Leto VUI. štev. 21.
PoStnlrm plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 16. marca 1924.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka ln dneva po praznika vsak dan. (Začasno le dvakrat ne teden.) Uredništvo in upravniStvo: KRŠKO.
Naslov za dOplse: »Naprej«, Krško. Ček. rač. St. 11.959.
Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte ln podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračajO.
Reklamacije za list so pOštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Kaj je slabo v »Konsumnem društvu za Slovenijo«?
„Naprej“ štev. 15. je prinesel članek »Česa je treba Konsumnemu društvu za Slovenijo". Danes pa še povemo česa ni treba Konsumnemu društvu za Slovenijo.
Člankar se je med drugim dotaknil tudi § 17 pravil. Ta § določa sicer lepo, da »občni zbor je upravičen celokupno načelstvo kakor tudi vsakega posameznega člana načelstva odpustiti iz službe." Člankar pa ne omenja drugega stavka istega §, ki se glasi: »Odpuščenim pristoja odškodnina po določilih pogodbe, ki so jo sklenili z zadrugo."
Tukaj pa tiči konjsko kopito, o katerem najbrž člankar nič ne ve, kakor tudi celokupno članstvo ne. Taka pogodba z zadrugo faktično obstoji.
Kaj določa ta tajna pogodba? Ona določa, da ako bo tekom prihodnjih 10 let kateri član načelstva odpuščen iz službe, se mu mora izplačati 5 letna plača. Sklenjena je bila okrog Novega leta 1923. Kot člani načelstva pridejo tukaj v poštev Dražil, Jurčič, Vrhunc in Urbančeva. Iz revizijskega poročila, ki ga je »Naprej" objavil, si lahko vsak izračuna končno vsoto za 5 let pri posameznem izmed one četvorice, ali tudi pri vseh skupaj. Iz tega vsak razsodni človek lahko razvidi, kako »dobri" socialisti in »res pravi" prijatelji konsuma in delavskega zadružništva sploh da so ti člani načelstva, ki smatrajo za potrebno s takimi pogodbami oborožiti se proti proletarski zadrugi, in koliko da so vredni in koliko razumevanja imajo za prave delavske gospodarske organizacije taki člani načelstva in nadzorstva, ki k takemu atentatu na obstoj proletarske zadruge izreko svoj „da“.
Izmed članov načelstva in nadzorstva sta bila le dva, ki sta sicer bila tudi za pogodbo, pa ne na 10 let, pač pa le na 5 let. Eden izmed tistih dveh je bil tudi celjski Koren, takratni predsednik naše stranke, čeprav zdaj vemo, kakšen moz je to, vendar se čudimo, da kot predsednik socialistične stranke ni bil niti toliko vnet za socializem in pravičnost, da bi smatral za potrebno tako lepo čednost sporočiti oni stranki, ki si je na svojo zastavo zapisala načelo javnosti. Ali se najde še kdo, ki bi hotel še zdaj govoriti o zaslugah tega »starega socialista" za delavski po-kret? Kdo bo še upal, da pride rešitev proletariata od pekovskega mojstra Korena?
Ostane pa še vprašanje, kaj k temu poreče letošnji občni zbor, ali se bo tudi ta dal tozadevno ignorirati in prezirati od štirih konsumarskih paš? Menda ne bo nobenega člana (izvzemši ono sveto četvorico), ki bi se upal trditi, da občni zbor, kot zastopstvo celokupnega članstva ne bi bil najvišji forum, ki je imel pravico že lansko leto biti o tej zadevi točno informiran.
Zato člani, pazite dobro na delo svojih delegatov na občnem zboru! In vi vsi, Kar vas je zavednih delegatov, na vas je, da Vas ne bo kdo zopet skušal voditi za nos ni sc kdaj iti preko vas. Vi ste nam odgovorni zu to, da se ne bo odslej delalo nikdar več proti interesom zadruge in tako tudi proti koristim vsakega člana in vsega proletariata.
Nam članom boste polagali račune; kimov-cev ne potrebujemo več!
Član »Kons. dr. za Slov.«
*
*	*
Vsi ljudje vse vedo. Če bi bil tale članek izšel pred lanskim občnim zborom, bi bil naš proletariat že lani konsolidiran, zedinjen, močan. Kajti to je tako očitna korupcija, kakor nekaj starejša, sicer pa enaka pogodba v bolniški blagajni, proti kateri je poštena morala nekdanjega sodruga Vrhunca čutila vso ogabnost; seveda je bil takrat Vrhunec še rdeč nastavljenec Kons. društva I Ko se je njegova kri pobarvala na modro, ko je postal tudi on plemeniti general, se je njegova poštena proletarska morala izpremenila v moralo plemenitih trotov, v kapitalistično moralo. Dokler je delal, ni imel nobenega jamstva proti brezposelnosti, ko je pa nehal delati in začel komandirati, si je na tako korupten način preskrbel jamstvo, da bo komandiral do smrt*.
Seveda po proletarski morali taka pogodba sploh ni veljavna. Treba bi bilo požnati besedilo cele pogodbe, da bi se ugotovilo, če je veljavna pri kapitalističnih juristih. Da naša sodišča niso brez vesti, kadar gre za zadruge, imamo dokaz v članku .Trgovske tajnosti" (»Naprej" št 3 z 10. jan. 1924]. Le škoda, da nam Lajovic in Patik kot člana nad-zorstva v svojem revizijskem poročilu nista o tej pogodbi povedaia ne besedice! Seveda, molčala sta zato. ker sta pisala samo za člane nadzorstva, ki to korupcijo itak poznajo, saj so jo sami sklenili. Če bi bila mislila, da bo poročilo objavljeno, bi itak ne bila niti tako odkritosrčna! Kdor sam kandidira na ravnateljsko mesto, ni za načelo javnosti, ampak pove samo toliko, da izpodrine prejšnje ravnatelje. Občni zbor si pa besedilo pogodbe lahko izsili — seveda, delegati morajo paziti, da opozicija ne bo tako piškava, kakor je bila v parlamentu pri slučaju ministra Laze Markoviča I Klerikalci in demokrati so kričali o korupciji in o obsodbi, ko je pa prišlo do glasovanja, so se poskrili, g. minister ni bil izročen sodišču. Podobnost s konsumskimi ministri je zelo velika. Tudi on je kupoval tajno, iskal je .lepe prilike za ugoden nakup* in jo velikokrat tudi našel, tako na pr. je dal tiskati v tiskarni milijone izvodov po 2 Din 5Q p takega blaga, ki ga je pozneje država dobila po 80 p! Kdaj je bila .lepa prilika* za državo in kdaj za g. ministra, to vsak lahko vidi. pa čeprav bi imel oči zavezane z .državnim edinstvom" kakor jih imajo nekateri zavezane z »enotno fronto proletariata" in nam oboji branijo razkrivati korupcijo, češ. kaj bodo po svetu rekli, če javno povemo, da so ministri v Jugoslaviji oziroma v Kons. društvu koruptni. Mi pravimo, da ne bodo rekli nič slabega če bodo rekli, da so ovce v Jugoslaviji in v Konsumnem društvu nehale biti ovce, ker se ne dajo več striči. Če bo v nedeljo o-pozicija piškava, bodo pa rekli, da so ovce ostale ovce, in to bi bilo po našem mnenju slabo.
Torej — izsilite si pogodoo! In če je pogodba res nemoralna, verujte, da je ne bo nobeno sodišče priznalo! ’
Sicer pa morebiti niti govoriti ne bo treba o tem, ali je moralna ali ne. ali je veljavna ali ne. Zapreti dajte tiste tiče! Če bodo zaprti jim ne bo pogodba nič pomagala, ker ne bodo odpuščeni iz službe, ampak jih bo kazensko sodišče poklicalo delat službo tja, kamor je poklicalo Žaler-ja. žal da ne tudi njegovih gospodarjev in pomočnikov.
Ne bodite kakor parlament, ne sodite sami. ker krivci niso prisiljeni dati vam dokaze v roke. Recite, da se javno piše o tem, da je proti volji in brez vednosti občnega zbora šlo iz Kons. društva 7* milijona kron. Recite da društvo ne prenese takih očitkov, ker izgublja ljudstvo vero vanj, in da se mora to vprašanje sodnijsko razčistiti. Ker gospoda ne mara sama tožiti, sklenite, naj zadevo preišče rcazensko sodišče.
Hormotci nam pijejo z Ježice:
.Opozarjamo vas ponovno na to. kar vam je
i.e itau naznanil sodr. olagajnia Kunstel, in sicer na s Jep politične organizacije KDZ na Ježici. Zdaj vam pišemo že drugo pismo, da je občni zbor soglasno sklenil, ds ostanemo popolnoma nevtralni to-
liko časa, da se boste vsi voditelji spametovali in nehali z razbijanjem. Sklenili smo. da za tiste člane ki so plačevali, obračunamo do 1. februarja 1924, potem pa nič več in tudi glasila »Ljudski glas* ni treba nobenemu članu pošiljati, ker ga ne bo nihče plačevaL Saj vidimo: nekdaj takšna stranka, danes pa je vse razbito in nas sploh nikjer nobeden ne rešpektira. Mi hočemo, da nam politične organizacije kaj koristijo in sicer tako. da bomo imeli v poslanski zbornici res kakšno zastopstvo, pa ne tako kakor danes. Kaj nam koristi glas vpijočega y puščavi ko nas nobeden ne sliši! Seveda vam voditeljem je danes vseeno, vi imate morda že dosti. To se vidi na tem, da še nistč nehali razbijati in še vedno iščete dlake v jajcu. Vam konštatiram, da ni nobenega pod solncem, da ne bi imel napake, torej jih imate tudi vi, »Ljudski glas* nima drugega kakor že celi dve leti samo to, kaj je storil Korun, Koren, Uratnik, Golouh in Kristan itd Tega smo mi že zdavnaj siti, ne moremo več te grde ostudne gonje prenašati Zadnji »Ljudski glas* (štev, 9.] še celo napads Korena. ker je baje karte igral. No, potem se vse neha! Tukaj nam hočete kratiti svobodo! Tak socializem! Lansko leto ste ga imeli za najboljšega sodruga, kakor ga mi imamo tudi letos. No, pa vi? Zdaj pa noče več z vami vred razbijati, seveda pa ni več za vas. Mi vemo, če ga vi še tako napadate da je on še vedno pravi socialist, ki je to že zdavnaj pokazal in že marsikaj žrtvoval, česar eni niso. Mi vam pravimo, kar tako naprej, bo kmalu red pri stranki in vse bo razčiščeno ter boste sami ostali, brez socialistične stranke. Druge stranke vidijo, da se dela dobro zanje in iz tega si kujejo politični kapital. No. morda še kaj prispevajo za to ? Napadali ste tudi druge socialistične skupine, ker so pošiljale nekaterim sodrugom svoj tisk brezplačno, češ, kje dobivate denar? Ali pri vaši upravi je ravno isto, Na primer smo že lansko leto v januarju odpovedali »Ljudski glas* Damjanu Hočevarju in ta ga še vedno dobiva in sicer bolj redno nego oni, ki je v resnici plačeval In še mnogo takih slučajev. To je povsod. Če pa hoče kdo kritizirati lahko vedno stori, ker mi vemo, da ni nikjer vse zlato kar se sveti Zato pa, če mislite res pošteno delo vršiti za delavstvo, vam priporočamo, da vplivate na vse. da pridemo skupaj, da bomo res močni in tudi zmožni kaj storiti v prid našega članstva. Morda učakamo še letos skupščinske volitve? Glejte, da ne bo vse razdrapano in da ne bomo zopet kapitalu pomagali še do večje moči nego jo ima sedaj. Torej še enkrat vas opozarjam na sklep občnega zbora, da ne boste »Ljudskega glasu* morda še pošiljali Povemo vam. da ga ne bo nihče plačal, da ne boste morda potem rekli, da niste vedeli. Kadar bo pa zopet vse eno, potem pa zopet nastopimo. Vas prosimo, ker smo za javnost, da to objavite v »Ljudskem glasu*. — Tajnik kraj. pol. org. KDZ na Ježici,
Pripis: Ravno po sklepu tega dopisa sem zopet dobil »Ljudski glas*, Ne vem, zakaj mi ali bolje rečeno nam jpošiljate še vedno, ker vam je blagajnik sporočil sklep občnega zbora, da ostanemo nevtralni, da ne plačamo nič več, dokler se bo ta ostudni boj vršil Obenem vam je obračunal za 7 članov, ali vi jih objavljate samo 6, Med zamudniki vpisujete 56 članov, kar ni mogoče, ker jih nikdar nismo imeli. Torej toliko v vednost da nas ne boste nadlegovali še nadalje. Dokler bo tako, se ne menimo nič več. Sodružni pozdrav.. .*
Ker ste za javnost, radi objavljamo! Samo čudimo se, kje je bila vaša javnost takrat, ko ste sklicevali svoj občni zbor. Zakaj ni bil objavljen v .Ljudskem glasu'? Ali imate tudi na Ježici Koru-novce, ki se boje pravilnika? Kdo je bil na tistem občnem zboru? Kdo je novi tajnik, ki se je brez svojega imena podpisal pod to nevednost, v prepričanju, da je storil slaven čin? Vsega tega socialistična javnost ne ve, pač pa ve, da ta tajnik .Ljudskega glasu' bodisi ne čita, bodisi ga sovraži, ker mu hodi v koruzo. Pa na Ježici ni koruznega socializma, tam je gnojni socializem! Zaradi gnoja se je namreč vse razbilo, ker so delavci — posestniki izročili KDZ v roke največjemu kapitalistu, kar jih je na Ježici, da je lahko s pomočjo firme KDZ puceni d bil gn »j iz vojašnice, ki ga je malenkost odstopil tudi delavcem — posestnikom. Lthko bi člani KDZ tudi na ta način izboljševali svoj položaj, nič nečastnega bi to ne bilo, ampak nečastno je, če se ljudje brez ideje ln brez požrtvovalnosti
štulijo k socialistom samo zaradi tega, ker dobe poceni gnoj! Menda je pri vas edino s. Kunstelj, ki nekaj ve in ki je delal za socializem. Delavci, ki nimajo posestva, pa tako stradajo, da se sploh ne morejo brigati za nič. Ali je potem čudno, če se čutite prikrajšane v svoji svobodi, če piše .Ljudski glas' proti kvartanju g. Korena? Le kvartajte mirno naprej! Tudi alkohola si lahko še nadalje privoščite, da vam bodo kapitalisti po pravici lahko zavračali vaše sklepe občinskih sej, kakor so vam zavrnili izvolitev občinskega tajnika, češ, da je alkoholik! To je tisto, kar vidijo druge stranke in iz tega si kujejo politični kapital, ne pa iz tega, da .Naprej' po pravici kritizira Kristanov ce in Korunovce. Vaš klerikalni župan je znal to prav dobro izkoristiti, kakor znajo kapitalisti sploh: najprej delavce demoralizirajo, potem jih pa goljufajo. Naša napaka je pa samo to, da smo imeli premajhen ,Naprej' in da zato nismo vsega tega povedali takoj takrat, ko je bilo treba. Premalo smo kritizirali, ne pa preveč! Pa še bomo! Vse pride na vrsto. In še prav neprijeten vam bo ta .glas vpijočega v puščavi"! Le se norčujte iz ,Napreja‘, kakor vam našepetava tista petorica Kristanovcev, ki vam je žal, da jo napadamo. Le prepovedujte .Napreju* pot na Ježico — vseeno bo tja hodil. Če ste s tajnim občnim zborom dosegli, da ste dobili organizacijo v roke in skleniti delati proti delavskemu tisku, ste se z odpovedjo .Ljudskega glasu' otresli samo odgovornosti za nadaljnje plačilo naročnine, nikakor pa ne morete prepovedovati Ježičanom, da ostanejo od zdaj naprej posamezno naročeni. Kristanovskih in korunovskih mahinacij smo že vajeni; v nedeljskem .Naprejir (9. marca) smo pojasnili, kako so hoteli naš ,Vorwarts‘ prepovedati na Muti in podobnih zgledov imamo več! Prav povsod razširjajo pregnani voditelji tisto neumno enotno fronto generalov, ki ste tudi vi sklenili podpirati jo, ko pravite, da ostanete »nevtralni", »dokler se voditelji ne spametujejo in nehajo razbijati". Tako govore zaslepljenci, ali pa koritarji, ki se boje zmage delavstva. Zavedni delavci pa, ki hočejo podreti kapitalistični sistem, ne skrivajo glave v pesek pred strašitom razkola, ne odpovedujejo delavskega tiska, ampak čitajo vse, da spoznajo kaj je prav in da potem tisto tudi delajo. kar so za prav spoznali. Posebno kadar gre za Kristana in njegov sistem, zaradi katerega se je stranka razbila, posebno takrat pazijo, da se kaj takega nikdar več ne ponovi, vi pa pravite, da je to »iskanje dlake v jajcu"! To ni dlaka, to je bruno, to je cela barikada, ki jo je na vsak način treba odstraniti, če hoče delavstvo res kdaj samo odločevati, ne pa le ubogati in trpeti. Nevednežem je to res težko dopovedati, ker so od klerikalcev In laiisocialistov navajeni gledati v nebo in čakati, kdaj jim bo kak božji ali pa kapitalov namestnik prinesel »rešitev proletariata". Naloga socialistov pa je, da jim odpirajo luč spoznanja, zato morajo imeti svoj list. morajo ga sami plačevati in sami gledati, da piše resnico, čeprav ta resnica mnogokrat boli.
,Naprej* o kvartopircih ne sme pisati, da so požrtvovalni agitatorji za socializem, o pijancih ne sme pisati, da so zavedni sodrugi, ampak mora povedati tako, kakor je res, kajti delavstvo ne bo nikdar zmagalo, če bo samemu sebi lagalo. Kogar boli, naj se poboljša, pa ga ne bo več bolelo. Kdoi ima pa rajši karte nego resnico, rajši alkohol nego socializem, ta naj se ne štuli med socialiste. Seveda tudi takrat, ko bo postala stranka brez ali pa celo proti njegovi volji velika in močna, ne bo mogel trditi, da jo je pomagal zidati, ker smo res za javnost in res javno pišemo, kje so organizacije in kje jih ni, kje so delavne in kje zaspane, kje so redne in kje manj redne, koliko članov imajo rednih in koliko manj rednih. Tajništvo ne more za to, da je Ježica med zamudniki, odkar je tajništvo iz Ljubljane. S.'Kunstelj je hodil tja osebno obračunavat in več ni mogel prinesti, kolikor so člani plačali na njegove opomine. Za drugo polletje 1923 nam je poslal 15. januarja s pripombo: »V nedeljo20 jan. imamo sejo, potem pošljem še drugo, če bom dobil kaj skupaj." Iz te seje ste naredili občni zbor! Namesto da bi plačali, ste se izgovarjali na voditelje, ki vas razbijajo! Ali ne bi bilo boljše, če bi bili poslali delegata na kongres in navili tam ušesa voditeljem, namesto da jih krivi voditelji navijajo vam ? Razlage o zamudnikih tudi niste razumeli. Zamudni-., kov nismo mogli objaviti v posebni tabeli, ampak za vseh 6 mesecev skupaj, pri vas julija 14, avgusta 13, septembra 12, okt. 10, nov. 7, skupaj 56. Za december pa 6 članov, ki so bili objavljeni med rednimi pravočasno v tabeli enako, kakor za januar. Najbrž je novi tajnik plačal pozneje, zdaj ga je pa sram, zato trdi, da jih je bilo sedem ne pa šest. Na tajniško mesto se je vsedel korunovec, da onemogoči proletariatu združenje in zmago. Sam ni organiziran, pa še drugim ne dovoli, da bi bili. Prav kakor klerikalci, ki so zasedli cerkve, katere je sezidalo ljudstvo, in govore v njih sami, namesto da bi imelo ljudstvo v njih svoja posvetovanja. Pa kakor za židovske in naše klerikalce, tako veljajo tudi za vas Jezusove besede: »Gorje vam pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; sami namreč ne greste vanje, in tistim, ki hočejo vanje iti, ne dovolite, da bi šli." (Matevž, 23, 13). Da pomeni nebeško kraljestvo združenje delavnega ljudstva in zmago dela nad kapitalom (zlatim teletom) — to je menda že tudi na Ježici znano, čeprav ste volili klerikalce v občino in državo, ker ste hoteli imeti veliko stranko pa naj bo Se tako gnila 1
, Razno
Naročniki! Pošljite naročnino. Saaio z rednimi plačili naročnikov je mogoča redna izdaja časopisa. Bodite točni, da boste čimprej zopet imeli svoj dnevnik. Vi pa. ki vam je »Naprej" neljub, ga od-povejte, če nrn np mislite plačati,
„VolksstImme“ je še vedno v rokah kristanovcev. Žalostno je to za tiste Mariborčane, ki so postali pred par leti separatisti samo zaradi Kristana. Pa kaj hočete, če pa se tamošnje delavstvo tako malo zanima, da trpi v „VoIksstimme“ vsakovrstne limonadne članke, ki naj izpolnijo list, da ne ostane več prostora za aktualne zadeve, kakor je n. pr. nedeljski obč. zbor »Konsumnega društva za Slov."
I seveda — napasti Kristana se ne upa, ker ne ve, kdo bo zmagal na obč. zboru, drugače pa koristi konsumentov ni mogoče braniti. Tako mora molčati vsak list, ki živi na tuje stroške. Kdor je proti Kristanu in dr. Korunu, ne dobi ničesar iz Kons. društva in iz Ljudske tiskarne. — Tudi z ,Napre-jem‘ in ,Vorwartsomi se ne upa polemizirati, zato pa polemizira z Jeseničani (13. marca), čeprav je jasno, da tam nima naročnikov. Ali ne bi bilo bolj pametno, 'da bi povedala, kako je kaj na Muti? Muta je za 200 kilometrov bližje ne? — No, Jeseničani ji bodo gotovo odgovorili, čeprav ne polemizirajo radi z listom, ki se upa še zdaj napadati progresivni davek, čeprav ga ima v programu!
Kuluk so nam ministri odpravili, ne da bi ga dali sploh na glasovanje v skupščini. Ustrašili so se ga v zadnjem trenotku kol ubornega volilnega gesla svojih — nasprotnikov. Mislimo, da je posredi tudi nekaj koncesije klerikalnim tigrom, ki so z vlado v ta!nem sporazumu in ki so opazili, da bo ljudstvo navzlic vsej tajnosti vendarle nje delalo soodgovorne za vse grehe sedanjega režima in tako tudi za kuluk.
Poslancem v Beogradu se dobro godi. Po trije imajo dve slugi, katere uporabljajo kot domače služabniško osobje, V narodni skupščini imajo tudi avtomobile, toliko da so v preteklem letu izdali zanje pol milijona Din, Uporablja jih pa vlada zato, da lovi po mestu svoje poslance, kadar je v škripcih.
Uradnik:, ki so bili reducirani do 31, dec. 1923 in katerim se tudi vojna leta štejejo v službeno dobo, morajo svoji prošnji za pokojnino, ki jo vlože na Državni svet. priložiti izvod tistih „Službenih novin", ki so prinesle odlok o njihovi odpustitvi, ali pa overovljen [mastno plačan! op. ur.] prepis tistega odstavka. Drugače vrže Državni svet njihove prošnje v koš.
Romunska monarha posetita papeža sredi aprila. Prvega maja se podata na isto pot kralj Aleksander in Mariola.
Carigrajskega patriarha bodo Turki tudi izgnali. Tako je prav: če gre moj pop, naj gre tvoj pop. Škoda, da je v Rimu Mussolini namesto Ke-mal paše.
Bombe pokajo. V zadnjem času zopet na gosto. V poslopju policijskega ravnateljstva v Lvovu se je ena razpočila in napravila veliko škodo. Ta atentat je morda v zvezi z zverinskim policijskim umorom Olge Besarabove, o kateri smo zadnjič poročali. Bomba se je razpočila tudi pred poslopjem angleškega poslaništva v Atenah. Zakaj tukaj, ni moči razvideti. Domnevajo, da so dejanje storili reakcionarji, ki hočejo baš sestavljeno Papanastazijevo republikansko grško vlado spraviti pred Angleško ob kredit. Gotovo pa je, da so ljudje, ki se poslužujejo takih razlogov, kakor je ekrazit. prvič norci, drugič živine.
Hamburški In bremenskl.pristaniščarji so za-stavkall.
Grška je priznala sovjetsko Rusijo. Jugoslavija je sklenila trgovin sko pogodbo z Japonsko, to je na onem koncu sveta, ki za nas nima skoro nobenega pomena, vsaj nujnega ne. Čitatelji naj sami presodijo, kateri diplomati so za kanec modrejši — grški ali jugoslovanski.
Dzierdžinski, prosluli vodja moskovske čeke je baje znorel. Nam se zdi, da nikoli prav zdrav ni bil.
Delavčeva usoda. Iz Amerike poročajo o strahotni n sreči, ki je zahtevala nad poldrug sto človeških žrtev, med njimi mnogo Slovencev. V pre-movniku Castledate pri Saltlake City-ju so v nekem rovu eksplodirali gorljivi plini. Rudarji, ki so se na-najali tam na delu, so bili v trenotku sežgani. V Ameriki se take nesreče godijo vsak dan. čeprav ne vedno v taki meri. Na leto ; ogine na podoben način na desettisoče delavcev. Vse zato, ker delavčevo življenje za izkoriščevalca nima niti oddaleč toliko pomena, kolikor profit. Iz umazanega profi-tarstva opuščajo ameriški kapitalisti, čim bolj morejo vsakršne varnostne priprave.
VSI DELEGATI
.Kons. društva za Slov.“ naj pazijo, da ne bo trpel proletariat škode. Nikar naj se nobeden ne zanaSa na tega ali o-nega, „ki več ve*. Tudi če bi se zgodil čudei in bi kdo krvav pot potil za dokaz, da ima pooblastilo od Matere božje, ne smete mu verjeti več nego svojemu razumu. Nejasnosti odpravite latiko s prav kratkim sklepom: »Zadruga naj bo kakor poslopje iz ptekla, da vsi člani vidijo, kaj se v njej godil Zato naj javno kupuje in prodna." Laž je, če vam bo kdo razlagal, da je treba kupovati vse tajno, da se porabi »lepa prilika*. Kruha potrebujemo vsak dan, tudi če ni »lepe prilike* za nakup z lepo provizijo. Mi sploh ne
maramo »lepe prilike*, kajti žid, ki prodaja pod ceno, že ve, zakaj to delal Naš delavec pa še takrat ne bo vedel, koga bo kruh v želodcu tlačil, ampak bo zmerjat svojo ženo, da ne zna kruha delati. V „Napreju“ naj bo objavljeno, koliko vagonov iri kakšne moke in po kakšni ceni je kupila zadruga in po kakšni ceni se bo ta moka prodajala v njenih prodajalnah. Potem bo zadruga kmalu kupovala žito in še malo pozneje bo to žito sama pridelovala na posestvih, ki jih bo potom poštene agrarne reforme pridobila enako kakor bo pridobila tovarne potom poštenih razrednih strokovnih organizacij. Ta pot vodi namreč po nekaj strmi, toda zelo kratki poti do cilja: do zedinjenja proletariata in do. njegovega skupnega upravljanja skupne lasti.
Iz stranke.
Vsak član „Sloge“ dobi svojo člansko knjižico takoj, ko plača pristopnino in delež (skupaj Din 52'50). Kdor je ne dobi v 14 dneh, naj se pritoži, pomote so povsod mogoče. Tako na pr. se je članska knjižica št. 22 založila v aktu, načelstvo je pa mislilo, da jo ima član že od januarja v rokah. Ta nered bi lahko trajal vse leto, če se član ne bi bil pritožil. - Zadnja knjižica ima št. 81 (77 mož in 4 žene).
Zg. Šiška. Članski sestanek SSJ in KDZ se bo vršil v nedeljo, dne 16. marca ob 14. pri Sojerju, ne kakor prvotno nameravano 2. marca. Pridite vsi. Člane in čitatelji? v Zg. Šiški opozarjamo na dopis iz Zg. Šiške objavljen v »Napreju" št. 17. Kdor ni naročnik .Napreja”. naj kupi to številko pri blagajniku s. Matevžu Zebavcu ali predsedniku s Ivanu Marjeku.
Vrhnika. V nedeljo 16. marca dopoldne ob
9.	v gostilni pri »Jurci" sestanek članov ter somišljenikov. Vabimo vse člane, da se sigurno udeleže sestanka, ker je na dnevnem redu dogovor radi občinskih volitev. Vpisovali se bodo tudi novi člani. —
Odbor SSJ.
Strokovno gibanje.
TARIFA
veljavna za plače v pradbeni stroki Slovenije, potrjena od centralnega odbora »Unije stavbinskih delavcev za Slovenijo" ob sodelovanju obratnih zaupnikov gradbene stroke.
Plače mezd na vsako normalno delovno uro znašajo:
L
Polirji.
aJ...............................................Din	13 —
bl	• •......................................... .	12-
IL
Preddelavci.
fl............................................... „	950
b) *................................................ 9 —
IIL
Zidarji, tesarji.
a) prvovrstno kvalificirani........................850
bj kvalificirani ................................... 8’____
cj manj kvalificirani....................... .	»	T—
IV.
Kvalificirani delavci.
a] minerji............................... .	675
b] ordrarji in betonski	delavci	....	»	650
V.
Pomožni delavci.
a} tožaki..........................................5-50
b]	mladoletni delavci	in	ženske .	...	n	4'—
VI.
VajencL
a]	za prvo učno leto	 ....................... 4*—
bj za drugo učno leto	.  ...................... 5*20
cj za tretje učno leto.............................. 6'50
VII.
Izredna dela.
1. Delo na strehah, kanalih, že rabljenih straniščih, stoječih in visečih lestvicah, na visečem odru, na fasadah in pri sestavi krovov se plača za najmanj 20% več. nego znaša normalna plača po tej tarifi.
2. Za izredna dela se smejo sklepati posebni dogovori glede tarifnih postavk.
VIII.
Sprejemanje delavcev.
1. Delavci se sprejemajo, potom borze dela v smislu § 102. odstavek 2.. zakona v zaščiti delavcev, kjer pa borze dela ni, pa potom organizacije »Unije stavbinskih delavcev v Celju” ali pri podrutni-cah, katere poslujejo po § 106. cit zakona kot Bor-
zg delci.
2. Uvrstitev v posamezne plačilne postavke se
mora izvršiti tekom enega tedna potom polirjev oz. preddelavcev. Tam pa. kjer bi nastal spor radi nepravilne kvalifikacijske dodelilve dela, se mora to zgoditi potom obratnih zaupnikov, kateri imajo po § 109. zakona o zaščiti delavcev pravico, da posredujejo.
IX.
Izplačilo mezd.
1. Mezde se morajo izplačevati tedensko, takoj po storjenem delu.
2. Izplačevanje se mora urediti tako, da ne traja več kakor pol ure po končanem delu.
3.	Mezde se izplačujejo v zavitkih, na katerih mora biti označeno število ur, nadur, ter druga po tarifni postavki VII. odstavek 1. storjena dela. Na* dalje morajo biti razvidni vsi odtegljaji kakor: s] predujem.
b] bolniško zavarovanje iu Borza dela.
c] drugi morebitni nepredvideni odtegljaji.
X.
Akord.
1. Akordna dela se odpravijo na vseh stavbah in zgradbah.
2. Akordno delo se sme izvršiti le tedaj, ako bi pretila podjetju in delavstvu občutna škoda in to le pri odkladanju opeke in podobnih delih, ki so v zvezi s plačevanjem ležarine na železniški postaji
SPLOŠNE DOLOČBE.
1. Delavni čas se uvede v smislu Naredbe štev. 290. (Ur. list Pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 31 avgusta 1923, štev. 80].
2. Vsako nadurno dalo se plača za 50% več nego normalno delo t. j. nego normalne delavne ure, ki so navedene v tej tarifi pod poglavji I.—VII. in presegajo več kakor 8 ur na dan odnosno 48 ur na teden.
3. Nadure se pa opravljajo le tedaj, če je to nujno potrebno za stavbo, v slučaju, da bi grozila nevarnost človeškim življenjem ali kaj sličnega.
4. Dovoljenje za nadure si mora dobiti vsako podjetje od inšpekcije dela, katera izda tako dovoljenje šele tedaj, ako delavska strokovna organizacija in obratni zaupniki ne ugovarjajo in če ni brezposelnih delavcev, katerim bi nadurno delo zaposlencev škodovalo za življenski obstoj, sicer pa veljajo določila § 15. odstavek 1.—5. zakona o zaščiti delavcev.
4. Ob nedeljah in praznikih se plača delo za 100% več nego normalne delavne ure; istotako velja to za delo ob nočnem časa Za izraz noč velja čas od 8. zvečer in do 5. zjutraj; za praznike veljajo: 1. maj, velikonočni in binkoštni pondeljek, vsi svetniki in božični prazniki ter Novo leto.
5. Na 1. majnik sploh ne sme biti dela.
6. Upoštevati se morajo določila § 21, v zakonu o zaščiti delavcev in razgrniti se mora register pomožnega osobja na vsaki stavbi
7. Mladoletni delavci in ženske brez razlike starosti se ne smejo pod nobenim pogojem uporabljati za nočno ali nadurno delo. Razen tega se vajenci ne smejo uporabljati za druga dela, kakor samo za učenje.
8. Takozvani .plavi* se odpravijo in se v slučaju pojavov kaznujejo s kaznijo, ki jih določa pravilnik obratnih zaupnikov, in to sporazumno z obratnim zaupnikom.
9. Uživanje opojnih pijsč med delovnim časom se naj opusti
10. Pripozna se organizacija .Unija stsvbin-skih delavcev za Slovenijo* v smislu § 35. in obratni zaupniki v smislu § 108. zakona o zaščiti delavcev. da izvršujejo dolžnosti po § 109. navedenega zakona in varujejo to tarifo in njeno vsebino, zlasti poglavje VIIL odstavek 1.—2.
11. Ta .Tarifa* se mora na vsaki stavbi na vidnem mestu razgrniti oziroma nalepiti
12. Mezde po tej tarifi stopijo v veljavo za celo Slovenijo pričenši s 24. marcem 1924:
Celje, dne 9. marca 1924.
Centralni odbor Unije stavbinskih delavcev za Slovenijo.
Valentin Lebič s. r. Ivan Vrečer s. r. Alojzij Leskošek s. r. Franc Resnik s. r. Ivan Vaš s. r.
Simon Kramberger s. r. Karol Sajovic s. r. Julij Janežič s. r. Franc Dosedla s. r. Josip Skraber s. r.
Opomb, ured.: Pravilno je ravnal centralni odbor Unije stavbinskih delavcev v Celja da je sklenil objaviti .Tarifo* po kateri se morajo ravnati tiati, ki potrebujejo delavno silo. Delavci naj vedo, da so v očeh kapitalistov samo blago, katero se hupi. Če je blago raztreseno, se kupi poceni, če je pa organizirano, ima ceno, kakršno določi organizacija. Priobčitev take tarife pa je važna tudi za delodajalce. ki bodo tako imeli možnost kalkulacije, predno se lotijo kakega stavbenega dela. Delavci naj sami pazijo in prav povsod, da se ta tarifa ne bo kršila.
.Konsumno dr. za Slov." je bilo naši stranki, odkar se je postavila odločno proti kristanovski korupciji. neprestano nasprotno. Pri ljubljanskih volitvah L 1922 so člani njegovega načelstva kandidirali na naši listi, denarno so pa podpirali klerikalno-ko-munistično-Kocmurjevo listo dr. Periča. Pri lanskih volitvah v parlament so rekli, da so nevtralni, v resnici so pa podpirali Golouha. Naš kandidat je bil takrat Koren, sedanji Korunovec; ker je bil v nadzorstvu Kons. društva, je izposloval za .Naprej’ posojilo 5.000 in sam je jamčil zanje. O obrestih ni bilo niti govora še manj pa o roku vrnitve. Ko je začel našo stranko rušiti, je 3 dni po celjskem kongresu upravnih svetnikov Ljudske tiskarne zahtevalo Kons. društvo denar nazaj. Pokr. odbor je sklenil, ker denarja ni bilo. plačevati od IS. avg. dalje 10% obresti. Po letošnjem našem kongresu je pa hotelo Kons. dr. takoj imeti denar — in dobilo ga je. Toda oglejte ai to solidnost: pri plačevanju z večjim denarjem si je odtrgalo za 279'16 Din preveč, češ. da mora dobiti tudi obresti za čas pred 18. avg. 1924.
Tožiti bo treba če bo (o obveljalo. Svojo obveznost je stranka plačala z obrestmi vred. Če se je pa Koren obvezal že prej na kakšne obresti, ne da bi to sporočil stranki, naj plača sam. bo vsaj imel vzrok govoriti, da ga devlje stranka iz kože.
Dopisi.
MORALA?
Višjim konsumarjem je naša prenovljena gospodarska organizacija »Sloga* strašno nevšečna in sicer tako daleč, da smatrajo to za vprašanje morale. če je kdo član .Sloge* in obenem Konsumne-ga društva za Slovenijo. Za nas je ta njihov nazor če nič drugega ne, pa vsaj očiten dokaz njihove ekstremne kapitalistične sebičnosti Namesto, da bi se dotični nadsodrugi veselili sodelovanja med drugimi delavskimi gospodarskimi organizacijami in »Slogo*, pa napravijo iz tega vprašanje morale in sicer iz neutemeljenega strahu pred konkurenco, kar je seveda čisto kapitalistično. Po tem pojmovanju tkzv. .morale* člani Konsumnega društva torej ne bi smeli biti obenem člani kake druge delavske zadruge. Vsak zavedni dolavec. čeprav bi bil šele pri abc socializma iz tega lahko spozna, da ®o ti gospodje, kljub temu. da se še tu pa tam drznejo koketirati z imenom socializma, da so zabredli popolnoma v malomeščansko moralo in naziranje o tkzv. konkurenci, ki iz egoizma ne trpi zraven sebe ničesar poštenega, da bi se razvijalo. Ljudje s tako moralo so malenkostne dušice in v socializmu jih ne bi smelo biti.
Pa je še nekaj čisto nizkotnega na tem egoizma Gospoda čuti. da se ji stolčki majejo, čuti da se ji utegnejo njeni grabežljivi profiti prikrajšati Zato so se trudili spravili Antona Kristana naprej, ki bi jih naj ščitil, zagovarjal in njim kakor sebi v prid s svojim vplivom vso okolico hipnotiziral, Zato je šla Marica Urbančeva, nastavljenka s 15,000 K mesečne plače (nevštevši vsega drugega, kar znaša še enkrat toliko! Op, ur.], agitirat po Ljubljani za kandidatno listo Antona Kristana, ko je šlo za krajevni odbor obeh ljubljanskih prodajalen. Nič čudnega. da gre ravno ta nastavljenka na agitacijo za Antona Kristana, saj ima skoro največ masla na glavi in se torej ne boji brez vzroka, da bo presenečeno članstvo tudi žnjo po zaslugi obračunalo kot z briljantno plačano bivšo članico načelstva Menda ni to nobena morala, če taka nastavljenka, ki apelira na proletarsko zavest članov, kadar gre za njihove prihranke v prid Konsumnega društva, če taka nastavljenka med tem sama .posodi* tujemu podjetniku 60 tisoč in mu omogoči s tem denarjem, da si postavi pražarno kave .Adrio*, ki bi jo Konsum-no društvo samo tako krvavo potrebovalo! Res tipičen primer dobrega gospodarja v osebi člana v načelstvu kake zadruge! Še pri izrazitih kapitalistih se take stvari ne godijo vedno. In ko je ta pražarna radi lahkomiselnega gospodarstva prišla na kani še takrat ni znala gdč. Urbančeva tega podjetja ponuditi Konsumnemu društvu, ampak zopet zasebnemu konsorciju. Le kavo iz tega podjetja nam še danes pridno ponuja s Kristanovo .Pod lipo* vred. Za ta dva proizvoda razpečavanja se ravno Urbančeva ,največ zavzema.	r,.
Sam ravnatelj Dražil zagovarja zadevo s pražarno, češ, da je Urbančeva morala zasigurati eksi-stenco svojemu brata Od kdaj pa pomeni v prole-tarskih bojih korist ene same osebe, če je to prav lastni bral več nego koristi 17.000 čImjov? Šele zdaj govore, da se nekaj kuha, da se is pražarna prevzame s strani Konsumnega društva Tordj sedaj šele, ko je denar tako d ag in ko bo moralo konsumno članstvo silno visoko plačati že urejeno podjetje!
Ko je !ansko leto nastavljenec Moser par stvari iz Čednega konsumnega gospodarstva sporočil aekemu delegatu, je bil takoj odpuščen, kljub sodnijski razsodbi, da je ta odpust neupravičen. Ta zadeva je stala Konsumno društvo lep denar. Čudno je le. da za vse drugačno protizadružno delo gdč. Urbančeve ne znajo uporabiti ista sredstva s strani konsumnega vodstva. Tukaj bi niti sodnija ne mogla ničesar ugovarjati. Radovedni smo, če se bo postavil na to stališče kak delegat ob priliki letošnjega občnega zbora in predlagal uporabo prvega dela § 17. v pravilih Konsumnega društva.
Iz vsega tega je jasno videti, da dosedanje vodstvo pridno zagovarja vsako lopovščino tistih ljudi, ki žnjim držijo in da mu je več za individua-lististično profitarstvo kakor pa za družbine koristi t. j. soci listične. In ti ljudje si še napravijo 10 letno službeno pogodbo! Ni čuda da si iščejo potem kar med uradnimi urami sebi enake zaveznike kakor n. pr. .socialista* in Pollakovega podravnatelja Brezarja ki se sicer celo leto za Konsumno društvo ni brigal, ampak pred članskim zborovanjem je kar hitro podpisal Kristanovo listo, na kateri mu je žena kandidirala. Tako se pač lBhko zgodi le pri onih, ki unajo sicer kaj besede v tovarni ne pa doma. ali pa če jim gre za osebno korist, v tem slučaju čevljarskega mojstra pri Kristanovi .Produkciji". Lansko leto je bila ga. Brezarjeva še lepo proti sedanjemu vodstvu Konsumnega društva in je iskala pridno različne pogreška Letos pa takim ljudem iz individualističnega koristolovstva drugače kaže. Temu pravimo, mirno rečeno — kameleonska morala. Ni čuda. da takim ljudem kako predavanje o morali ni všeč. še vedo zakaj, Boje se luči in resnice kakor smeti ostre metle. —	?
Poštenemu dela pošteno jeloi Kakor čitam v 18. štev. »Napreja* v dopisu iz Ljubljane, je glavno ravnateljstvo državnih železnic 29. febr. telegrafičao odredilo, naj ljubljansko ravnateljstvo ne izplača osobju bornih prejemkov. [Med tem je bil ta goro-stasni ukaz že preklicaa Op. ur,] K temu dodajam še sledeče: Progovna sekcija v Zidanem mostu je izdala okrožnico, v kateri pravi, da se mora osobje v eksekutivni službi naučiti novega pravilnika, ne samo v zadevah, ki se tičejo tega osobja. temveč tudi v prometni službi V bližnji bodočnosti pravi okrožnica, bo član ravnateljstva po postajah in za to določenih mestih izpraševal vse v poštev prihajajoče osobje. Kdor ne bo skušnje povoljno prestal bo naknadno k skušnji pritegnjen, kdor je še takrat ne napravi bo kaznovan z globo, nato se zopet pritegne k skušnji, Če pade še sedaj, potem se samostojni eksekutivni službi sploh odtegne. Ne bi imel nič proti tej okrožnici, toda jaz vidim še drugo stran. Osobje ima 24 urno službo, pri svoji mizerni plači pa poleg tega direktno strada, ker si ne more privoščiti skorjo kruha vsak čas. Gospodje pri sekciji si včasih vsaj kakšno safalado kupijo, čeprav njim tudi nič ne ostaja, ali osobje na progi si ne more kupiti najbolj potrebnega Znani so slučaji, da gre vsa družina ob črni kavi ali pa prav brez večerje spal Kako naj takšen človek, ki je po dolgi službi fizično popolnoma ubit, še kaj misli — zraven pa še lačen 1 ? Po vrhu pa si mora še razbijali glavo, kako bo preživel družino. To so cvetke, gospodje ! Premislite torej, predno izdaiate tako famozne okrožnice. Najprvo je treba osobju zadostno plačo, da more vsaj za silo živeti potem mu lahko diktirate kazni. Vi. železničarji, ste si pa vsega tega sami krivi! Le zaupajie raznim akcijskim odborom in fantazirajte na vse strani! Ob vse pravice smo že. sedaj so nam ostali samo še naši hrbti po katerih bo pela palica čimdalje bolj. Največja krivda, da se nam tako godL zadene ljubljansko osobje. Zjokali bi se, ko vidimo, kaj se v Ljubljani vse godi Ob volitvah je to osobje volilo dr. Korošca, po pretežni večini, deloma tudi Marcela Žorgo. Prvi nam je zadal smrtni udarec L 1920, drugi razdira in intrigira med osobjem še danes na korist buržoaziji, na škodo železničarjem. Skrajni čas je. da vsi pošteni železničarji spregledajo, kam nas tira sedanji položaj. Strniti moramo naše vrste v splošno razredno organizacijo, zakaj le potem nam bo mogoče odbijati vse napade, naj pridejo od katerekoli strani. — Železničar.
Iz Trbovelj. Imel sem priliko ogledati si .Socialista’ št. 8. z dne 25. febr. Prav žal mi je, da mi razmere ne dopuščajo, da bi si ga naročil (saj ga boš. sodrug, zastonj dobival, če jim pošlješ svoj naslov I Op. ur.J, ker v prvi vrsti moramo gledati, da ,Naprej' podpiramo. .Naprej’ ie pač zastopnik izkoriščanega delavstva, ker pri .Napreju’ nimamo ljudi, ki bi s 100 Din delali reklamo kakor advokati okrog .Socialista-. ,Naprej’ je odvisen od žul-javih rok. Slišal sem pri »Socialistu* stavčevo petje iz kraguljevih grl. Prav zanimivo je Citati .Socialista’ in poslušati generale ter opazovati njih delo. To delo izgleda kakor suščevo vreme: Ob 10. dež, ob 11. solnce, ob 12. pa sneg. Piše: To, kar nas loči od Bčrnota, je edino tole, da ne more veljati za pravilo, da se spravljajo osebni spori in nasprotja v lastni list. — Pripomnim samo to, da spora s pravilnikom mi delavci ne smatramo za osebni spor. Poudarjam pa še enkrat, da more biti naš tisk samo tisti, za katerega se je kongres odločil. Ne da se -stič več sukati na levo in na desno, kakor je bilo v času Kristanove repub ike, ko je bil list odvisen od ene osebe. Kdor hoče pri nas kaj preurediti, mora k nam priti. Brez puške na lov hoditi so prazna pota. Mi, ki stranko tvorimo, zahtevamo strogo javnost. Kdor se sramuje s svojim delom pred javnost, tisti še ne spada v našo stranko. Saj se že svita. Vidimo, kako delavci spoznavajo, da so bili slabo informirani. Pa tudi generali danes že navidezno zapuščajo svoje postojanke. Ljudem okrog »Socialista’ se že zdi kot najboljša agitacija to, če o sebi In o svojih prijateljih izjavljajo, da nič ne vodijo. Ce govorijo tako trije generali, pa že tri nove zatajijo. Jaka ni član kakega vodilnega odbora, zato trdi isto o Melhiorju, Franc ni član, zato zataji tudi Toneta, Filip ni član, pa zataji tudi Rudelna. iz tega je videti, da je že prišel čas, ko generali sami spoznavajo, da ne spadajo v delavske vrste. Uvideli so, kako delavci spregledujejo, da imajo od piškavega semena samo prodajalci dobiček nikakor pa ne obdelovalci I — Delavec.
IZJAVA. .
Podpisani Tomaž Olipič preklicujem radevolje žaljivo podtikovanje o izdajstvu in podkupljenstvu, kar sem brez vzroka in povoda govoril o sodrugu Juriju Jeramu, ter izjavljam, da nT res, da bi bU s. Jurij Jeram kdaj in v čemerkoli podkupljen, da ni res, da bi bil kdaj in v čemerkoli izdajal delavske interese, temveč nasprotno je v vseh ozirih zastopal stvarno vse delavske interese vselej in povsod, kadar je bil k temu pozvan kot zaupnik delavstva.
Proti vsakemu razširjanju te neresnične vesti opozarjam vse delavstvo, sodr. Juriju Jeramu se zahvaljujem, da je umaknil sodnijsko postopanje ter radi zamude časa sodr. Juriju Jerama plačam 25 Din (beri: dvajset pet Din) za tiskovni sklad »Napreja*, glasila Socialistične stranke Jugoslavije.
Jesenice-Fužine, dne 26. febr. 1924.
Tom«! Otlplč,
Kar vi potrebujete, tu je EUaiiuitL To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27’— Lekana Evg. V.
Feller, Stubtca Donja, Elzatrg »t 252. Hrvatska.
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. 1200
Veliko podjetje SPREJME v službo oblastveno izprašanega
KURJAČA
za parne kotle, kateri je že vsaj 35 ali 40 let star in po možnosti samski. — Pismene ponudbe naj se vpošljejo z navedbo starosti, stanu (samski ali oženjen, koliko otrok), prepisi spričeval ter zahtevki plače na „Strojilno tovarno*.
Polzela pri Celju.
Citajte pazljivo naš tiski
MjOKROTA
škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni
dežnik
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo blago. — Naročite cenik!
Ivanjax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalnih strojev „fldler“ in „Urania“. Šivalnih strojev
za rodbino in obrt. Voznih koles
Styria - Dflrrkop - Orožno kolo (Waffenrad).
Ceniki zastonj in franko.
Y
SLOGA«
nakup, in prod. zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani
lil	"O —» -- — - —    —# •
je začela zopet poslovati. Po sklepu novega načelstva se sprejmejo za Slane samo elani SSJ in KDZ.
Soirugi, pristopajte!
Delež znaša 50 Din. pristopnina 2'50 (Din. Delež se vplača lahko tudi na obroka, toda polne zadružne pravice daje le polno vplačani delež.
Prodajajte in Kupujte
vse samo pri „5lojf“. Naslov:
Ljubljana, postni predal 168 ali pa ..Naprej" v KrSkem.
Variajtel Svoje prihranke pa vlagajte edino le pri ..Sloji**, ki jih obrestuje po 10°/». Hranilne vlo$e se izplačujejo kadarkoli, za slučaj kakih zahrbtnih napadov so pa vezane na 3-mesečno odpoved.
Točaano načelstvo »Sloge: .ZVONIMIR BERNOT, pokr. tainik SSJ in KDZ.
£vunimiK ddkku r, poicr. tajnik SSJ In KDZ. JOSIP PASTOREK, - blagajnik ljubljanske kraj. org. SSJ In od
H ubij. podr. Saveza grafičnih delavcev.
SOVEC, železničar, član načelstva SSJ In KDZ.
odbornik
TočasnO nadzorstvo »Sloge0:
IVAN BARAGA, železničar, član načelstva SSJ in KDZ. FRANC WARLETZ, član pokr. odbora SSJ in KDZ. MARTIN UMEK, član nadzorstva SSJ in KDZ.
Za hranilne vloge jamči »Sloga" v smislu zakona z dne 9. aprila 1873 z vsem svojim imetjem. Ce ne bi zadoščal opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zakladi in zadružno imetje, se zasezejo zadružni deleži, »e pa še
to ne bi pokrilo zavez zadruge, se razdelijo daljša zadružnike v razmerju števila in visokosti vplačanih deležev, veza neha (§ 8 pravil).
plačila na posamezne Potem se za-
UPRAVN1 ODBOR RADNIČKE KOMORE ZA HRVATSKU I SlAVONIJU U ZAGREBU, ožaloščen teškim gubitkom, koji ga je snašao, javlja, da je vredni saradnik njegov
Vilim Bukšeg-
redovni član Radničke Komore za Hrvatsku i Slavonija te član njenog upravnog odbora; pred-sednik Glavnog Radničkog Saveza Jugostavije; predsednik Saveza Grafičkih Radnika Jugoslavije; generalni direktor Središnog ureda za osiguranje radnika; gradski zastopnik grada Zagreba i t. d..
posvetivši sav svoj život borbi za izgradnju radničke zakonske zaštite, danas 11. mar-ta 1924., u 2 sata u jutru, na Brestovcu, preminuo. Odar podignut je pokojniku u Zagrebu, u Tipografskom Domu, Primorska ulica broj 2, a sprovod kreče odavle na Mirogoj u četvrtak, dne 15. marta 1924. u 14 sati.
•	-' * ■ * i -	tv it*	•#	vKf	*	£
ZAGREB, dne 11. marta 1924.
SLAVA MU!