seme pač imamo. Seve ni dobra vsaka sorta koruze, fižola in grašice za strniščno setev, ki naj bi že letošnjo jesen dala košnjo^ marveč samo posebne, hitrorastoče sorte.
j) Tudi nekatere oljne rastline, kot n. pr. repico, sončnice itd. lahko seje mo v krmske namene kot strniščno setev. S tem pa smo se dotaknili že poslednje, a najvažnejše skupine strniščnih sadežev, namreč oljnatih rastlin. Vendar je treba pri njih tudi previdnosti.
Od strani vseh kmetijsko pospeševalnih oblastev se pospešuje pridelovanje oljnate ogrščice (der Raps) in oljnato repice (der Rübsen), o katerih je naš list že lani pisal. Že takrat smo omenili. da imata obe rastlini po tri zvrsti: ozimno, jaro in poletno ali strniščno zvrst. Za strniščno setev pridejo v poštev le strniščne zvrsti in je treba pri nakupu semena tozadevno dobro paziti, kajti z nepravim semenom nam ni nič pomagano.
PK-Kriegsberichter Zwilling (Sch) Das Chaos in Tobruk. Ein Teil der Stadt Tobruk nach der Eroberung dieser bedeutenden Festung.
podpiran e podeželskega prebivalstva
Sef civilnc uprave na Spodnjem Štajerskem je izdal odredbo o podpiranju ali pospeševanju prebivalstva na podeželju. Ista določa na tri načine, kako je prebivalcem na deželi pomagati in olajšati življenje.
Poravnalne prispevke poročnih posojil podeželskega ljudstva se na prošnjo lahko tako dolgo brezobrestno odlaga, dokler je najmanj eden zakoncev zaposlen v kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu kot podeželski rokodelec, najdalje za dolto desetih let pa, če se je eden od zakoncev udejstvoval pred sklepom poroke najmanj pet let neprestano v kmetijstvu ali gozdarstvu kot rokodelec na deželi.
V primerih kjer zakonca dokažeta, da je eden od njiju v času odloga poravnalnih prispevkov delal neprestano deset let kot deželski rokodelec v kmetijstvu ali gozdarstvu, se poročno posojilo ali pa ostanek istega črla in odpusti.
Tam, kjer v času desetletnega odloga nobeden zakonski tovariš ne opravlja več na deželi kmetijskega ali gozdarskega rokodelstva, mora dotični zakonski par takoj počenši s prihodnjim mesecem pričeti odplačevati svojo ženilo-vanjsko posojilo z ena od sto mesečno in dokler se tudi žena nahaja v delovnem razmerju, s tri od slo mesečno.
Ce se pa v času odloga poravnalnih prispevkov rodijo olroci, se za vsakega v zakonu rojenega otroka obeh zakoncev odpusti en del od 25 od sto od dovoljfnega posojila, nSjveč pa še ne-povrnjen ostanek poročnega posojila. V takih primerih se poravnanje poročnega posojila, na prošnjo, za 12 mesecev po rojstvu otroka lahko prekine.
Pripadnikom podeželskega prebivalstva, ki so se poročili po 30. juniju 1938, se na prošnjo razen poročnega posojila dovoli tudi lahko posojilo za opremo, ako je vsaj eden obeh zakoncev zadnjih pet let opravljal kmetijsko ali gozdarsko delo, ali pa kot deželski rokodelec ter ima namen še nadalje tako delo opravljati. Tako posojilo znaša osem sto Reichsmark, če sta oba zakonca v zadnjih petih letih neprestano delala v kmetijskem ali gozdnem gospodarstvu ali pa kot rokodelca na deželi, ali pa 400 Reichsmark, ako je samo eden obeh zakoncev v zadnjih petih letih deloval neprestano v kmetijstvu ali gozdarstvu ali pa kot rokodelec na deželi. Posojilo za opremo se ne obrestuje. Izplača se ga v gotovini. Za povračilo jamčita oba zakonca. PredjKtgoj za dovoljenje posojila za opremo je, da sta oba zakonca pripadnika nemštva, da uživata meščanske
častne pravice in da je po njihovem vedenju izgled, da l>osta zvesto služila nemškemu narodu. Vse to velja tudi za državljane na preklic, kakor jih pozna Spodnja Štajerska.
Prošnje za posojila za opremo je vlagati Finanzaml-u v okraju kjer prosilec stanuje. Dolg opremnega posojila se zniža% ako oba zakonca po poroki ostaneta neprenehoma v kmetijstvu ali sozdarstvu ali kot deželna rokodelca., po poteku desetih let za pet sto in po poteku vsakega nadaljnjega leta še za nadaljnjih 100 Reichsmark. Ce je pa samo eden obeh zakoncev pred poroko bil naveden čas v kmetijstvu ali gozdarstvu ali pri rokodelskem delu na deželi, se dolg opremnega posojila po poteku desetih let zniža za dve sto petdeset Reichsmark. Ako pa zakonca opustita kmetijstvo, gozdarsko ali podeželsko rokodelsko delo, je naslednji mesec odplačevati že tri od sto mesečno od ostanka opremnega posojila. Oprem-no posojilo je neprenosljivo in neza-rubljivo.
Pripadniki podeželskega ljudstva, ki so se poročili po 31. decembru 1928, lahko dobijo pridatek ali doplačilo za opremo, če je vsaj eden obeh zakoncev zadnjih pet let bil neprenehoma podeželski delavec ali podeželski rokodelec ter izjavil, da želi še nadalje ostati v tem poklicu. Pridatek znaša štiri sto Reichsmark. če sta oba zakonca zadnjih 5 let bila stalno kot podeželska delavca zaposlena, Ce je pa samo en zakonski drug bil zadnjih pet let neprenehoma v taki zaposlitvi, pa znaša tak dodatek samo 200 Reichsmark. Po nadaljnjih petih letih se l>o dovolilo zopet dodatek za opremo v iznosu od štiri ali dve dve sto Reichsmark za neprekinjeno delovanje v kmetijstvu, gozdarstvu ali podeželskem rokodelstvo.
Do tega doplačila za opremo imajo pravico razen pripadnikov nemštva tudi spodnještajerski zakonski pari, ki so neški ' državljani na preklic. Biti morajo seveda' v posesti državljanskih častnih pravic ter s svojim obnašanjem nuditi jamstvo, da bodo zvesti nemškemu ljudstvu.
Za podeželske delavce in podeželske rokodelce se smatrajo tudi osebe, ki delajo v kmetijskih ali gozdarskih gospodarstvih ali pa v podeželskih rokodelskih obratili sorodnikov. Podeželski rokodelci v smislu te odredbe so rokodelci. ki izvršujejo svojo poklicno delovanje v neki podeželski občini.
Ti dodatki za opremo se izplačajo v gotovini in jih ni treba vrniti. Prošnje za iste bo vlagati pri Finanzamt-u, v čegar območju prosilec stanuje.
Prvi kulturni dan organizacije Deutsche Jugend
Minulo soboto in nedeljo so odredi Deutsche Jugend organizacije Steirischer Ileimatbund v Marburg-u priredili svoj prvi kulturni dan. Na sporedu je bilo sviranje fanfar na železmčarskem športnem igrišču kot uvod y prireditev. Vršilo se je tekmovanje, na katerem je zmagal vod fanfar iz Eichtala. Drugi zmagovalec je bil vod fanfar iz Mar-burg-Stadt. — V nedeljo zjutraj se je vršila jutranja proslava na Sophien-platz-u. Otvorile so jo zopet fanfare. Sledili so reki mladine, ki so navzočim predočili življenjske nazore naših prednikov, tiste življenjske nazore, ki
jih uči nacionalsocializem in jih bo "nemška mladina, ki se je za to obvezala, še nadalje poglobila. — Jutranji proslavi so prisostvovali Bundesfunrer S te in d 1, vodja organizacije Deutsche Jugend Schilcher ter voditeljica deklet organizacije Deutsche Jugend v organizaciji Steirischer Ileimatbund, Traute Lorinser. — V mestnem parku je pozneje sledilo tekmovalno petje deklet, ki so prepevale stare nemške pesmi. Najbolj so pri tem ugajale štajerske pesmi, spremljane na citre m kitaro. Tudi pesmi iz Gottschee-ja so dobro odrezale. Popoldne so de-
kleta kot zaključek kulturnega dne pokazala svoje znanje v .petju, igranju in plesu. Videlo se je lepo sliko, pota» ritma in mladosti. Plesi z obročem ter igre mladih deklet so navdušile vse gledalce.
Stoti otroški vrtec otvorjen
Delo, ki ga je na Spodnjem štajerskem opravila organizacija Steirischer Heimatbund v prid ljudstva, je ogromno. Vsa področja bi bilo le težko popisati. Ko so bivši mogočneži zapustili Spodnjo štajersko, so zapustili dedščino 16 otroških vrtcev. TI maloštevilni otroški vrtci so se nahajali v tako zanemarjenem stanju, da bi se jih že iz higijenskih razlogov moralo zapreti. Bundesfiihrer SteincH je takoj po ustanovitvi organizacije »Steirischer Heimatbund« izdal parolo: »V vsaki krajevni skupini se mora ustanoviti po en otroški vrtec«, in uradi Volkswohlfahrt so šli na delo ter v komaj enem letu storili več kakor so največji optimisti pričakovali. Držeč se stališča, da je vse najboljše dati otrokom, so na Spodnjem štajerskem. zrasli otroški vrtci, ki jih vse občuduje. Kljub težavam, ki so radi vojnega stanja ovirale delo, so skrbni stvaritelji izročili en zavod za drugim svojemu namenu.
V	soboto, dne 27. junija, je Bundesfiihrer S t e i n d 1, v Friedau-u otvoril 100. otroški vrtec na Spodnjem štajerskem. Ta stalen otroški vrtec stoji v lastnem poslopju ter služi mestu in Ortsgruppi v čast in ponos. Pri otvoritveni slavnosti je Kreisfiihrer Fritz Bauer naštel naloge, ki jih mora vršiti otroški vrtec ter je veselo pozdravi!, da je 100. otroški vrtec na Spodnjem Štajerskem, ki je hkrati 22. v okrožju Pettau, otvorjen na področju njegovega okrožja. Po govoru Bundesamts-leiter-ja Gilming-a, ki je med drugim ugotovil, da sta z ustanovitvijo 100. otroškega vrtca v Friedau-u, rešeni dve tretjini tega problema, je Bundesfiihrer otvoril otroški vrtec. Dviganje zastave so olepšale fanfare. Godba Wehrmannschaft-i organizacije Steirischer Heimatbund ter odredi Deutsche Jugend so nato slavnost olepšali z godbenimi točkami.
V	gradu Oberpettau je pa organizacija Steirischer Heimatbund otvo-rila prvo prenočišče za mladino ali Jugendherberge, ki ima prostora za sprejem 30 potovanja željnih ljudi. Tudi ta otvoritev se je vršila slavnostno ob navzočnosti Bundesfiih-rer-ja. O nalogah in dolžnosti mladine je govoril Kreisfiihrer z ozirom na naloge ob meji, nakar je Bundesfuhret otvoril prenočišče ter ga izročil svojemu namenu. Pri tem je bobnanje io sviranje fanfar spremljalo dviganje za« stave s kljukastim križem, ki bo iz zvi« Šane lege gradu na vse strani plapolala vidna daleč tja ob reki Drau in oo železnici, od koder bo potujoča mladina prihajala v prenočišče in zavetišče Oberpettau ter odtod odhajala z najboljšimi vtisi o lepi spodnještajerski deželi.
MALE VESTI
*	Maršal Mannerheim je obiskal Füh-rer-ja. Dne 27. junija je finski maršal Mannerheim obiskal Führer-ja v njegovem glavnem stanu. Sprejet z vsemi častmi se je maršal od letališča podal v prostore glavnega stana, kje» so se ob navzočnosti vodilnih osebnosti nemške oborožene sile vršile konference vojaškega značaja. Popoldne je Führer v svojstvu vrhovnega poveljnika razkazoval svojemu gostu ureditev vrhovnega poveljstva armade.
*	Reichsforschungsrat, to je raziskovalni svet, ki mu bo načeloval Reichsmarschall Hermann Göring, dobimo. Dosedanji, znanstvenemu ministrstvu podrejen urad, preide v to novo ureditev, kjer bodo vodeči možje znanosti v prvi vrsti delovali v prid vojnega vodstva.
*	Pazite na otroke. V Marburg-u, v ulici Kokoschinegg-Allee, sta se igrala dva fantiča od pet in" treh let. Pri tem sta prišla do sekire, ki sta jo tudi držala za otroško igračo. Ker noži, škarje, bodala in sekire niso za otroke, se je seveda zgodila nesreča, ki je obžalovanja vredna. Starejši fant je pri igranju drvarja, svojemu mlajšemu tovarišu odsekal z enim zamahom, palec in sredinec leve roke.
*	Zbiranje podatkov za statistiko prebivalcev mesta Marburg an der Drau.
Oberbürgermeister mesta Marburg an der Drau, je na prebivalstvo svojega mesta izdal oklic iz katerega na kratko objavljamo kakor sledi. Mestna uprava bo v ¿oglednem času popisala natančno vso prebivalstva ter zbrala vse podatke osebnega in poklicnega značaja, kar ji bo služilo za ustanovitev statistike. Namen in izid tega popisa -je, da se napravi zrcalo celotnega prebivalstva na področju mesta, ki bo stalno urejeno in v nalašč za to postavljenem mestnem statističnem uradu za razne koristne svrhe na razpolago. V to svrho bodo organi mestne uprave med 1. julijem in krajem septembra 1942 opremljeni z odgovarjajočimi izkazi na licu mesta po stanovanjih zbirali od strank potrebne podatke. Prebivalstvo se naproša, da tem organom gre po svojih močeh na roko ter delo olajša. Da se vse to v najkrajšem času izvrši, je treba za obisk organov imeti pripravljene vse za to potrebne dokumente, kakor rojstne liste, poročne liste, vojaške izkaznice, sezname prednikov, članske izkaznice organizacije Steirischer Heimatbund ter domovinske liste. Pri tem je vsak prebivalec dolžan mestno upravnim organom dati željena pojasnila in bi vsako morebitno nasprotno, postopanje bilo kaznivo.
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u. V
drugi polovici junija je bilo Standesaintu prijavljenih: 103 rojstev (zadnjič 99), od teli 53 dečkov (zadnjič 52), 50 deklic (zadnjič 47); 51 nirtvih (zadnjič 36), od leh kakor zadnjič 24 moškega in 27 (zadujič 12) ženskega spola. Zelo nazadovalo je to pot število civilnih porok, namreč bilo jih je samo 31, zadnjič pa 49. — Se bolj zanimiv pregled kot je polmesečni, je pregled ljudskega gibanja za preteklo prvo polletje. Število rojstev znaša 1161, smrtnih slučajev 633 in civilnih porok 609.
*	Kmetijska razstava in zborovanje kmetov v CiUi-ju. Kmetijska razstava, ki so jo priredili med 27. junijem in 1. julijem t. 1. v Cilli-ju, je lepo uspela. O dosedanjih storitvah na kmetijskem področju v okrožju Cilli so razne slike in table ter številke podajale zgovoren pregled. Raz-
delitev živine, hmeljarske nasade, njive sočivja, akcijo za gradnjo silosov, naselitvene in kulturne razmere ter posest kmetijskih strojev v vaških skupnostih se je lahko študiralo in ogledovalo. Razstava je odločno pokazala nujno potreben prehod od pridelave hmelja k gojitvi oko-pavin in sočivja. Okrožje ima sedaj 12.435 hektarjev zemlje, na kateri pridelujejo sočivje. Razveseljivo se je obnesla posest vaških skupnih kmetijskih strojev. Kako slabo je bilo pod bivšo državo, se najbolje vidi iz števila 2784 predloženih prošenj za razdolžitev in obnovitev kmetij. Prav posebno skrb se v okrožju polaga na pripravo sladkega mošta. Nabava potrebnih strojev bo omogočila, da bo že letošnjo jesen poslovala tovarna za izdelavo sladkega mošta. Razstava je nadalje pokazala, da je tudi mlekarstvo v izboljšanju. Videlo se je tudi ukrepe, ki omogočajo v praksi povečanje pridelkov krmil, ki jih gojijo po njivah, izboljšanje sadjarstva in vrtnarstva. Poseben razstavni oddelek je poučno razkazoval kako se pri kmetijskem delu prepreči nezgode. Na prostoru v GoethestraBe so razkazovali razne kmetijske stroje, motorizirane pluge, mlatilnice itd. — V nedeljo se je na Kaiser-Josef-Platz-u vršilo veliko kmečko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 4000 kmetov. Poročal je Kreisbauernfiih-rer in Landrat Dorfmeister ter podal poročilo o storitvah kmetijstva o okrožju Cilli.
*	Nedovoljeno klanje živin. Oblasti so nedavno v okorožju Pettau in Cilli kaznovale tri kmete in eno kmetico na tri in štiri mesece ječe, ker so brez oblastnega dovoljenja na tihem za lastno uporabo zaklali po eno svinjo. Razen ječe morajo plačati tudi denarne kazni.
*	Grad VVurniberg blizu Pettau-a so preuredili ter postane sedaj šola za šolanje voditeljev zveznega vodstva organizacije Steirischer Heimatbund.
*	Ogled mrličev na Spodnjem štajerskem je predpisan z odredbo šefa civilne uprave, ki v glavnem določa, da je vsakega mrliča predno se ga pokopa, po določenem ogledovalcu, ki jse mu pravi Totenbeschauer, ogledati. To se mora izvršiti, da se ugotovi nastop in vzrok smrti. Ogledovalci mrličev so okrajni zdravniki ali pa zaupne osebe, ki jih za to postavijo. Ogled mrličev plačajo občine. — Dolžnost svojcev ali sosedov umrlega je, da vsak smrtni slučaj ogledovalcu mrliča takoj javijo. Dolžnost babic je tudi, da nemudoma javijo vsak neuspeli porod in porode mrtvih otrok, če se najde nekje mrliča, je dolžnost vsakogar, da to takoj javi občini ali žandarmeriji. Vsi smrtni slučaji se morajo javiti tudi pri Standes-amt-u. Ogledovalca mrličev se mora podpirati z resničnimi pojasnili. V nujniii in nenaravnih smrtnih slučajih se mora mrliča pustiti v nespremenjenem položaju, dokler ne pride oglednik. Brez mrtvaškega lista, ki ga izda oglednik mrličev, se mrličev ne sme pokopati. Pogreb se vrši navadno 48 do 72 ur po nastopu smrti. Izjeme dovoljujejo zdravstveni uradi. Za upepeljenje mrličev veljajo posebni predpisi. Prekopavanja in prevozi mrličev so možni samo z dovoljenjem višjih upravnih oblasti. Morebitni prestopki zoper določila te odredbe so kaznivi.
*	O veljavnosti oblačilnih nakaznic na Spodnjem štajerskem. Wirtschafstkam-mer Siidmark, Kreisgeschaftsstelle Mar-burg an der Drau, to je gospodarska zbornica »Siidmark«, podružnica v Mar-burg-u, razglaša potom oglasa v dnevniku »Marburger Zeitung«, da so Reichs-kleiderkarte ali oblačilne nakaznice ter
nabavni listki ali Bezugschein-i na Spodnjem štajerskem le tedaj veljavni, če jih je izdal kakšen Wirtschaftsamt (gospo-darsk urad) na Spodnjem Štajerskem. Trgovci na drobno so na ta način opozorjeni, da je prepovedana vsaka prodaja tekstilij na Reichskleiderkarte in Bezug-scheine iz starega dela Reich-a ali Ost-mark-e.
*	Verordnungs- und Amtsbiatt des
Chefs der Zivilvenvaltung in der Unter-steiermark, to je uradni in odredbeni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem štev. 86, z dne 25. junija 1942 prinaša nekaj novih odredb in odlokov« Važna je odredba o ogledovanju mrtvecev na Spodnjem Štajerskem, ki nosi datum 10. junija 19421 — Nadalje sledi odredba o uvedbi v Reich-u veljavnih zdravstvenih predpisov na Spodnjem štajerskem. — Odredba o uvedbi v Reich-u veljavnih predpisov o veterinarstvu na Spodnjem Štajerskem. — Uredba o uvedbi v Reich-u veljavnega zakona o storitvah na Spodnjem Štajerskem. — Uredba, s katero se na Spodnjem štajerskem uvede predpise za uničevanje trsne uši in za čuvanje kmetijskih kulturnih rastlin na Spodnjem Štajerskem. — Odredba o izdelovanju, dovoljenju in kontroliranju parnih kotlov, parnih posod, stiskalnic ter strojev s toplotno silo. — Izvršilna odredba k odredbi o izdelovanju, dovoljenju in kontroliranju parnih kotlov, parnih posod, stiskalnic ter strojev s toplotno silo. — Razglas o stopanju v veljavo kazenske odredbe za prestopke pri potnih listih na Spodnjem štajerskem.
*	Izkušnje za hišne gospodinje. Na državni ženski poklicni šoli v Graz-u, ki leži na Entenplatz-u in je nekakšna triletna hišno-gospodinjska šola, so nedavno dekleta polagala izkušnje o hišnem gospodinjstvu. Izpit je bil teoretičen in praktičen. Gospodinje, ki so jih izšolali so dobile seveda posebna spričevala o položenih izkušnjah ter bo tem močem v bodoče poverjeno vodstvo velikih skupnih kuhinj kakor za bolnice, sanatorije, zavetišča, ljudske kuhinje itd. Uporabljalo se jih bo pa tudi kot učiteljice in svetovalke v službi nacionalsocialfstičnega gibanja.
*	Poslušanje inozemskih radio oddaj se strogo kaznuje. Die Strafabteilung beim Kommandeur der Sicherheitspolizei und des SD in der Untersteiermark, to je kazenski oddelek pri poveljstvu varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem, je 44-letnega Stefan-a Ter-pin-a iz Rast-a obsodil na dve leti zapora, ki ga mora odslužiti kot ječo, ker je večkrat poslušal oddaje inozemskih radio postaj. Pri tem se opozarja, da Trpin ni imel lastnega radia, temveč je pri neki drugi družini, ki je radi istega delikta tudi že bila kaznovana, poslušal inozemska poročila, kar je seveda tudi strogo prepcn vedano.
*	67-letna ženska kot kovaški mojster.
V Graz-u živi 67 let stara Anna Worsch-nig, ki že celih 54 let neprestano stoji za kovaško klado ter opravlja težko in trdo delo kovača, ki ga opravljajo navadno le moški. Kot hčerka kovača se je v svojih mladih letih učila očetove obrti, postala pomočnica in mojster, omožila se je s kovačem in še danes praktično vodi celo kovaško obrt in postavlja v vsakem pogledu svojega moža.
*	3RM znašajo stroški za svarilo v primerih prestopkov zoper predpise o zatemnitvah. Doslej je ta pristojbina znašala samo 1 RM. V primerih, ki zahtevajo kazen in ne samo opomin, se iztirja znatno višje stroške.
*	Nove poštne pristojbine za pisma in pakete naslovljene na Hrvatsko. S 1. julijem 1942 so pristojbine za pisemske pošiljke in pakete iz Nemčije, protektorata in generalnega guvernementa na Hrvatsko bistveno znižali. Vse pisemske pošiljke in pakete je frankirati kakor v notranjosti. Pismo, namenjeno na Hrvatsko, stane 12 Rpf, če je do 20 gramov težko. Za do 250 gramov težko pismo je plačati 60 Rpf, za dopisnico pa 6 Rpf. Paketič do 1000 gramov stane 40 Rpf.
*	Orožje in municijo je treba previdno shranjevati. Pripetili so se slučaji, da so ubežni vojni ujetniki prišli do orožja in municije, kar jim je služilo za obrambo, ko se jih je hotelo zopet prijeti. Orožje in municijo so našli navadno po lovskih kočah, letnih vilah, izletniških hišah itd., kjer nikdo ne stanuje. Sedaj je notranji minister izdal policijsko odredbo, da je shranjevanje in čuvanje strelnega orožja in municije pod kaznijo prepovedano v hišah in poslopjih, ki stojijo posamezno izven združenih in skupnih naselbin. V takih posameznih poslopjih se orožje in municijo lahko shranjuje le tedaj, če stanuje kdo v njih in niso nikdar več kakor najdalje 24 ur brez nadzorstva. Ta predpis velja tudi za orožje, ki služi za udarjanje in za zabode.
*	Beseda »nemogoče« za železničarje ne eksistira. Tako je izjavil Staatssekretär Ganzenmüller iz prometnega ministrstva na nekem sestanku železničarjev v Essen-u, primerjajoč storitve nemških železničarjev za vzhodno fronto v minuli Zimi Delo in storitve železničarjev na vzhodu morajo biti vsem nemškim železničarjem v spodbudo in vzgled.
*	Učilne delavnice v knjigarski obrti. Knjigarska ali knjigovezniška obrt si radi ogromnih tehniških pridobitev bolj težko uredi učilno delavnico. Sedaj so v Leipzig,u nekatere veletvrdke na predlog urada »Tisk in papir« organizacije »Deutsche Arbeitsfront« ter še nekaj drugih industrijskih in trgovskih interesentov iz lastnih sredstev ustanovili in uredili strokovno učilnico za goste, ki bo na razpolago vsem vajencem manjših tvrdk brezplačno za šolanje in izobrazbo.
*	Častno naročilo za našo Hitler-Jugend. Generalni guverner Dr. Franck je špodnještajersko mladinsko godbo, to je Gebiets- und Spielmannszug der Hitler Jugend, povabil v generalni guvernement, kjer bo priredila več koncertov. Ti naši fantje bodo v mestih Krakau, Petrikau, Warschau, Zyrardow in Radom občudovani od tamkajšnjih Nemcev, ker jim bodo prinesli spodnještajerske pozdrave ter pokazali svoje znanje.
*	Tudi čevljarski mojstri se morajo držati predpisanih cen. V Wien-u so oblasti čevljarskemu mojstru Antonu Kla-diwa, za dobo treh mesecev prepovedale izvrševati čevljarsko obrt, ker se je grobo pregrešil zoper predpise o cenah. Razen tega mu je oblast predpisala denarno kazen 1000 RM. Mož je bil v cenah izredno pretiran in so vsr tozadevni opomini ostali brezuspešni. Tako je na primer za pritrditev odpadlega podplata na nekem otročjem telovadnem čevlju zahteval 2 Reichsmarki in 70 Rpf.
*	Zagreb dobi nebotičnik. V Zagrebu b.odo v doglednem času začeli graditi moderno velezgradbo, ki bo imela 16 nadstropij. Hišo bo gradil hrvatski pokojninski zavarovalni institut.
*	Hrvati so hrabri vojaki. V južnem delu vzhodne fronte je neki oddelek hrvatskih lovskih letalcev nedavno sestrelil 50. letalo, odkar se kot prostovoljci na strani Nemcev bojujejo proti sovjetom.
*	Tudi črnci jim ne sledijo. V Bronx-u, to je mestni del New-Yorka, • v" katerem živijo večinoma črnci ali zamorci, so ctvorili urad za rekrutiranje črncev, ki bi naj vstopili v ameriško armado. Kljub dejstvu, da so vojaške oblasti iz propagandnih razlogov v komisijo dotičnega urada postavile same na brzo roko imenovane črne častnike, se je za vstop v vojaško službo v prvih treh dneh prijavilo samo 12 črncev.
*	Havajsko otočje mislijo evakuirati. Admiraliteta Zedinjenih držav Severne Amerike namerava civilno prebivalstvo Havaja odstraniti iz otokov ter na istem obdržati samo čete, ki so potrebne za obrambo.
*	Novo racioniranje v Zedinjenih državah Severne Amerike. V Zedinjenih državah Severne Amerike napovedujejo racioniranje mesa, kakava, kož, čevljev in še nekaj drugih važnih življenjskih potrebščin.
*	Moskva je določila zunanjega ministra Irana. Poslanik Irana v Moskvi, Mohamed Sahib, ki je na tem mestu služboval od leta 1938, je pod pritiskom sovjetov, ki imajo zasedene velike dele Irana, postal zunanji minister Irhna. Verjetno je, da si boljševiki od tega imenovanja obljubu-jejo še več popustljivosti od strani iranske vlade.
*	Francija bo povečala število francoskih prostovoljcev, ki se bojujejo na vzhodni fronti proti boljševikom. Tako poročajo iz Vichy-ja, kjer se je pri vladi nahajal major Lacroix, vodja legije francoskih prostovoljcev na Vzhodu.
*	Čangkajšek plačuje nagrade za človeške g'ave. Preko Švedske so prišla poročila, da je kitajski maršal Čangkajšek v svoji armadi uvedel nagrade za vojne storitve. Tako izplača njegov glavni stan za vsakega ujetega nasprotnika 7 in pol do-dolarjev, za ujetega častnika 15 in za ujetega generala 30 dolarjev. Za špijona, ki je iste vrednosti kakor general, plača tudi 30 dolarjev. Zaplenitev strojne puške se nagradi z 60, uničenje sovražnega letala pa z 100 dolarjev. — Take nagrade najbolje dokazujejo duha in oborožitveno stanje Čangkajškove armade, ki so jo Japonci skoraj popolnoma odrezali od dovoznih možnosti, po katerih so jim Ze-dinjene države Severne Amerike in deloma tudi Angleži pošiljali vojni materijah
*	Edvard Beneš in njegova prerokovanja. Pred dobrim mesecem je češki emigrant Beneš v Londonu imel neko predavanje, na katerem je med drugim izrazil up, da bo za božič leta 1942 že zopet »doma«, kar je bilo tako razumeti, da bo do tedaj vojne konec in Čehoslo-vaška zopet po starem kopitu obnovljena. — Njegovo naslednje predavanje političnega značaja, ki ga je imel nedavno v Angliji, je pa njegovo mnenje v tem pogledu precej spremenilo. Rekel je namreč, da bo po njegovem mnenju šele leta 1943 konec vojne.
*	Pogodbo o vzajemnem izročanju zločincev med Nemčijo in Italijo sta nedavno sklenili Nemčija in Italija. Podpisala sta jo italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški poslanik pri italijanski vladi, von Mackensen.
*	Tadi v Italiji zahtevajo vojne razmere vedno večje storitve. V Italiji so radi vojne omejili . letne dopuste vsem državnim uslužbencem. Le v redkih, res potrebnih slučajih in če to službene razmere dovolijo, se lahko napravi izjemo. Tako izjemen dopust pa v nobenem slučaju ne sme presegati polovico normalnega dopusta, ki so ga državni uslužbenci v normalnih časih vsako leto deležni,
Reichsarbeitsminister Franz Seldte - šestdesetletnik
Reichsarbeitsminister, to je minister dela, Franz Seldte, je dne 29. junija obhajal svoj 60. rojstni dan. Seldte ima v SA-odredih položaj Obergrup-penführer-ja, on ji hkrati član Staatsrate ali državnega sveta dežele Preus-sen, član akademije za nemško pravo itd. Položaj ministra dela zavzema odkar je nacionalsocializem- na oblasti. Clan Reichstag-a je od leta 1933.
Franz Seldte je sin tovarnarja Wilhelm Seldte-ja iz Magdeburg-a. že v svetovni vojni je postavil svojega moža. Njegovi inicijativi gre zasluga, da se je v nemški armadi uvedlo zložljive zaščitnike pri strojnih puškah, katerih izdelava je že v mirnem času bila njegova briga. Med njegove izume je šteti tudi kolje za tanke in ovire ter municijo, ki razsvetluje. Po revoluciji v Nemčiji je ustanovil kot obrambo nemškega naroda zvezo frontnih bojevnikov »Stahlhelm«, to je »jeklena čelada«, katere vodja je bil vse do prostovoljnega razpusta iste leta 1935.
Ko je Adolf Hitler prevzel oblast, je Seldte iz tega izvajal politične posledice. Leta 1933 je stopil v njegovo stranko ter podredil Führer-ju organizacijo .»Stahlhelm«. Leta 1934 so »Stahlhelm« spremenili v organizacijo »Nationalsozialistispher Deutscher Frontkämpferbund«, ki se je leta 1935 ob uvedbi vojaške obveze v Nemčiji, po zvršenju svojih zamisli in nalog, sporazumno med Fiihrer-jem in Seld-tejem, razšla.	__J
*	Po dolgih letih ga je našla roka pravice. Kazensko sodišče v Budimpešti je nedavno obsodilo na 12 let težke ječe nekdanjegea političnega komisarja rdeče armade, Ladislava Csiszar-ja. Csiszar je moril za časa Bele Kuna v komitatu Esz-tergom.
*	Amerikanci zbirajo gumi. Akcijo za zbiranje starega gumija je v Zedinjenih državah Severne Amerike potom radia podprl sam predsednik Roosevelt. Znak, da je pomanjkanje te za vojno važne surovine prav občutno.
*	Madžarska mora vso svojo moč izrabiti v korist in interese zmage osovin-skih sil. Tako je izjavil bivši madžarski ministrski predsednik Imredyi v neki polemiki o socialnih pooblastilih, ki jih ima madžarska vlada. Omenil je tudi tajne dodatke sovjetsko-angleškega pakta, ki so dovolj jasno merilo za izbor političnega kurza Madžarske.
*	Državno kontrolo nad prehrano uvedejo na Japonskem. Japonska vlada je s 1. julijem 1942 stavila pod državno kontrolo vsa važna življenjska sredsta in kmetijske proizvode. Vsa živila bo vlada najprej pokupila ter nato razdelila. Cene določa oblast in se predhodno objavijo. Izvoz in uvoz riža in pšenice se bo stavila pod sistem posebnih navodil.
*	Zvonik se je podrl. Komaj 80 let stoječi zvonik cerkve v Loslau-u je iz do sedaj še neznanih vzrokov dobil neke razpoke v svojem zidovju in so ga radi tega nameravali podreti. Predno je pa do tega prišlo, je stolp začel nihati pri čemu se je zrušil n podrl. Poškodoval je eno hišo in dvoje stanovanj.
TO IN ONO
o Marljivost n delavnost mravelj priznavajo vsi narodi. Najnovejša znanstvena dogajanja pa so dokazala, da je marljivost-mravelj v ljudskih pregovorih do neke meje pretirana, ker traja delo mravelj samo od srede aprila do srede oktobra. Razen tega so tudi med tem delovnim časom delavne samo ob lepem vremenu. V hladnem in deževnem času se navadno umaknejo globoko v svoje gradbe in ne delajo ničesar.
o Angleška pravičnost. V Angliji je nekoč prišel trgovec pred sodišče, ker je prodajal tobak, med katerega je mešal liste drugih rastlin ter na ta način goljufal svoje kupce. Pri razpravi se mu je posrečilo dokazati, da v blagu, ki ga je prodajal kot tobak, sploh ni bilo nikak-šnega tobaka, temveč same druge rastline. In glej čudež. Angleški sodniki so pravdo končali v prid trgovca z razlago,
VERSCHIEDENES
Profhespn Bandagen, Gummistrümpfe ' SC"Leibbindei), Einlagen nach Modell und sämtliche orthopädischen Behelfe bei F. EGGEH, Spozial Werkstätten für Prothesen und Bandagen, Marburg (Drau), Meilingerstraße 3.
762-1
Landwirte Achtung!
Große Auswahl aller Art Sensen, Sicheln bei Max Weiß, vorm. Justin Gustincic, Altwarenhandlung, Marburg, Nagystraße Nr. 14. Kaufe jedes Quantum Alteisen und Metalle.	926-1
ZU KAUFEN GESUCHT,
Abfälle A'tpapier, Hadern, Schnei.
. derabschnilte, Texlilabfülle, Alleisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160^
Briefmarken k.aufe jederzeit alle Serien v. ehem. Jugoslawien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht Angebote an Korenjak, Briefm. Versand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-2
Hobeibank und Tischlcrwerkzeug kauft Dolinschek, Oams 13j bei Marburg (Drau). 965-2
Harmonium, auch reparaiuitabe-
dürftig oder gebraucht zu kaufen gesucht. — Verkaufe leine »/* Violine mit Kasten um 65'— KM. L. Turin, Cilli, Grafeigasse 13.
985-2
| da ni mešal travo med tobak kakor so to trdili tožitelji, prodajal je le samo travo, za kar ni tožitelja.
o Japonska pisava. Kakor znano se japonska pisava poslužuje kitajskih pisemskih znakov, po našem bi rekli črk, ki jih je po številu kakih 50.000. Da je obvladanje pisave s tako visokim številom znakov ali črk precej težavno, je razumljivo, saj imamo mi, ki potrebujemo samo 25 črk dovolj muk in brige, da se naučimo pisati in citati. Zato se pa napredni Japonci že 20 let trudijo, da bi jim jezikoslovci poenostavili in olajšali slovnico, ki je preobsežna in pretežka ter predvsem za tujce skoraj nedovzetna. Kakor poroča japonsko časopisje so japonski strokovnjaki, ki delujejo na tem problemu na svoji zadnji seji sklenili, da bo preurejena japonska pisava imela samo 2028 pisnih znakov. Poenostaviti mislijo tudi izgovorjavo, da bodo na ta način tudi novo pridobljenim prebivalcem omogočili lažji pouk japonske pisave in izgovorjave.
[ OFFENE STELLEN /[ Wachmännerfür die besetzten Gebiete
im Westen gesucht. In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Nr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6
Lehrlunge mit Kost *u»d Ver-
3 pflegung im Hause gesucht. Ernst Gert, Lebzelter, Marburg (Drau).	975-6
Hausgeh lfinnVl etwas Kochkennt-
mssen, welche kinderliebend ist, wird sofort aufgenommen. Adresse: Hilde Kuketz,* Bad' Radeirt.
973-6
{Heim Sm§i§@&
Jedes Wort kostet 10 Rot. das lett-
Sedruekte Wort 2O Kpl. Für das Kennort wird 35. bei Stellengesuchen 'S t<pi berechnet. Für Zusendung von
„hiil,, ,.„________ _	. Kennwortbriefen werden SO Kpl Posf-
öereeimef. - Anzeigen-Annahmeschlus* ist Donnerstag um 11 Uhr. -..Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch in gültigen Brie.marken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine kleine Anzeige
Futtermasciline (Slrohschneidmaschine)
sofort zu kaufen gel •iueht. Anträge mit Preis und Breite unter „Futtermaschine" an die Verw.
991-2
1	Paar
Ochsen,
2	Jahre alt, zu verkaufen. Wogrin Johann, Willkomm 30, Wachsenberg'(St. Marg. a./Pößnitz).	968-3
Neue Partie Kühe,
hochträchtig und mit Kälbern, eingelangt. Zahlung auch durch Landstelle Graz. Gasthaus Wlachowitsch, Marburg. — Viehhandlung Friedrich, Kaisdorf.
•_ 969-3
6V2 PS Benzinmotor
(RM 450'—), Dreschmaschine und eine Schrottmühle, gegen Umtausch von WeffiT sofort abzugeben. (Bezugschein für 4 Halben Wein' vorhanden), Zuschr. unter „50 226" an Ala, Graz, Herreng. 7.
971-3
Komplettes
Tischler Handwerkzeug
mit einer Hobelbank für 2 Arbeiter um 500— RM zu verkaufen. Jesernik Johann, Tüffer, Walwasorplätz 37. __984-3
Kaleschwaaen S,,lerhal[en zu ver-
iinieobiinoycii kaufen um RM 290'-. Waupotitsch, Hardegg-Friedau. 974-3
Verkaufe zu Tagespreisen
Tischlermaschinen
aller Art, gebrauchte und neugewik-kelte Elektromotore, OberlastungschaL ter. Wer solche Artikel braucht, schreibe an Johann Supanlschitsch, Postfach Freiburg, Sachsen.	982-3
Bäcker-Gehilfe
wird aufgenommen bei Karl in Tüffer bei Cilli.
Sommer 987-6
Trgovskega va enca
takoj sprejme večja trgovina z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo starosli, šolske izobrazbe ter očetovega poklica na Verlag Štajerski Gospodar, pod „Priden in Pošten".	981-6
Iščem
dekle,
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. Nastop takoj! Regina Gölllicht, Marburg (Drau), Kärntnerstraße 128.
i) 78-6
Schmiedgehlife
mit Meisterprüfung wird gesucht. Anfragen in der Verw.	988-6
Hausgehilfin SortllSchfSF°Le!
poscha, Marburg easse 1.
(Drau),
Hamerling-905-6
L e h r j U n g e ™rd . aufgenommen.
' 3 Franz Ambrosch, Bau« und Galanteriespenglerei, Drauweiler, Zwettendorferstraßc "2 bei Marburg.
992-6
SchuhmachergehHfe
wird sofort aufgenommen. Marburg (Drau), Frauengasse 12.	993-6
Bauern- oder
Landhaus
mit schönem Obstgarten, Gegend ab Leitersberg bis Egidi dringendst zu kau feil gesucht. Zuschriften unter „Dringendst" an die Verw,	989-7
Hirt und ältere Frau
werden aufgenommen. Johann Muletz, Lassach 2, Wachsenberg.	964-6
Uit uetduukeik
von 22 bis 400 Uhr!
flansche
Besitz
vier Joch auf kroatischer Seile in der Gemeinde Deseuitsch (bei Wiiidisclx-lanilsberg) gegen ähnlichen in der Nähe vou Cilli. Anfragen an Rudolf Sagosda, Cilli, Schlotibergstraße 32.
98G-7
J STELLENGESUCHE , | 16-jähriger Junge
wünscht Lelirplatz als Uhrmacher, Schuster oder Ähnliches. Nach Möglichkeit mit voller Verpflegung. Zuschriften nach Neudorf bei Marburg (Drau), Kir-schengasse 14.	962-8
Trgovski vajenec
se želi izučiti trgovine katere koli. Sehugmau Wenzel, t'ost Jahriug. 980-8
FUNDE — VERLUSTE,
Gummispiralsaugschlauch
2 m lang entwendet. Warne vor Ankauf. Belohnung. Dolinschek, Gams bei Marburg (Drau).	966-9
Abaänaia. Alfried I.eskoscheg, ge-S "8 9' lK>ren 21. 10. 1921, Schüler des 4. Jahrg. d. Wirtschaftsoberschule in Graz. Am 14. 6. 1942 ging er von Bekannten in Kreuzdorf bei Luttenberg um Ys 19 Uhr zur Bahu, seitdem fehlt jede Spur. Angaben über seinen Aufenthalt sind der Polizei, Gen. darmerie und seinen Eltern: Marburg, Emil-Gugel-Stratie 2/1, zu geben. Bekleidung: grünkarierter Anzug, braune Halbschuhe und weißer Sweater. 967-9
Izgubil se je 22 letni slabo govoreči Dumainko Alois, rjavih las in brade, sivih oči, s prerezom na vrho glave, brez dokumentov. Prosim če ga kdo vidi naj ga javi pismeno na naslov: Johann Ituli, Hermanetz, Gemeinde Kai. sersberg bei Friedau.	996-9
Zahnpflege-Rezept Im Kriege
Wer Vollkornbrot, Früchte und vorwiegend ungekochte pflanzliche Kost gründlich kaut, wer bei gelegentlichem Mangel an Zahnpaste, wie Chorodont, behelfsmäßig die Zähne—morgens und vor allem abends— mit Zahnbürste, Zahnstocher und lauwarmem Wasser reinigt, und wer mindestens einmal jährlich eine Zahnuntersuchung durch den Zahnarzt oder Dentisten vornehmen läßt, tut alles, was er im Kriege für die Erhaltung der Zahngesundheit und damit der Allgemein-gesundheit tun kann. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorod ont-Fabrik. Dresden N 6.
Klavierbesitzer, Achtung!
Vergaß irgendwo Anerkennungsschreiben (italienisch). Mir wertvoll. Bitte höfl .rek. an Felbinger, Stimmer, Gutenstein 1 zu sendeu.	972-9
Am 27. 6. wurden am Wege Kärntnerstraße — Bahnhof — Viktringhofgasse
350 RM verloren.
Der ehrliche Finder möge diese bei der Polizei (Fundamt) abgeben. 976-9
KORRESPONDENZEN,,
30 letni fant
samostojen mojster
želi v svrho ženitve spoznati gospodično v starosti 20—30 let, prijetne zunaj nosti. ki bi bila zmožna nemške korespondence. Dopise pod „sreča in ljubezen" na Marburger Zeitung, Ge-schaftstelle Cilli.	979-10
HEIRAT
ii

in ständiger Steile, sucht anständiges, auf. richtiges Fräulein 20—30 Jalire alt, am liebsten Schneiderin oder ähnl. zwecks sofortiger Ehe. Ernste Anträge mit Bild und Anschrift unter „Aufrichtigkeit" an die Verw.	963-11
32 jähriger
Mann
mit kleinem Besitz und halbfertigem Häuschen, wünscht Ehebekanntschaft mit 24—30 jähr. Mädchen, Witwe oder geschiedener Frau. Anträge mit Bild unter „Sommer" a. d. Verw. 970-11
Fuhrwerker jn Umgebung Mar.
bürg (Drau) wünscht F.hebekanntschaft mit guter Person b« 33 Jahre. Zuschriften unter „Bessere Zukunft" au die Verw.	990-11
Bttffy-Jlulti&füiit
Marburg, Burgplatz 1
Tobis zeigt:
DIE LETZTE RUNDE
ein Boxer Film mit:
Attila HÖRBIGER Camilla HORN Heinz SEIDLER Ludwig SCHMITZ Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm!
Neueste deutsche Wochenschau!
Weibliche Hilfskräfte
werden aufgenommen bei
Wilhelm Brauns,
Fabrik für Haushaltfarben, Cilli, Spitalgasse Nr. 4.	93«
Erstklassige
junge Simmentaler
Kälberkühe
mit wirklich guten Milchleistim. gen sind Samstag, den 11. Juli in Marburg (Drau) bei Gasthof Wla-cliowilsch zu verkaufen. Prach, Nutzviehhandlung, Wildon. 977-
landes-Hvpollißkenanstall für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunafdariehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siediungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt
480101020192