Poštnina plačana v gotovini VESTNIK OKRAJA NOVO MESTO Leto VI. V Novem mestu, dne 30. novembra 1961 Št. 22 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 366. Odlok ObLO Črnomelj o čiščenju in vzdrževanju vodotokov na območju občine Črnomelj; 267. Odlok ObLO Novo mesto o določitvi ožjega varstvenega pasu Dolenjskih Toplic in zavarovanju termalnih vrelcev Zdravilišča Dolenjske Toplice; 368. Odlok ObLO Novo mesto o določitvi ožjega varstvenega pasu Šmarjeških Toplic in zavarovanju termalnih vrelcev Zdravilišča Šmarješke Toplice; 369. Odločba ObLO Novo mesto o ustanovitvi Zavoda za pravno pomoč; 370. Odlok ObLO Sevnica o družbenem planu občine za leto 1961; 371. Poročilo občinske volilne komisije Novo mesto o nadomestnih volitvah v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto; VOLITVE IN IMENOVANJA: 372. Odločba ObLO Metlika o sestavi članov upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo; GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI: 373. Bilanca trgovskega podjetja »Prehrana« Novo mesto za leto 1960; 374. Bilanca Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto za leto 1960; 366. Na podlagi 18., 19., 20., 21. in 22. člena zakona o varstvu voda (Uradni list LRS št. 39/60) in na podlagi 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) ter v sporazumu z vodno skupnostjo Dolenjske kot vodno-gospodarskim tehničnim organom je Občinski ljudski odbor Črnomelj na Seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. oktobra 1961 sprejel ODLOK o čiščenju in vzdrževanju vodotokov na območju občine Črnomelj 1. člen Lastniki obrežnih zemljišč ob potokih in jarkih na območju občine Črnomelj so dolžni čistiti struge ter gojiti na obali za njihovo varstvo primerno zarast. 2. člen Kot vodotoki so mišljeni reka Lahinja in Dobli-čica, levi breg reke Kolpe ter vsi potoki in jarki na območju občine Črnomelj. 3. člen V čiščenje rek, potokov in jarkov spadajo sledeča dela: posek drevja in grmovja po brežinah, odstranitev nanesenega materiala (drevja, dračja in podobno), ter odstranitev vodnega rastlinstva iz strug. 4. člen Navedena dela pod 3. členom je opraviti vsakoletno v dobi pred 31. avgustom in pod nadzorom, ki ga določi upravni organ za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Črnomelj. 5. člen Krajevni odbori Občinskega ljudskega odbora Črnomelj so dolžni prevzeti na svojem območju organizacijo izvedbe navedenih del, voditi evidenco o vsakem lastniku pod točko 1. ter pravočasno ukrepati. Pooblaščeni so pritegniti k delu tudi tiste lastnike, katerim potoki in jarki s poplavljanjem povzročajo škodo, ne glede na to, če imajo sami parcelo tik ob strugi ali ne. 6. člen Kolikor lastniki obrežnih zemljišč ne bodo opravili navedenih del pod členom 3. do določenega roka, bodo dela opravili na njihove stroške organi Vodne skupnosti Dolenjske. 7. člen Upravni organ pri občinskem ljudskem odboru, ki je pristojen za gospodarstvo, naj izda navodila za izvajanje tega odloka. 8. člen Kršitelji 3. člena odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din. 9. člen Ta odlok začne veljati 8 dan od objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/3-VO-38/61. Črnomelj, 14. oktobra 1961. Podpredsednik ObLO: Janez Žunič 1. r. 367. Na podlagi 1. odstavka 10. člena zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list LRS, št. 39-231/60), 32. člena zakona o varstvu voda (Uradni 1. LRS, št. 39-250/60), 83. člena zakona o rudarstvu (Uradni list FLRJ, št. 28/59) ter 26. člena statuta občine Novo mesto je Občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 10. oktobra 1961 sprejel ODLOK o določitvi ožjega varstvenega pasu Dolenjskih Toplic in zavarovanju termalnih vrelcev Zdravilišča Dolenjske Toplice 1. člen Ožji varstveni pas termalnih vrelcev Zdravilišča Dolenjske Toplice obsega vrelčno območje, ki leži znotraj meja, ki potekajo v ravnih črtah. Na vzhodni strani: od jugovzhodnega vogala parcele številka 672 do jugovzhodnega vogala parcele št. 289; Na južni strani: od jugozahodnega vogala parcele št. 672 na jugozahodni vogal parcele št. 848; Na zahodni strani: od jugozahodnega vogala parcele št. 848 na severozahodni vogal parcele številka 306/1; Na severni strani: od severozahodnega vogala parcele št. 306/11 na jugovzhodni vogal parcele številka 289 Krajevnega ljudskega odbora Dolenjske Toplice. 2. člen V ožjem varstvenem pasu se ne smejo izvrševati taka gradbena in druga dela, ki bi lahko poslabšala kakovost ali zmanjšala količino zdravilnih voda termalnih izvirov, kakor tudi povzročila motnje v mehanizmu vrelcev. Prepovedani so tudi posegi, ki bi lahko kvarno vplivali na količino, kakovost in obstoj termalnih vrelcev (n. pr. globinsko vrtanje, kopanje vodnjakov in globokih temeljev za stavbe globlje kot 2 m pod zemeljsko površino, razstreljevanje in podobno). Prepovedano je graditi odprte greznice. Iztok kanalizacije je treba ločevati izven ožjega varstvenega pasu. 3. člen Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin je prepovedano, dovoljeno je samo s pogojem, da se s tem strinja upravni organ, pristojen za zadeve termalnih vzrelcev. 4. člen Za vse gradnje na območju ožjega varstvenega pasu je potrebno poleg gradbenega dovoljenja in soglasja urbanistične inšpekcije še soglasje sveta za zdravilišča Občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 5. člen Podrobnejši režim v ožjem varstvenem pasu bo urejen s posebnim pravilnikom, ki ga bo izdal svet za zdravilišča občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 6. člen Ožji varstveni pas zdravilišča Dolenjske Toplice je vrisan v posebni situacijski načrt, ki je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 02-4-96/1-61. Novo mesto, 10. oktobra 1961. Podpredsednik ObLO: Sergij Thorževskij 1. r. 368. Na podlagi L odstavka 10. člena zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list LRS, št. 39-231/60), 32. člena zakona o varstvu voda (Uradni list LRS, št. 39-230/60) je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. oktobra 1961 sprejel ODLOK o določitvi ožjega varstvenega pasu Šmarjeških Toplic in zavarovanju termalnih vrelcev Zdravilišča Šmarješke Toplice L člen Ožji varstveni pas termalnega območja Zdravilišča Šmarješke Toplice je določen in vrisan v situacijo 1:10.000 in potekajo njegove meje v ravnih črtah med ogljišči A—B—C—D—A, in sicer tako: Točka je na notranji strani pare. 1006/1, 1008/1 in 1519 k. o. Žaloviče, od tu poteka meja v ravni črti do točke B, ki leži na meji parcel 913 in 914, in sicer 50 m severno od tromeje parcel 913 — 914/1 in 944/1 k. o. Žaloviče, od tu po ravni črti do točke C, ki leži na tromeji parcel 342/1, 342/4, 1412/1 k. o. Družinska vas, od točke C na točko D, ki leži na tromeji meje parcel 328/6, 1392 k. o. Družinska vas in 1458/13 k. o. Žaloviče, od tu na točko A v ravni črti. 2. člen Ožji varstveni pas termalnega izvira v »Bajerju« pri ekonomiji je določen in vrisan v situacijo 1 9 10.000 in potekajo njegove meje v ravnih črtah med ogljišči: F—G—C—E in od tu dalje do ogljišča F ob okrajni cesti Mokronog—Kronovo, in sicer: Točka C, ki leži na tromeji parcel 342/1, 342/4 in 14:12/1 k. o. Družinska vas, od tu poteka v ravni črti do točke E, ki leži na tromeji parcele 423/2, 423/1, 1419 k. o. Družinska vas, od točke E pa poteka meja po vzhodni meji parcele 1419 na točko F, ki leži na tromeji parcele 1419, 374/3 in 1384 k. o. Družinska vas, od tu pa v ravni črti na točko G, ki leži na tromeji parcel 344/1, 344/3 in 344/4 k. o. Družinska vas, od točke G na C v ravni črti. 3. člen Navedeni situacijski načrt in spisek koordinat ogljišč sta sestavna dela odloka. 4. člen V ožjem varstvenem pasu se ne smejo izvrševati taka gradbena in druga dela, ki bi lahko poslabšala kakovost ali zmanjšala količino vode termalnih izvirov, ali pa povzročila motnje v mehanizmu vrelcev. Prepovedani so tudi posegi, ki bi lahko kvarno vplivali na količino, kakovost in obstoj termalnih vrelcev (n. pr.: globinska vrtanja, kopanje vodnjakov in globokih temeljev, ki bi segali globlje kot 3 m pod zemeljsko površino, razstreljevanje in podobno), prepovedano je graditi odprte greznice. 5. člen Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin je prepovedano, dovoljeno je samo s pogojem, da se s tem strinja upravni organ, pristojen za zadeve termalnih vrelcev. 6. člen Za vse gradnje na območju ožjega varstvenega pasu je potrebno poleg gradbenega dovoljenja in soglasja urbanistične inšpekcije še soglasje Sveta za zdravilišča občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 7. člen Podrobnejši režim v ožjem varstvenem pasu bo urejen s posebnim pravilnikom, ki ga bo izdal svet za zdravilišča Občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 02-4-97/1-61. Novo mesto, 10. oktobra 1961. Podpredsednik ObLO: Sergij Thorževskij L r. 369. Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, številka 51-426/53) in na predlog sveta za občo upravo občinskega ljudskega odbora je Občinski ljudski od- bor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. oktobra 1961 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi zavoda za pravno pomoč 1. člen Ustanovi se zavod za pravno pomoč v Novem mestu, kot samostojni zavod (v nadaljnjem besedilu zavod). Ime zavoda je: Zavod za pravno pomoč Novo mesto. Sedež zavoda je v Novem mestu. 2. člen Naloge zavoda so: Nuditi pravno pomoč v smislu določil zakona o odvetništvu, in sicer: a) državljanom, b) hišnim svetom in stanovanjskim skupnostim, c) zavodom in družbenim organizacijam, d) gospodarskim organizacijam in združenjem. 3. člen Zavod je pravna oseba. Zavod ima svoja pravila. Pravila sprejme upravni odbor, potrdi pa jih občinski ljudski odbor. 4. člen Zavod se vodi po načelih družb, upravljanja. Zavod vodita upravni odbor in upravnik. 5. člen Upravni odbor je družbeni organ upravljanja zavoda. Upravni odbor ima 7 članov, med katerimi je po svojem položaju tudi upravnik. 5 članov upravnega odbora imenuje občinski ljudski odbor, enega pa delovni kolektiv izmed sebe. Funkcijska doba upravnega odbora traja 2 leti. Upravni odbor voli iz svojih vrst predsednika. Predsednik ne more biti upravnik zavoda. 6. člen Upravni odbor zavoda skrbi za razvoj zavoda in ima zlasti tele pravice in dolžnosti: 1. sprejme pravila zavoda in jih predloži občinskemu ljudskemu odboru v potrditev; 2. sprejme finančni načrt zavoda ter zaključni račun zavoda; 3. sprejme sistemizacijo delovnih mest in pravilnik o nagrajevanju; 4. opravlja druge naloge, ki so mu dane s pravili zavoda. 7. člen Upravnika zavoda imenuje občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov. Upravnika neposredno organizira in vodi delo zavoda, predstavlja zavod, skrbi za izvrševanje predpisov in sklepov upravnega odbora. 8. člen Upravnik zavoda je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta. 9. člen Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga dodeli ustanovitelj. 10. člen Zavod ima svoj finančni načrt. Dohodki zavoda so dohodki od uslug, dotacije, posojila in morebitni izredni dohodki. 11. člen Zavod ima naslednje sklade: 1. poslovni sklad; 2. sklad skupne porabe; 3. rezervni sklad. Upravni odbor lahko formira še druge sklade, če tako določajo pravila. 12. člen Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za občo upravo. 13. člen Zavod prične z nudenjem pravne pomoči s 1. januarjem 1962. 14. člen Ta odločba velja takoj, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Novo mesto, 10. oktobra 1961. Številka: 02-ZAO-141/2-61. Podpredsednik ObLO: Sergij Thorževskij 1. r. 370. Na podlagi 4. člena Zakona o pristojnosti občin. in okraj. ljud. odborov (Ur. 1. FLRJ, številka 52-664/57) je občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. aprila 1961 sprejel ODLOK O DRUŽBENEM PLANU OBČINE SEVNICA ZA LETO 1961 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1961 1. poglavje Osnovne smernice in naloge Na osnovni smernic in nalog, postavljenih v perspektivnem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije za razdobje 1961—1965 ter v družbenem planu LR Slovenije za leto 1961 kot v družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1961 ter na podlagi do sedaj doseženih rezultatov v proizvodnji in proizvodnih odnosih, se predvideva v letu 1961 nadaljnje povečanje gospodarske aktivnosti. Za uspešen gospodarski razvoj postavlja družbeni plan občine Sevnica za leto 1961 naslednje osnovne smernice in naloge: 1. Skrbeti je treba za nadaljnji razvoj obstoječih gospodarskih panog, predvsem industrije, kmetijstva in obrti, ki mora v letu 1961 porasti močneje kot v dosedanjih letih, da bi s tem izvršili naloge, ki jih predvideva družbeni plan za leto 1961. V ta namen je treba predvsem skrbeti: — da se v največji meri izkoristijo vse obstoječe proizvodne zmogljivosti; — da se istočasno s povečanjem obsega proizvodnje in storitev izboljša kakovost proizvodov in storitev v vseh panogah gospodarstva; — da se gospodarske organizacije organizacijsko učvrste, kar velja posebno na področju kmetijstva in obrti; — da se razširi proizvodno sodelovanje v vseh gospodarskih organizacijah, kjer za to obstoje možnosti. 2. Investicijska vlaganja je treba v okviru razpoložljivih investicijskih sredstev in občinskega investicijskega in stanovanjskega sklada in iz skladov gospodarskih organziacij usmeriti predvsem v tiste objekte, ki bodo največ pripomogli k nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva, bodisi, da so to neposredno gospodarski, bodisi kot negospodarski objekti, oziroma kot investicije za družbeni standard. V ta namen je predvsem potrebno: — da se vlagajo razpoložljiva sredstva v takšne zamenjave in rekonstrukcije osnovnih sredstev, ki bodo v najkrajšem času prispevale k razvoju in povečanju proizvodnje; — da se pospeši dovršitev že začetih gospodarskih in negospodarskih objektov, da bi se jih tako čimprej usposobilo za njihov namen; — v nove obrate in objekte naj se investira samo v primerih zelo visoke rentabilnosti, ali izredne družbene važnosti; — da se še nadalje proučuje možnosti za graditev takšnih novih zmogljivosti, ki bodo omogočile v naslednjih letih razvoj gospodarstva in družbenega standarda; — da se v obliki združenih sredstev kolikor mogoče v okviru zakonitih možnosti izkoristijo vsa tista sredstva gospodarskih organizacij, ki bi jih same v letu 1961 ne uporabile za investicije, ter da se jih uporabi za tiste investicije, za katere ni mogoče najti drugih virov finansiranja. 3. S povečanim obsegom proizvodnje je treba povečati tudi delovno storilnost kot osnovo za gospodarski razvoj in zboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva; povečanje delovne storilnosti bomo dosegli: — Z boljšo organizacijo dela v proizvodnem procesu in z uvajanjem sodobnih metod dela; — s tem, da se predvideni obseg proizvodnje doseže z najmanjšim povečanjem števila zaposlenih; — z zagotovitvijo potrebnega strokovnega kadra s štipendiranjem; vso pozornost je treba po- svetiti strokovnemu izobraževanju obstoječih kadrov; — s stalnim uvajanjem spodbudnejših načinov nagrajevanja za opravljena dela. 4. Še nadalje je treba skrbeti za zvišanje osebne potrošnje in življenjske ravni delavcev in uslužbencev; osebni dohodki se morajo vezati na dosežene uspehe pri večanju delovne storilnosti posameznih proizvajalcev, kot delovnih kolektivov kot celote. Večanje osebne potrošnje mora postati bolj odvisno od proizvodnje in delovne storilnosti. Za dosego tega je potrebno: —• posvetiti vso pozornost boljši preskrbi industrijskega prebivalstva z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, obenem pa pospeševati storitvene obrtne obrate in ustanavljati servise za opravljanje gospodinjskih storitev; — še nadalje povečevati vlaganje za razvoj družbenega standarda, za pospešitev zidanja stanovanj, za kar je treba poleg družbenih sredstev pritegniti tudi sredstva državljanov. 5. Zaradi povečanega obsega proizvodnje in delovne storilnosti ter sprememb v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij v letu 1961 se še nadalje povečujejo finančna sredstva, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, obenem pa se sproščajo pogoji za uporabo amortizacijskih 1959 Družbeni bruto proizvod 3.804 Narodni dohodek 1.967 sredstev, s čemer se razširja materialna podlaga delavskega upravljanja in izboljšujejo pogoji za hitrejši razvoj gospodarstva. Glavna naloga pri tem je: — da se razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij izkoristijo pravilno in varčno, kar je predpogoj za doseganje večjega dohodka; — da se čisti dohodek znotraj gospodarskih organizacij razdeljuje tako, da je zagotovljeno najbolj spodbudno nagrajevanje po učinku dela, kakor tudi da bodo zagotovljena večja sredstva za nadaljnji gospodarski razvoj. 6. V skladu s porastom proizvodnje je treba pospeševati izvoz industrijskih, kmetijskih in obrtnih proizvodov ter je temu primerno treba prilagajati kakovost in asortiment. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Upoštevajoč doseženo raven proizvodnje v letu 1960 ter osnutek programa perspektivnega razvoja občine Sevnica v razdobju od leta 1961 do 1965, je mogoče pričakovati, da bo v letu 1961 dosežen naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: — v milijonih din — Indeks 1960 1961 1960 1959 1961 1960 4.179 4.914 109,9 117,6 2.193 2.637 111,5 120,2 2. Predvideno povečanje in gibanje družbenega bruto proizvoda po posameznih panogah bi bilo naslednje: — v milijonih din — Indeks 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Gosp. — skupaj 3.804 4.179 4.914 109,9 117,6 Industrija 1653 1.793 1.868 108,5 104,2 Kmetijstvo 1.163 1.160 1.454 99,7 125,3 Gozdarstvo 422 372 520 88,2 139,8 Trgovina 91 114 137 125,3 120,1 Gostinstvo 44 55 61 125,0 110,9 Obrt 431 685 874 158,9 127,6 3. Narodni dohodek pa bo porastel po posameznih panogah takole: — v milijonih din — Indeks 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 Gosp. — skupaj 1.967 2.193 2.637 111,5 120,2 Industrija 764 815 881 106,7 108,1 Kmetijstvo 652 724 956 111,0 132,0 Gozdarstvo 246 232 315 94,3 135,8 Trgovina 67 89 106 132,8 119,1 Gostinstvo 21 25 28 119,0 112,0 Obrt 217 308 351 141,9 114,0 Predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda v letu 1961 za 17,6 % in narodnega dohodka za 20,2 % napram letu 1960 temelji na realnih možnostih s predpostavko, da bodo gospodarske organizacije izkoristile vse pogoje za pospešen razvoj. III. poglavje Investicije 1. Razpoložljiva investicijska sredstva v 1. 1961 bo treba vlagati predvsem za namene, ki bodo omogočili hitrejši razvoj gospodarstva in družbenega standarda. V okviru razpoložjivih sredstev gospodarskih organizacij in ustanov s samostojnim finansiranjem, dalje zveznih, republiških, okrajnih in ostalih posojil naj bi znašala investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva v letu 1961 predvidoma 808.500.000 din, od tega za gospodarske investicije 702,900.000 din ali 87 %, za investicije splošnih družbenih dejavnosti pa 105,600.000 din ali 13 %. 2. V letu 1961 se predvideva naslednja struktura investicijskih naložb v osnovna in obratna sredstva po virih sredstev: — iz sredstev gosp. organiz. in samostojnih zavodov — iz sredstev zveze in LRS — iz sredstev OLO — iz obč. investicijskega sklada — iz vodnega sklada — iz stanovanjskega sklada ObLO — ostali viri v 000 din — znesek strukt. 365.568 45,2 342.817 42,4 10.000 1,2 28.500 3,5 2.115 0,3 43.000 5,3 16.500 2,1 skupaj . . . 808.500 100,0 Od tega se predvidevajo združena sredstva gospodarskih organizacij: — za investicije v gospodarstvu 22.000 din — za investicije družb, standarda 18.000 din 40.00(fdin 3. V letu 1961 bo na razpolago v občinskem investicijskem skladu 28,500.000 din, ki bodo porabljeni za poslovni sklad gospodarskih organizacij. Navedena sredstva se bodo uporabila predvsem za odobravanje posojil za udeležbe gospodarskih organizacij na zveznih in republiških natečajih in za izvršitev obveznosti že odobrenih posojil. 4. Struktura investicijskih naložb v letu 1961 bi v skladu s smernicami perspektivnega razvoja občine za razdobje 1961—1965 izgledala takole: — v 000 din — znesek struktura Industrija 452.700 64,4 Kmetijstvo 81.600 11,6 Gozdarstvo 17.500 2,5 Trgovina 15.600 2,2 Gostinstvo 9.500 1,4 Obrt 118.900 16,9 Komunala 7.100 1,0 Denarni zavod — — Investicije v gospod. 702.900 100,0 Stan.-kom. dejavnost 75.500 71,5 Šolstvo in kultura 10.000 9,5 Zdravstvo in soc. varstvo 15.100 14,3 Ostalo 5.000 4,7 Investicije v splošno družbene dejavnosti 105.600 100,0 Skupne investicije 808.500 100,0 5. Po posameznih panogah gospodarstva ter splošno družbenih dejavnosti bodo uporabljena investicijska sredstva v letu 1961 predvsem v naslednje namene: — v industriji in rudarstvu se bo v Rudniku rjavega premoga Krmelj pričelo z rekonstrukcijo in razširitvijo opekarne ter izvršila nekatera zaključna dela jame »Majcen II«; — v Jugotaninu se predvideva začetek gradnje novega obrata lesonitke s toplarno, nabava treh avtoklavov in nekaj ostale opreme; — v Kopitarni se predvideva rekonstrukcija nekaterih obratov in nabava nove strojne opreme. Naložbe v industriji in rudarstvu so v odnosu na ostale gospodarske panoge precej visoke, kar pa je glede na iztrošenost obstoječih in graditev novih kapacitet nujno, če hočemo, da se bo obseg industrijske proizvodnje v naši občini dvignil na vi- šino, predvideno v osnutku perspektivnega plana razvoja občine. —• V kmetijstvu se bo polagalo veliko pozornosti na pogodbeno sodelovanje z zasebnimi proizvajalci. Posebna skrb se bo posvečala dvigu živinoreje in povečevanju krmne baze, obnovi in vzdrževanju sadovnjakov ter pospeševanju hmeljarstva. Kmetijska zadruga Sevnica predvideva nabavo raznih kmetijskih strojev, razširitev sadnih nasadov, adaptacijo hlevov za živino in še nekatera manjša investicijska dela; Kmetijska zadruga Tržišče nabavo nekaterih kmetijskih strojev, nakup krav in adaptacijo nekaterih gospodarskih prostorov; Kmetijska zadruga Šentjanž pa dovršitev sušilnice za hmelj in nakup živine. — V gozdarstvu bodo porabljena sredstva za obnovo in nego gozdov, za vzdrževanje starih gozd-no-kamionskih cest, dograditev kamionske ceste Šentjanž—Kal in nabavo kamiona Kiper. — V trgovini se predvidevajo nadaljnje rekonstrukcije zastarelih lokalov ter pripravljalna dela za gradnjo bencinske črpalke in načrtov za tržnico. — V panogi gostinstva so sredstva za investicije v letu 1961 predvidena kakšna bistvena investicijska vlaganja, ker je zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev odpadla možnost pripravljalnih del za gradnjo novega hotela v Sevnici. Razpoložljiva sredstva bodo uporabljena samo za ureditev obstoječih gostinskih lokalov. — V obrti je predvidena rekonstrukcija obrata Mizarske zadruge Sevnica; V konfekciji »Lisca« bo dokončana gradnja v letu 1960 začetega objekta, za nabavo novih šivalnih strojev so že tudi zagotovljena potrebna sredstva; »Komunala« bo z razpoložljivimi sredstvi raz-širala svoje dosedanje obrate, pri čemer se bo skušala v čim večji meri preusmeriti na gradbeno dejavnost; Dosedanji mlin v Šmarju bo »Veležitar« Celje z lastnimi sredstvi preuredil v mešalnico močnih krmil, za kar obstajajo vsi pogoji. — V stanovanjsko-komunalni dejavnosti predvidevamo dograditev stanovanjskih blokov v Krmelju in Sevnici ter izgradnjo 13 dvosobnih in tro-sobnih stanovanjskih hiš v zasebnem sektorju; nadaljevala se bodo dela na asfaltiranju ceste Sevnica—Šmarje, po možnosti tudi na razširitvi vodovoda v Sevnici; ustanovili se bodo razni servisi za pomoč v gospodinjstvu kot so: pralnica, kemična čistilnica in šivalnica. — Za Šolstvo in kulturo so tudi v letu 1961 razen za šolo v Šentjanžu predvidena le skromna sredstva z ozirom na velike potrebe. Zagotovljena so sredstva za dograditev šole v Šentjanžu, a sredstva, ki jih bodo odvajale gospodarske organizacije za potrebe šolstva in ki bodo predvidoma znašala približno 6 milijonov din, se bodo porabila za najnujnejša dela za ostale šole in za pripravo investicijskega programa in načrtov za novo šolo v Sevnici. Računati se mora tudi z nabavo avtobusa za prevoz otrok iz ukinjenih šol na sosednje šole. V prostem času bi avtobus služil za povezavo odročnih vasi s Sevnico. — V zdravstvu in socialnem varstvu bodo razpoložljiva sredstva uporabljena za pripravljalna dela za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici ter dograditev in opremo zdravstvene postaje v Krmelju. Manjša sredstva bodo uporabljena za opremo laboratorija v Lekarni Sevnica. Za dom onemoglih v Impolci in v Loki se predvidevajo manjša sredstva za popravilo streh in nabavo vprege; — V državni upravi se predvidevajo sredstva za izdelavo načrtov za novo stavbo občinskega ljudskega odbora v Sevnici. Za izvršitev nalog investicijske graditve v letu 1961 je treba upoštevati predvsem naslednje: — gospodarske organizacije in zavodi naj pri razporejanju investicijskih sredstev upoštevajo načela, ki so določena s tem družbenim planom in naj s svojimi plani izvrše ustrezno razporeditev investicijskih sredstev; — neposredni investitorji in oddelek za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora Sevnica naj skrbno spremljajo razvoj investicijskih del glede pravilne uporabe sredstev in pravočasne dovršitve objektov in nabave osnovnih sredstev, kot je predvideno z investicijskimi programi; — da občinski ljudski odbor z delavskimi sveti gospodarskih organizacij vskladi potrebe ter z združenimi sredstvi za skupna vlaganja uresniči naloge tega družbenega plana; ■— da investitorji, ki predvidevajo koriščenje posojil iz družbenih skladov pravočasno pripravijo investicijske programe z odgovarjajočo dokumentacijo za udeležbo na natečajih ter da investicijska sredstva čim varčneje uporabljajo; — da občinski ljudski odbor v sodelovanju z ustreznimi organizacijami prouči vse možnosti razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti in da pod-vzame ukrepe za sistematično pripravo investicijskih elaboratov. IV. poglavje Sredstva in združevanje sredstev za skupna vlaganja 1. Gospodarske organizacije bodo v letu 1961 razpolagale s sredstvi lastnih skladov v višini 1,242.500 tisoč din. Višino razpoložljivih sredstev, plan porabe sredstev v letu 1961 in višino neporabljenih sredstev koncem letu 1961 prikazuje naslednji pregled: — v 000 din — Razp. Predv. Neporab. sredstva sredstva poraba koncem v 1. 1961 sredstev 1.-1961 Poslovni skladi 872.300 281.400 590.900 od tega: — Sklad osn. sred. 293.100 247.200 45.900 — Sklad obr. sred. 579.200 34.200 545.000 Rezervni sklad 84.400 1.300 83.100 Sklad skupne porabe 55.500 32.400 23.100 Amortizacija 177.800 159.129 18.671 Skupna sredstva 1,190.000 474.229 715.771 + Blokirana amort. 52.500 556 51.944 Izkazana kvota porabe sredstev bo uporabljena v naslednje namene: — v 000 din — c > 1/1 CD O V .1 U n) d 3 rX (D M XI aS g, Ji -h 1 :G . CB p 2 m £ cn S c y C N 3 O cn a ^ o en a Za investicije 248.631 107.767 9.170 365.568 Za anuitete -19.999 31.957 4.941 56.897 Odvod v sklad obratnih sredstev 31.199 1.300 2.001 34.500 Za ostalo — 1.532 16.288 17.820 Skupna poraba 299.829 142.556 32.400 474.785 Gospodarske organizacije naj sredstva sklada osnovnih sredstev, ki jih v letu 1961 ne bodo izkoristila, vložijo v skupno vlaganje. Teh sredstev bi predvidoma bilo 40.000 din. Z doslednim izvajanjem nakazanih možnosti bi bilo mogoče v največji meri in najbolje izkoristiti vsa za investicijsko dejavnost razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij. Z ozirom na to, da predstavlja združevanje sredstev zelo važno postavko pri razvoju našega gospodarstva, je potrebno, da temu vprašanju posvetijo vso pozornost občinski ljudski odbor, kot tudi gospodarske organizacije in njihovi organi samoupravljanja ter družbene in politične organizacije. 3. Skupna sredstva gospodarskih organizacij in samostojnih zavodov in vseh ostalih skladov, ki bodo v letu 1961 vložena v osnovna in obratna sredstva, so naslednja: _ v 000 din- Gospod. invest. Invest. Viri sredstev spl. družb. Skupaj dejav. Lastna sredstva GO in sam. zavodov 325.083 40.485 365.568 Sredst. zveze in LRS 332.817 10.000 342.817 Invest. sklad OLO — 10.000 10.000 Invest sklad ObLO 28.500 — 28.500 Vodni sklad OLO — 2.1,15 2.115 Ostali viri 16.500 16.500 Skupaj . . . 702.900 105.600 808.500 V. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost Planirani razvoj gospodarstva predvideva v letu 1961 v družbenem sektorju povprečno zaposlitev 2.082 oseb, kar predstavlja 8,6 odstotno povečanje zaposlenosti v primerjavi z letom 1960, ko je bilo zaposlenih povprečno 1.917 delavcev in uslužbencev. Gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih panogah v letih 1959—1961 je razvidno iz naslednjega pregleda: Indeksi 1960 1961 -M Gosp. panoga 1959 1960 1961 1959 1960 3 rH Sh <£> O) CZ) T—1 Industrija 1.021 1.098 1.131 107,5 103,0 54,3 Kmetijstvo 139 176 211 126,6 119,8 10,1 Gozdarstvo 90 93 93 103,3 100,0 4,5 Gradbeništvo 45 46 46 102,2 100,0 2,2 Trgovina 87 101 103 116,1 101,9 4,9 Gostinstvo 28 30 30 107,1 100,0 1,5 Obrt 276 267 343 96,7 128,4 16,5 Komunala 80 99 125 123,7 126,2 6,0 Skupaj 1.766 1.917 2.082 108,5 108,6 100,0 Delovna storilnost, izražena na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega bo v letu 1961 Rudnik rjavega premoga Krmelj Jugo tanin Sevnica Kopitarna Sevnica Kmetijska zadruga Sevnica Kmetijska zadruga Šentjanž Kmetijska zadruga Tržišče GPZ »Zasavje« Sevnica STP Sevnica »Sloga« Sevnica »Borovo« Sevnica »Peko« Sevnica Bife »Svoboda« Krmelj Gostinsko podjetje Sevnica Gostinsko podjetje Šmarje Mizarska zadruga Sevnica Konfekcija »Lisca« Sevnica Komunala Sevnica Povprečje Iz tega je razvidno, da se bo v povprečnem merilu dvignila delovna storilnost za 6,1 %. V Jugotaninu je tako nizek odstotek storilnosti dela predvsem odraz občutno povečanih materialnih stroškov, t. j. povečanje cen osnovnih surovin — lesa, neredne dobave istega in otežkočenega plasmana finalnih izdelkov. Razvoj delovne storilnosti bodo poleg organov delavskega upravljanja morale posvetiti posebno pozornost tudi družbene in politične organizacije, ki bodo morale upoštevati zlasti naslednje: — neprestano je treba izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku dela, pri čemer se je treba posluževati doseženih izkušenj in uspehov znotraj gospodarske organizacije in med posameznimi gospodarskimi organizacijami; — gospodarske organizacije, ki ne bodo znatno povečale obsega proizvodnje in storitev, naj proučijo možnosti zmanjšanja obstoječega števila zaposlenih s tem, da se viški zaposlenih v okviru podjetij preusmerijo na nova odgovarjajoča delovna mesta. v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, trgovini in gostinstvu porastla predvidoma za 7 %, medtem ko se pri obrti in komunali opaža nazadovanje delovne storilnosti približno za 0,8 %. Vzrok tega izpada je predvideno prekomerno povečanje delovne sile v »Komunali«, kar se negativno odraža na skupnem pokazatelju delovne storilnosti. Vsled tega bo moral organ delavskega samoupravljanja tega podjetja ter družbene in politične organizacije poskrbeti, da se s pravilno gospodarsko in personalno politiko onemogoči takšne gospodarske anomalije. Gibanje delovne storilnosti izražene na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega v letu 1961 po posameznih gospodarskih organizacijah je pa razvidno iz sledečega pregleda: — v 000 din — 1960 1961 Indeks 1961 558 660 1960 118,2 + 18,2 2.262 2.042 90,3 — 9,7 457 460 100,6 + 0,6 605 660 109,1 + 9,1 452 645 142,7 +42,7 514 732 142,4 + 42,4 823 938 113,9 + 13,9 985 1.250 126,9 + 26,9 819 1.000 122,1 +22,1 1.026 1.098 107,0+ 7,0 1.576 2.197 139,3 + 39,3 748 1.000 133,6 + 33,6 684 771 112,7 + 12,7 1.005 1.300 129,3 + 29,3 851 851 100,0 — 869 901 103,6 + 3,6 427 378 88,5 — 11,5 750 796 106,1+ 6,1 Povečanje delovne storilnosti bo mogoče doseči poleg investicijskih vlaganj še z naslednjimi ukrepi: —< z intenzivnejšim izrabljanjem razpoložljivega delovnega časa, — z izboljšanjem obstoječih in uvajanjem novih delovnih metod, — z določitvijo realnih proizvodnih učinkov na podlagi znanstvenih metod, — s'-povečanjem delovnega učinka neproduktivnega osebja, — z izboljšanjem delovne kontrole na slehernem delovnem mestu, •— z uvedbo ukrepov za zmanjšanje števila nesreč pri delu, ■— z rednim oskrbovanjem s surovinami in pomožnim materialom, — z uvajanjem boljših tehnoloških postopkov, — z uvajanjem sodonih metod za strokovno in splošno izobraževanje zaposlenih, — z izboljševanjem življenjskih pogojev zaposlenih (stanovanja, družbena prehrana itd.). V skladu s smernicami tega plana in za uresničenje vseh navedenih nalog je treba, da delavski sveti podjetij, zbor proizvajalcev in sindikalne organizacije stalno spremljajo stanje in gibanje zaposlenosti in delovne storilnosti, ker ravno pravilen obseg zaposlenosti in razvoj delovne storilnosti pospešujeta in vplivata na dvig ravni osebne potrošnje in reševanje stanovanjsko-komunalnih problemov. VI. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard Osebna potrošnja Ob že omenjenem predvidenem povečanju povprečnega števila zaposlenih v gospodarstvu za 8,5 odstotka se bo s porastom proizvodnje in s povečano delovno storilnostjo osebna potrošnja dvignila za 12,5 %, medtem ko se bo realna osebna potrošnja prebivalca glede na nove ekonomske cene raznim storitvam povečala približno za 6,7 %, potrošnja kmetovalcev pa v odvisnosti od povečanja kmetijske proizvodnje in tržnih viškov. Družbeni standard V letu 1961 se predvideva nadaljnje povečanje del na področju splošnih družbenih dejavnosti, vendar še ne bodo pokrite vse potrebe, ker moramo v naši občini pretežni del sredstev vlagati za pospešitev gospodarskega razvoja. 1959 1960 Industrija 292.448 258.237 Kmetijstvo —- 5.484 Gozdarstvo 45.108 39.200 Obrt 17.065 16.000 Skupaj 354.621 ' 318.921 Direktno bo izvažala tovarna Jugotanin, vse ostale gospodarske organizacije pa posredno. Posamezne gospodar, organizacije bodo predvidoma izvozile naslednje proizvode odnosno surovine: din Jugotanin Sevnica hrastov ekstrakt Ft 150 45.359 kostanjev ekstrakt Ft 500 181.999 Kopitarna Sevnica finalna kopita par 80.000 38.880 polizdelki par 40.000 9.280 rezan les m3 2.150 57.919 KZ Šentjanž govedo ton 30 5.870 sveže borovnice ton 10 720 črni ribez ton 12 910 GPZ »Zasavje« Sevnica oglje m3 4.200 23.538 celulozni les m3 500 4.375 železniški pragovi m3 700 13.360 drva m3 500 4.127 transp. sodi hi 800 4.600 Mizarska zadruga stilno pohištvo 17.500 Skupnih investicijskih naložb za razvoj družbenega standarda bo v letu 1961 predvidoma 105 milijonov 600.000 din ter so v tem znesku zajeta tudi združena sredstva gospodarskih organizacij v višini 18 milijonov din. V letu 1961 bodo povečani proračunski izdatki za šolstvo, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Predvideni razvoj družbenega standarda postavlja zlasti naslednje naloge: — razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij in drugih organizacij ter sredstva stanovanjskega sklada je treba razporediti v soglasju s predvidevanji tega družbenega plana; — poiskati je treba ustrezen način za združevanje predvidenih sredstev; — sredstva je treba vlagati tako, da bodo predvideni objekti čimprej dovršeni; — pri reševanju posameznih problemov naj se doseže čimvečje sodelovanje prebivalstva. VII. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom V skladu s povečanjem obsega proizvodnje in možnosti plasmana proizvodov v inozemstvo, se v letu 1961 predvideva porast izvoza v primerjavi z letom 1960 za — v 0-00 din — 1961 1960 1961 1961 Struk- 1959 1959 1960 tura 333.437 88,3 114,0 129,1 81,6 7.500 — — 136,7 1,8 50.000 86,9 110,8 127,5 12,3 17.500 93,7 102,5 109,3 4,3 408.437 89,9 115,1 128,0 100,0 Posamezne gospodarske organizacije bodo udeležene pri izvozu v naslednjem v 000 din % Jugotanin 227.358 55,7 Kopitarna Sevnica 106.079 25,9 KZ Šentjanž 7.500 1,8 GPZ »Zasavje« Sevnica 50.000 12,3 Mizarska zadruga 17.500 4,3 Skupaj . . . 408.437 100,0 Navedene gospodarske organizacije naj še nadalje usmerjajo svojo proizvodnjo in izvoz tako, da bo čimbolj konkurenčna na zunanjem trgu ter da streme za tem, da bo naraščal izvoz končnih izdelkov ter se zmanjševal izvoz surovin in polizdelkov. Pri uporabi uvoznih surovin in materiala je potrebno skrbeti, da se jih postopoma nadomešča z uporabo domačih in cenejših materialov, da bi tako pripomogli k znižanju materialno-proizvodnih stroškov. DRUGI DEL RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG VIII. poglavje Industrija 1. Vrednost industrijske proizvodnje bo v letu 1961 narastla za 4,2 %, fizični obseg industrijske proizvodnje pa bo narasel za 2 %, po posameznih strokah in proizvodih pa v naslednji višini: 112 — proizvodnja premoga 8,7 % 121 — industrija gradbenega mat. 5,0 % 122 — lesna industrija 3,4 % Proizvod Enota mere 1960 1961 § QJ rH rjavi premog t/oo-o 115 105 T) CD 5 2 91,3 opeka — zidna kom/OOO 1.702 1.600 95,0 kostanjev ekstrakt Ft 1.754 1.607 91,7 hrastov ekstrakt Ft 450 597 132,6 finalna kopita par/000 342 350 102,3 pete par/000 1.824 2.100 115,1 polizdelki par/000 277 280 101,0 rezan les list. m3 984 2.000 203,2 rezan les igl. m3 4.178 3.400 81,4 morali in ostalo m3 3.712 2.650 71,4 Gospodarske organizacije bodo morale posvečati vso pozornost, da se bo industrijska proizvodnja dvignila nad predvideno povečanje bodisi fizičnega obsega proizvodnje kot tudi vrednosti industrijske proizvodnje. Za dosego te naloge bodo morali biti napori gospodarskih organizacij usmerjeni k naslednjim nalogam: — skrbeti je treba, da se v najkrajšem času do-vrše vse začete in predvidene investicije, razpoložljive proizvodne zmogljivosti pa izkoristijo v čim večji meri; — dinamiko proizvodnje je treba usmerjati tako, da bo proizvodnja stalno naraščala. Dopuste je treba razporejati enakomerno skozi vse leto, izvrševanje rednih remontov pa je treba izvrševati v poznem jesenskem času, ko je največ verjetnosti za pomanjkanje električne energije; — izkoristiti je treba vse vire za pravočasno zagotovitev potrebnih zalog surovin in reprodukcijskega materiala ter razširiti proizvodno sodelovanje; — izpopolnjevati je treba organizacijo dela z uporabo sodobnih metod v procesu proizvodnje; — posvečati je treba vso pozornost delovnim pogojem, zlasti pa higiensko-tehničnemu varstvu pri delu in s tem zmanjševati število obratnih nesreč. 2. Pri posameznih strokah industrijske proizvodnje in po posameznih gospodarskih organizacijah se predvideva naslednje: 112 — proizvodnja premoga: Proizvodnja premoga v Rudniku rjavega premoga Krmelj se v letu 1961 predvideva v manjšem obsegu kot v letu 1960 za 8,7 %, predvsem zaradi tega, ker jama »Majcen II« ne bo dajala tiste pro- izvodnje kot je bilo prvotno mišljeno in sicer vsled premajhnih zalog premoga in otežkočenega plašna ana svoje proizvodnje. V zvezi s tem bo potrebno rudarsko-geološko raziskovanje usmeriti k širjenju surovinske baze, da bi se s tem usvarile možnosti za povečanje proizvodnje. Vzporedno z zmanjšano proizvodnjo premoga, se bo v rudniku Krmelj zmanjšalo tudi povprečno število zaposlenih za približno 2,5 %, delovna storilnost pa bo porastla za 18,2 odstotka. V letu 1961 naj bi investicijska vlaganja znašala 42.377.000 din za objekte, v katere je bilo doslej vloženih 173,001.000 din. Dograjevala bi se jama »Majcen II«, obenem bi se nabavila potrebna oprema za jamski obrat. 1121 — Industrija gradbenega materiala: V sklopu rudnika rjavega premoga Krmelj obratuje opekarna, katere proizvodna zmogljivost počasi nazaduje zaradi dotrajanosti peči. Tako se bo v letu 1961 zmanjšal fizični obseg proizvodnje za 5.0 %. Ker tu ni vprašanje surovin, se bo verjetno že v letu 1961 pristopilo k reševanju vprašanja nove opekarske peči in kompletne rekonstrukcije opekarne, ki naj bi bila izgotovljena v letu 1963. Za dela na tem objektu bi v letu 1961 znašala investicijska vlaganja 50,000.000 din. 122 — Lesna industrija: Predviden porast proizvodnje za 3,4 % bo dosežen predvsem s povečano proizvodnjo v Kopitarni, medtem ko se v Jugotaninu tega ne more pričakovati, ker že sedaj obratuje s polno zmogljivostjo. Odločno vpliva na višino proizvodnje v Jugotaninu dejstvo, da je na tržišču vedno manj kvalitetnega lesa, zaradi česar se dobi manjši izplen in s tem nižja filtertežinska proizvodnja. Tudi vrednostmi obseg proizvodnje bo težko doseči vsled konkurenčnih posegov tovrstnih podjetij in s tem težjega plasmana, na drugi strani pa se postopoma zvišujejo cene materialu, kar negativno vpliva na stabilizacijo prodajnih cen gotovim proizvodom. V Jugotaninu se stanje povprečno zaposlenih v proizvodnji ne bo bistveno spremenilo, delovna storilnost, izračunana na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega pa bo padla za 9,7 %, kar izvira iz povečanja materialnih stroškov in s tem znižanje narodnega dohodka. V drugem polletju se predvideva znatno povečanje nekvalificirane delovne sile, ki bo zaposlena na gradbenih delih novega obrata lesonitke. Dokumentacija za gradnjo lesonitke je odobrena, tako da je sedaj glavna naloga rešitev finančne plati. Za dela na obratu lesonitke se v letu 1961 predvidevajo skupna investicijska vlaganja v višini 203,300.000 din. Ravno tako bo potrebno postopoma obnavljati zastrelo strojno opremo. Izkazani porast fizičnega obsega proizvodnje v Kopitarni za 3,4 % se razčlenja v proizvodnjo finalnih kopit, pet in polizdelkov, ki bo v letu 1961 večji za 12,7 % in v proizvodnjo rezanega lesa, ki bo manjša za 9,3 %. To nazadovanje pri proizvodnji rezanega lesa povzroča zastarelost naprav na žagi in nezadostna zaloga odgovarjajočega lesa. Osnova za povečanje proizvodnje je predvsem rekonstrukcija proizvodnih zmogljivosti in povečanje mehanizacije. Nemajhno vlogo pri povečanju igra porast delovne storilnosti; tako se bo število povprečno zaposlenih zmanjšalo za 1,4 %, delovna storilnost pa se bo dvignila za 2 odstotka. Proizvodnja kopit in pet v Kopitarni predstavlja približno 70—80 % jugoslovanske proizvodnje kopit. S tem je vloga Kopitarne pri oskrbovanju čevljarske industrije v jugoslovanskem merilu izrednega pomena. Vsled dobrega plasmana kopit in pet in pa zaradi nujnosti prilaganja proizvodnje hitro rastočim potrebam tržišča, bo treba posvetiti rekonstrukciji in razširitvi tovarne vso pozornost z zagotovitvijo potrebnih sredstev. V letu 1961 se predvideva, da bo v oba obrata Kopitarne vloženih 157,023.000 za rekonstrukcijo in nabavo nove mehanizacije. 3. Skupne investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1961 znašale 452,700.000 din. Poleg sredstev družbenih investicijskih skladov in lastnih sredstev bo potrebno za izvršitev predvidenih investicij pristopiti k združevanju sredstev. Z namensko uporabo teh sredstev bo doseženo predvideno povečanje proizvodnih zmogljivosti in sam obseg proizvodnje v letu 1961. IX. poglavje Kmetijstvo — nadaljevati je treba' z obnovo obstoječih sadovnjakov in kjer so dani pogoji, tudi vinogradov; — vzporedno s povečanjem proizvodnje krmnih rastlin je treba povečati stalež živine, istočasno pa pospešiti pitanje telet in svinj; — za povečanje proizvodnih zmogljivosti je treba vložiti več sredstev za izboljšanje in povečanje mehanizacije; — kmetijske zadruge naj pristopijo k organiziranju kmetijsko-proizvodnih obratov z zajetjem odstopljenih zemljišč zasebnikov. Kmetijska površina bo po osnovnih grupah proizvajalcev predvidoma zajela za važnejše kulture naslednje površine: — v ha — Cti M Kultura "E? d M f $ s S XI Ol a S)£ ^ 1-3 ^ O 'g Cfi p & N O P- ° pšenica 1.151 9 897 245 koruza 575 3 497 75 krompir 1.007 1 841 165 detelja 678 42 547 89 krmne rastline : 310 18 225 67 travniki 3.922 116 3.034 772 sadovnjaki 353 30 281 42 vinogradi 514 6 422 66 jagodičevje 13 13 — — hmelj 31 31 — — B. Kmetijske panoge A. Splošni del Na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja kmetijske proizvodnje na družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju se bo v letu 1961 povečala kmetijska proizvodnja za 30,1 % v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1960. Po posameznih strokah se predvideva naslednje povečanje: 1. poljedelstvo s travništvom V poljedelstvu se predvideva v odnosu na ocenjeno proizvodnjo v letu 1960 povečanje proizvodnje za 29,5 %. Porast hektarskih donosov važnejših poljščin bo bo v primerjavi z letom 1960 predvidoma naslednje: 1 — v m/q — % % Poljedelstvo 29,5 — žita 23,9 — industrijske rastline 25,0 — vrtnine 28,5 — krmne rastline 37,7 Sadjarstvo 32,4 Vinogradništvo 23,1 Živinoreja 30,2 Kmetijstvo skupaj 30,1 Vzporedno s predvidenim povečanjem kmetij- ske proizvodnje se bo povečal tudi obseg tržnih viškov, katere bo treba z ustreznimi ukrepi v celoti zajeti in posredovati neposrednim potrošnikom. Za predviden obseg kmetijske proizvodnje bodo morale kmetijske zadruge s proizvodnim sodelovanjem izvajati naslednje naloge: — povečati je treba intenzivnost obdelovanja obstoječih obdelovalnih površin ter naj se zajamejo vse oblike pogodbenega sodelovanja; — v čim večji meri je treba uporabljati strežna umetna gnojila, sortna semena, škropiva in vse ostale napredne agrotehnične metode; Družb, posest. Kooperacija Indeks pšenica 1960 1961 30 1960 32 1961 36 1961:1960 lil2,5 ječmen 22 30 — — 136,3 koruza 28 35 48 52 114,4 krompir — — 220 250 113,6 hmelj 12 16 — — 133,3 detelje 50 68 65 70 120,0 travniki 50 52 40 48 120,0 Iz gornjega prikaza je razvidno, da so hektarski donosi nekaterih poljščin večji na zemljiščih v pogodbenem sodelovanju kot so pa na družbenih posestvih. Vsled tega morajo družbena posestva svoji kmetijski proizvodnji v bodoče posvetiti več pozornosti, da bodo v najslabšem slučaju lahko dosegli vsaj isti nivo proizvodnje kot pogodbena proizvodnja. Na osnovi predvidenega porasta se bo proiz-vodnia žit povečala za 23.9 %, industriiskih rastlin za 25 0 %, vrtnin za 28,5 % in krmnih rastlin za 37.7 %. Ker od proizvodni e krmnih rastlin zavisi porast živinorejske proizvodnje, je treba vključene trav- niške površine pravilno in pravočasno pognojiti s potrebnimi količinami umetnih gnojil. V primerjavi z letom 1960 bodo v letu 1961 porabljene naslednje količine umetnih gnojil: — v tonah — Umetna gnojila 1960 1961 Indeks 19611:1960 a) dušična gnojila 533 669 125,5 b) fosforna gnojila 362 996 275,1 c) kalijeva gnojila 148 551 372,3 č) mešana gnojila 506 670 132,4 1.549 2.886 186,3 V letu 1960 je bilo porabljenih na hektar obdelovalne površine 188 kg umetnih gnojil, v letu 1961 se pa predvideva poraba 350 kg umetnih gnojil na hektar, to je za 186,3 % več kot v letu 1960. 2. Sadjarstvo V primerjavi z letom 1960 se v letu 1961 predvideva povečanje sadjarske proizvodnje za 32,4 %. Predvidoma bo leta 1961 vključenih v pogodbeno proizvodnjo 42 ha sadovnjakov. S tem bo po-rastla površina redno oskrbovanih sadovnjakov, vsled česar lahko pričakujemo v prihodnjih letih večjo in stalnejšo rodno sadnega drevja. S predvideno rajonizacijo naj se predvidi načrtna obnova sadovnjakov, da bi se s tem zagotovilo poleg povečanega obsega proizvodnje tudi kvalitetno in sortno sadje. V akciji za izboljšanje stanja sadovnjakov bodo morali sodelovati vsi ustrezni organi občine in zadružni organi. 3. Vinogradništvo V letu 1961 se predvideva večji pridelek grozdja za 23,1 % zaradi vključitve 60 ha vinogradniških površin v proizvodno sodelovanje in ker se predvidevajo ugodnejši vremenski pogoji kot so bili v letu 1960. Manjše obnove vinogradov so predvidene na območju Kmetijske zadruge Tržišče na Bojniku. 4. Živinoreja V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1960 za 30,2 %. Osnova povečanju je večja proizvodnja krmnih rastlin, ki bo zajela v letu 1961 v organizirani proizvodnji 40,6 % travnikov in 35,2 % njivskih krmnih rastlin, kar bo omogočilo, da bo dosežen naslednji obseg organi- zirane reje živine. Družb. pos. Kooperacija glav ton glav ton mlado govedo do 1 leta 13 3,9 1.050 3il5,0 mlado govedo nad 1 1. 190 76,0 145 58,0 prašiči — mesnati — — 395 31,6 Ker moramo vzeti v program pitanje živine in vzrejo plemenske živine kot osrednjo nalogo družbenih posestev, je treba temu primerno podvze-mati vse potrebne ukrepe. V letu 1961 se mora povečati obseg pitališč na Blanci, v Šentjanžu in Tržiču, da bi ista zadosto- vala predvidenemu številu organizirane reje živine, oziroma, da bi bila sposobna sprejeti celotno število telet do 6 mesecev starosti, ki niso namenjena za zakol. S povečanjem in izboljšanjem krmne baze se predvideva tudi dvig molznosti od povprečja 1.880 litrov na 2.100 litrov mleka, kar pa še ni naj višja meja ter bo treba temu vprašanju nenehno posvečati vso pozornost. C. Zadružništvo V letu 1961 bodo na območju občine Sevnica poslovale 3 kmetijske zadruge. Kmetijske zadruge Sevnica, Šentjanž in Tržišče, ki zajemajo 4,1 % od skupnih obdelovalnih površin, so dolžne obdelovati ta zemljišča po sodobnih agrotehničnih metodah, da bi tako dosegli maksimalne hektarske donose. Kmetijske zadruge naj v letu 1961 izdelajo ureditvene načrte po smernicah petletnega plana gospodarskega razvoja občine. Pri tem naj upoštevajo konfiguracijo terena, klimatske pogoje in strukturo prebivalstva, na osnovi tega pa določijo vrsto glavne in stranske panoge kmetijske proizvodnje za posamezna področja. Na osnovi teh načrtov bodo kmetijske zadruge lahko pravilno usmerjale kmetijsko proizvodnjo in utemeljevale nabavo strojev in opreme. Od investicijskih vlaganj v kmetijstvu predvideva KZ Sevnica razširitev sadovnjakov za 15 ha, adaptacijo hlevov in gospodarskih zgradb in nabavo tovornega avtomobila. Poleg tega pa v okviru Vodne skupnosti Dolenjske še regulacijska in melioracijska dela na Sevnični in Mirni na območju občine. Kmetijska zadruga Šentjanž nabavo goveje živine; KZ Tržišče pa nakup zemljišča in goveje živine, adaptacijo hleva, gradnjo strojne lope in silosa, dograditev gospodarskih prostorov na Telčah, obnova vinograda in ribezovega nasada ter nabava razne strojne opreme, kot traktorsko kosilnico, kosilnico BČS z dvema priključkoma, krožno brano, 2 brusilna stroja, traktorske grablje in kem-briš valjar. Skupno bi bilo porabljenih 81,600.000 dinarjev investicijskih sredstev. V družbenem sektorju kmetijstva se v letu 1961 predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 37,0 %, narodnega dohodka pa za 31,0 %. Na tako visok odstotek povišanja družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka vpliva razširitev obdelovalnih površin v pogodbenem sodelovanju, uvajanje sodobnih agrotehničnih pripomočkov ter s tem v zvezi višji hektarski donos. Z ozirom na ponudbo kmetijskih zemljišč zasebnikov v zakup in nakup, je treba organizirati proizvodne obrate kjerkoli obstajajo za to potrebni pogoji. —i Kmetijska zadruga Sevnica naj na novo pripojenih površinah Kmetijskega gozdarstva Sevnica in KZ Loka uvede tak način gospodarjenja, ki bo v najkrajšem času pokazal pozitiven gospodarski efekt, — Kmetijska zadruga Šentjanž naj v lastni in pogodbeni proizvodnji zagotovi največjo možno oskrbo, da bo dosežena proizvodnja v predvidenem obsegu, — Kmetijska zadruga Tržišče naj poveča obseg pogodbene proizvodnje ter usposobi sušilnico na Telčah za sušenje sadja v jeseni. Predvideva se, da bodo družbena posestva v letu 1961 povečala z zakupom in nakupom svoje obdelovalne površine za 65 ha. D. Proizvodno sodelovanje Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi večje proizvodnje v okviru proizvodnega sodelovanja. V letu 1961 bo vključeno skupaj 1.521 ha površin, od tega 641 ha njiv, 772 ha travnikov, 66 ha vinogradov in 42 ha sadovnjakov. Na teh površinah se predvidevajo sledeči hek- tarski donosi: Površina Pridelek ha q/ha pšenica 245 35 koruza 75 52 krompir il65 250 krmne rastline 67 320 detelje 89 70 travniki 772 45 vinogradi 66 60 sadovnjaki 42 50 V živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje — mlada goveda do enega leta 1.050 glav — mlada goveda nad eno leto 145 glav — prašiči — mesnati 395 glav Predvideni hektarski pridelki in predvideno pitanje živine bo doseženo predvsem: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo; — z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil z večkratnim dognojevanjem na vseh površinah; — z uporabo sortnega semena domačih in italijanskih sort pšenice, hibridne koruze in krompirja; — s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni z večkratnim škropljenjem; — v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sklepanja pogodbe ob uporabi sodobnega načina pitanja in s pomočjo veterinarske zaščite; — na podlagi stimulativnih odkupnih cen. Za izvršitev vseh predvidenih nalog v okviru pogodbene proizvodnje so odgovorni pristojni organi občinskega ljudskega odbora, kmetijske organizacije in vse družbene in politične organizacije. Vsi ti naj bi nudili svojo pomoč kmetijskim zadrugam pri sklepanju pogodb, kmetijski kader pa bo moral s strokovnimi nasveti sodelovati pri pravilnem izvrševanju agrotehničnih ukrepov. E. Kadri Še vedno se močno občuti pomanjkanje kmetijskih kadrov pri kmetijskih zadrugah, saj v sklopu teh zadrug sodeluje v kmetijski proizvodnji komaj 1 agronom in 6 kmetijskih tehnikov. V letu 1961 se bo verjetno to stanje do gotove meje popravilo, ker obiskuje srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in na Grmu 14 bodočih kmetijskih tehnikov, ki bodo v tem letu končali študij in se zaposlili v kmetijstvu. Nižja kmetijska šola na Radni bo ravno tako dala letos 7 kvalificiranih kmetijskih delavcev. S tem številom novo pridobljenega kadra bo trenutno le deloma zadoščeno potrebam po kmetijskem kadru v občini. Naloga kmetijskih organizacij je, da si s štipendijami v prihodnjih letih zagotovijo predvsem vi-sokostrokovni kader za svoje naraščajoče potrebe. Poleg agronomov in tehnikov, so še vedno večje potrebe po kvalificiranih kmetijskih delavcih, ki bi naj jih dala nižja kmetijska šola na Radni ter je temu vprašanju treba posvetiti večjo pozornost kot do sedaj. Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev pričakovanega razvoja je potrebno izmed ostalih ukrepov še: — da občinski ljudski odbor skrbi za vsestransko vsklajevanje gospodarskih načrtov kmetijskih zadrug s splošnimi interesi kmetijstva, da s pravilnim odnosom sodeluje pri tarifni politiki teh organizacij ter za izobraževanje kmetijskega kadra; — da se doseže čim popolnejše izkoriščanje vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti v kmetijstvu; — v zvezi s prometom kmetijskih proizvodov je treba izboljšati odkup z ustanavljanjem zbirnih oziroma sortirnih skladišč pri kmetijskih zadrugah, da se izboljša priprava blaga za trg in da se dvigne nivo strokovnega kadra, ki dela na tem poslu; —! vzporedno z dobro organizacijo odkupa, naj kmetijske zadruge zagotovijo prodajo kmetijskih pridelkov, predvsem v Krmelju, Sevnici in Šmarju, oziroma jo izpopolnijo in izboljšajo. X. poglavje Gozdarstvo 1. V letu 1961 se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnih zmogljivosto gozdov, da bo tako zagotovljeno postopno večanje lastnih rezerv za kritje čedalje večjih potreh po lesu. V ta namen bodo predvidoma v letu 1961 vložena za gojitev in reprodukcijo gozdov naslednja sredstva: Gozdovi SLP — v 000 din — Zasebni gozdovi SkuPal — obnova gozdov 1.504 5.400 6.904 — nega gozdov 2.275 4.000 6.275 — varstvo gozdov 500 1.000 1.500 — vzdrž. gozdnih poti 1.500 — 1.500 — gradnja cest — — 10.000 Skupaj . . . 5.779 10.400 26.179 Pri izkoriščanju teh sredstev bo treba skrbeti za čim večji gospodarski učinek. Vsled majhnih razpoložljivih sredstev bi bilo potrebno organizirati preko gozdarskih odborov zlasti za gozdnogojitvena dela tudi zainteresirane gozdne posestnike in mladino. 2. Gozdnogojitvena dela bodo v okviru razpoložljivih sredstev izvršena v naslednjem obsegu: — v ha — Gozdovi Zasebni SLP gozdovi SkuP^ — obnova gozdov 12 27 39 — nega gozdov 108 160 268 Pri pogozdovanju je treba posvetiti pozornost mešanju iglavcev v sestave listavcev, kjer za to obstoje klimatski in edafski pogoji, kjer pa teh možnosti ni, je treba bukove gozdove oplemenje-vati z vnašanjem žlahatnih listavcev. Urejanje gozdov se bo izvajalo predvsem v zasebnih gozdovih, za kar je predvideno 4,000.000 dinarjev. Sredstva za varstvo gozdov bodo uporabljena za posek in požiganje napadenega materiala in sečnih odpadkov ter za zatiranje gozdnih oziroma drevesnih škodljivcev, lubadarja, kostanjevega raka in črnilovke. Del sredstev bo porabljen za nabavo zaščitnega materiala za varstvo gozdov pred divjadjo. Za vzdrževanje gozdnih poti in cest je predvidenih 1,500.000 din, medtem ko se za popravila v zasebnih gozdovih predvideva, da bodo izvajana s strani zasebnih gozdnih proizvajalcev. Za gozdno kamionsko cesto Šentjanž—Kal je predvideno 10,000.000 din. Ta cesta, dolga 3 km, bi bila javnega značaja in bi služila za odvoz lesa iz gozdov SLP in privatnega sektorja. 3. S planom sečnje za leto 1961 je predvideno zmanjšanje poseka v odnosu na leto 1960 za 17,4 % s tem, da se sečnja iglavcev zmanjša za 29,0 %, sečnja listavcev pa za 14,4 %. Tako se predvideva po posameznih skupinah naslednji obseg sečnje: Sečnja v letu Indeks 1960 1961 1961:1960 Skupno m* 42.644 35.250 82,6 — iglavci 8.654 61150 71,0 — listavci 33.990 29.100 85,6 — gozdovi SLP 8.194 8.310 101,4 — zas. gozdovi 34.45-0 26.940 78,2 Po lastništvu gozdov se predvideva naslednja struktura sečnje: Gozdovi Zasebni Skupaj SLP gozdovi m3 Skupaj 8.310 26.940 35.250 — iglavci 3.370 3.780 6.150 — listavci 5.940 23.160 29.100 Blagovna proizvodnja se bo zaradi zmanjšanja porabe lesa za domače potrebe povečala za približno 18 %. Kljub navedenemu povečanju blagovne proizvodnje in smotrnejšemu krojenju posekanega lesa ne bodo v letu 1961 pokrite potrebe trga. 4. Družbeni bruto proizvod v gozdarstvu bo v letu 1961 v odnosu na leto 1960 predvidoma porasel za 39,8, narodni dohodek pa za 35,8 %. XI. poglavje Gradbeništvo 1. Na področju občine Sevnica se v 1. 1961 predvideva znaten porast gradbene dejavnosti, ki izhaja predvsem iz porasta gradbenih del na razširitvah, rekonstrukcijah in izgradnji novih objektov v industriji, kmetijskih obratih in drugih gospodarskih objektih, kakor tudi nadaljnjega povečanja graditve objektov družbenega standarda. Izhajajoč iz plana investicij, bo na področju občine porabljenih v letu |1961 808,500.000 din investicijskih sredstev, od katerih odpade na gradbene storitve ca 60 % ali 485,100.000 din. Od celokupno predvidenih gradbenih del bodo udeležena v izvedbi gradbena podjetja s sedežem izven občine, delno pa naše gospodarske organizacije, ki bodo izvajale gradbena dela v lastni režiji, manjši odstotek gradbenih del pa bi lahko opravilo tudi podjetje »Komunala« v Sevnici. Struktura izvajanja gradbenih del je za občino in gospodarstvo neugodna, ker se velik del dohodka iz naslova gradbenih storitev odteka v sosednje občine. 2. Da bi zadovoljili čedalje večje potrebe z ozirom na povečano investicijsko izgradnjo z lastnimi zmogljivostmi, posebno ker razpolagamo že danes v neki meri s potrebnim strokovnim kadrom in imamo v tej smeri že tudi nekatere uspehe in izkušnje, je potrebno usmeriti pozornost naslednji nalogi: — proučiti je treba možnosti za obstoj ter predvideti začetni obseg in rentabiliteto samostojne gradbene gospodarske organizacije, katere zametek je v gradbeni dejavnosti pri »Komunali« v Sevnici. — prvi korak v tej smeri bo napravljen z uresničitvijo nabave gradbenih strojev in opreme v zadostnem obsegu. 3. Ne glede na to, kdo bo izvajalec gradbenih del v letu 1961, je potrebno za izvršitev predvidenih gradenj: — da investitorji pravočasno pripravijo vso ustrezno dokumentacijo za predvidena investicijska dela, da bi se s tem zagotovil nagel potek gradbenih del, — da oddelek za gospodarstvo in finance pri ObLO dosledno preprečuje vsa gradbena dela, za katera ni predpisane dokumentacije in odobrenih finančnih sredstev. XII. poglavje Promet Na področju občine ne obstajajo samostojna podjetja panoge prometa, temveč le obrati ŽTP Ljubljana in PTT Novo mesto, ki v tem planu niso zajeti. Blagovni promet se odvija v okviru gospodarskih organizacij s sedežem na območju občine Sevnica, z lastnimi prevoznimi sredstvi. V zvezi s prometom je treba reševati vprašanje brodov za prevoz prebivalstva čez Savo pri Sevnici in na Šmarčnem. XIII. poglavje Trgovina Na osnovi povečanja blagovnega prometa v trgovskih gospodarskih organizacijah bo v letu 1961 tudi družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1960 porasel za 20,1 %, narodni dohodek pa za 19,1 odstotka. Predvideno hitro naraščanje blagovnega prometa, ki ga narekuje splošni gospodarski razvoj, temelji predvsem: — na povečanju kupne moči in porastu zahtev prebivalstva, — na povečanju tržnih presežkov kmetijskih proizvodov, —: na porastu proizvodnje predmetov za široko potrošnjo, — na povečani izpopolnitvi sortimana artiklov široke potrošnje, — na povečanju in izboljšanju zmogljivosti trgovske mreže, — na stimulativnej šem načinu nagrajevanja trgovskega kadra. Poslovanje trgovskih podjetij se odvija preko 27 poslovalnic. Izboljšanje poslovanja in povečanje blagovnega prometa temelji tudi na večji izbiri blaga in na uvedbi samopostrežbe, dalje na izboljšanem načinu prodaje konfekcijskega blaga z uvedbo takojšnjih popravil po meri. 2. Investicijska vlaganja v trgovini bodo v letu 1961 usmerjena na rekonstrukcijo in opremo trgovskih lokalov ter eventualno na graditev nove bencinske črpalke. Investicijska vlaganja za predvidena dela bi znašala 15,600.000 din. 3. Da bo v letu 1961 mogoče ostvariti naloge s področja blagovnega prometa, je potrebno: — v čim večji meri nabavljati trgovsko blago neposredno od proizvajalca, da bi z izločitvijo posredništva bilo mogoče nuditi potrošnikom cenejšo in boljšo preskrbo, — izpopolniti sortiman blaga v skladu z željami in potrebami potrošnikov, — izboljšati tržišče s kmetijskimi pridelki, — razširiti uvedene prikroj evalnice in izdelovanje konfekcije, — organizacijsko okrepiti potrošniške svete v cilju izboljšanja družbene kontrole v trgovini. XIV. poglavje Gostinstvo in turizem Na osnovi povečanega prometa v družbenem sektorju gostinstva v letu 1961 bo družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1960 porasel za 12,8 odstotka, narodni dohodek pa za 3.1,1 %, medtem ko se v zasebnem sektorju gostinstva predvideva padec prometa za 4,4 %. Porast prometa v gostinstvu temelji predvsem na povečanju osebnih dohodkov prebivalstva in na zboljšanju poslovanja gostinskih gospodarskih organizacij. Investicijska vlaganja v letu 1961 bodo minimalna zaradi pomanjkanja teh sredstev. Za najnujnejšo ureditev in opremo obstoječih gostinskih lokalov in za pripravo načrtov in investicijskega programa za novi hotel v Sevnici bi bilo potrebno 9,500.000 din. Velik del teh sredstev bodo gostinska podjetja krila iz svojih lastnih sredstev. Da bi dosegli predvideni porast gostinskega in turističnega prometa v letu 1961, obenem pa zagotovili pogoje za pospešeni razvoj v prihodnjih letih, bi bilo potrebno: — preurediti gostinske obrate in nabaviti potrebno opremo, — zagotoviti pravočasno izdelavo investicijskega programa za novi hotel v Sevnici ter vire finansiranja, — razmisliti o možnostih za združitev Gostinskega podjetja v Sevnici in Šmarju, kar bi bilo potrebno zaradi izboljšanja poslovanja, znižanja stroškov in povečanja zmogljivosti v gostinstvu, — nova zasebna gostišča naj se dovolijo samo tam, kjer za ustanovitev v splošnem družbenem sektorju še ne obstajajo zadostni pogoji, — gostinske gospodarske organizacije naj še nadalje izpopolnjujejo sistem nagrajevanja po učinku, — nadalje je treba skrbeti za strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra in za vključevanje vajencev v to stroko, — gostinske gospodarske organizacije morajo skrbeti za kulturnejši način postrežbe, —' skrbeti morajo za širše razvedrilo gostov, turistično društvo pa s pomočjo občinskega ljudskega odbora za urejanje zunanjega izgleda Sevnice, — še nadalje skrbeti za razglednice krajevnega značaja, ki naj bodo kvalitetno izdelane. Turističnemu društvu naj občinski ljudski odbor pri izvajanju ukrepov za pospeševanje turizma nudi vso potrebno pomoč. XV. poglavje Obrt 1. V letu 1961 se predvideva, da se bo v obrti v družbenem sektorju povečal obseg proizvodnje in družbenega bruto proizvoda za 28,3 %, narodni dohodek pa za 14,4 %. Navedeni porast obsega proizvodnje in storitev temelji na: — boljšem izkoriščanju obrtnih zmogljivosti, -— na porastu obrtnih zmogljivosti s povečanimi investicijskimi naložbami v letu 1960 in 1961. — na izboljšanju in izpopolnitvi opreme in delovnih pripomočkov v obstoječih obratih, — na organizacijskem izboljšanju in učvrstitvi gospodarskih organizacij. V letu 1961 bo treba usmerjati razvoj usluž-nostnega obrtništva tako, da se bodo v čim večji meri odpravila nesorazmerja, ki motijo preskrbo prebivalstva. 2. V družbenem sektorju obrti bo v letu 1961 vloženih 118,900.000 din, ali 16,9 % od skupnih investicijskih sredstev, ki bodo predvidoma vložena v gospodarstvo. Investicijska sredstva bodo porabljena za povečanje zmogljivosti in uvajanje mehanizacije v obstoječih obratih. Predvidena je rekonstrukcija obratne zgradbe Mizarske produktivne zadruge in nabava opreme za konfekcijo »Lisca« in ureditev pralnice kremenčevih peskov v Krmelju. V prostorih mlinskega obrata v Šmarju, namerava »Veležitar« Celje, z lastnimi sredstvi urediti obrat mešalnice močnih krmil. 3. Vzporedno s porastom obrtne proizvodnje in storitev se bo povečalo število zaposlenih za 76 oseb ali za 28,4%. Ta porast števila zaposlenih v odnosu na predvideno povečanje narodnega dohodka izkazuje na drugi strani zmanjšanje delovne storilnosti. Na ta negativni pokazatelj vpliva preliv zaposlenih v konfekciji »Lisca« iz priložnostnega v stalno delovno razmerje, v Mizarski produktivni zadrugi pa zvišanje števila zaposlenih zaradi pravočasne prekvalifikacije delavcev, ki bodo prišli v poštev pri rekonstrukciji pridobljeni proizvodnji zmogljivosti razširjenega obrata. — Občinski ljudski odbor naj s sodelovanjem pristojnih organov (obrtne zbornice) izdela predloge za ustanovitev novih obrtnih obratov. Potrebna bi bila mehanična delavnica, ugodni pogoji in potrebe so za razvoj čevljarske in krojaške ter šiviljske obrti, kot za postavitev nove parne pekarne. Zamisel parne pekarne bo po izjavi investitorja »Veležitar« Celje prišla do realizacije v 1. 1962/63. — razširiti in izpopolnjevati je treba gospodinjski servis v Sevnici glede na naraščajoče potrebe prebivalstva. Tu so mišljeni servisi za popravilo gospodinjskih strojev in naprav, za vzdrževanje stanovanjskih zgradb, pralnico, šivalnico in krpalnico, kemično čistilnico itd. XVI. poglavje Lovstvo Na področju občine Sevnica deluje 9 lovskih družin s skupno okoli 300 članov. Število' članstva se bo tudi v letu 1961 povečalo približno za 5 %. V letu 1961 se predvideva porast staleža divjadi, v glavnem srnjadi, zajcev, fazanov in poljskih jerebic. Ravno take se predvideva povečanje odstrela za približno 10 % ter bodo vzporedno s tem doseženi s prodajo divjačine tudi večji dohodki. V letu 1961 je treba v lovstvu posvetiti pozornost naslednjim momentom: — okrepiti čuvajsko službo, — povečati odstrel škodljivcev, — zaščititi poljščine pred divjadjo s potrebnimi zaščitnimi sredstvi,' — v zimskem času organizirati potrebno število krmišč za ohranitev in zaščito divjadi, —• nadaljevati z vzgojo članstva s primernimi strokovnimi predavanji. XVII. poglavje Ribištvo V tem letu se predvideva na področju naše občine nadaljnji dvig ribištva. Ribiška družina Sevnica ima v upravljanju sledeče vode: Savo od Črnega potoka do izliva Blan-ščice s pritoki: Mirno od izvira do izliva v Savo, Sevnično, Impolski potok in Blanščico. Poleg tega ima tudi svoje ribnike, in sicer v Sevnici za vzgojo ribjega zaroda, v Mokronogu za gojitev krapov in v Mirni za gojitev postrvi. V letu 1961 bo ribiška družina vložila v svoje vode 10.000 kom. potočnih in 5.000 kom. amerikanskih postrvi, 1.000 kom. lipanov in 5.000 kom. sulcev v skupni vrednosti 555.000 din. Za kritje gornjih stroškov in stroškov za ureditev ribnika v Bruni vasi in Mirni bo uporabljen dohodek od udeležbe na odškodninah gospodarskih organizacij, ki z izpuščanjem odpadnih vod povzročajo škodo ribjemu zarodu. V ribištvu se za leto 1961 postavljajo naslednje naloge: — povečati je treba obseg gojitve mladic v ribnikih na Mirni in Sevnici ter pospešiti ureditev ribnika v Bruni vasi in na Mirni, — izboljšati je treba čuvajsko službo, — z dosledno izterjavo odškodnin od gospodarskih organizacij je treba pospešiti urejevanje čistilnih naprav, ker bo šele očiščenje vode omogočilo boljši razvoj športnega ribištva. XVIII. poglavje Denarni zavodi Denarno poslovanje v občini se odvija preko Komunalne banke v Sevnici, Narodne banke v Novem mestu in Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah. V letu 1961 se za te zavode predvidevajo naslednje naloge: — razširiti organizacijo denarnega varčevanja, — okrepiti sodelovanje z občinskim ljudskim odborom glede gospodarskega razvoja v občini, — preko družbene evidence spremljati pravilnost poslovanja gospodarskih organizacij in splošno družbenih dejavnosti ter svoja opažanja posredovati pristojnim organom, — učvrstiti organizacijo dela v banki. XVII/a poglavje Investicije iz sredstev vodne skupnosti Dolenjske Vodna skupnost Dolenjske predvideva za razna regulacijska dela na območju občine Sevnica za leto 1961 investicijska sredstva v višini približno 9,000.000 din, ki bodo porabljena za: — projekt in ureditev zajede na Sevnični (pri Lipovšku), za kar se predvideva poraba sredstev v višini 4,200.000 din, — znesek okoli 4,800.000 din pa za regulacijska dela na vodi Mirna na območju občine. TRETJI DEL RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNO DRUŽBENIH DEJAVNOSTI XIX. poglavje Stanovanjsko komunalna dejavnost 1. Iz sredstev stanovanjskega sklada in iz sredstev, ki jih bodo za zidanje stanovanj vložile gospodarske in druge organizacije bodo v letu 1961 predvidoma znašala skupna vlaganja za zidanje stanovanjskih hiš iz družbenih sredstev približno 73,550.000 din. Ta sredstva bodo porabljena delno za razne adaptacije, delo pa za zidavo novih stanovanj. V letu 1961 se predvideva v občini naslednja stanovanjska izgradnja: — dograditev 6-stanovanjskega bloka v Krmelju in 12-stanovanjskega bloka v Sevnici ter predvidoma proti koncu leta začetek gradnje 48-stano-vanjskega bloka v Sevnici, ki bi se gradil vzporedno z gradbenimi deli lesonitke; — izgradnja 13 stanovanjskih hišic v zasebnem sektorju. Pri stanovanjski izgradnji bo treba v letu 1961 upoštevati naslednje: — na razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada je treba vezati čim več sredstev investitorjev, v tem z ustrezno stimulacijo tudi lastnih sredstev državljanov; — stanovanjsko problematiko zaposlenih v gospodarstvu naj v prvi vrsti rešujejo gospodarske organizacije v mejah njihovih možnosti; — občinski ljudski odbor naj v mejah zakonitih predpisov in finančnih možnosti rešuje stanovanjsko problematiko obenem z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti in uslužnostnih dejavnosti stanovanjskih naselj. 2. V letu 1961 se predvideva učvrstitev posameznih komunalnih služb, zato bi bilo potrebno, da se iz dejavnosti Komunalnega podjetja Sevnica izločijo naslednje komunalne službe: ceste, javna razsvetljava, vodovod in kanalizacija. Da bi čimprej dosegli predvideni razvoj komunalne dejavnosti, bi bilo potrebno: — da občinski ljudski odbor čimprej organizacijsko in kadrovsko okrepi posamezne službe ter jih napoti k postopnemu prehodu na ekonomski račun, kjer so za to podane možnosti; — da občinski ljudski odbor in komunalne organizacije vežejo čim 'več drugih sredstev za komunalno izgradnjo. Za vzdrževanje ter popravilo poti in cest IV. reda ter mostov na področju občine je iz cestnega sklada zagotovljeno 1,950.000 din. Za ostalo komunalno dejavnost, kjer je zelo važna postavka nadaljevanje asfaltiranja ceste Šmarje—Sevnica, se bo skušalo dobiti potrebna sredstva iz združenih sredstev za skupna vlaganja gospodarskih organizacij brez obveznosti vračila. Posebno pozornost naj občinski ljudski odbor posveti rednemu vzdrževanju vseh obstoječih komunalnih objektov ter naj v ta namen izda ustrez- ne predpise ter podvzame odgovarjajoče organizacijske ukrepe. XX. poglavje Šolstvo, prosveta in kultura in varstvo kulturnih spomenikov 1. Na področju občine imamo 22 prosvetnih ustanov, in sicer 15 osnovnih šol, 2 popolni osemletki, in sicer v Sevnici in Tržišču, vajensko šolo, nižjo kmetijsko šolo, otroški vrtec, občinsko knjižnico in Delavsko univerzo. Poleg rednih šol imamo še večerne šole, ki so ustanovljene z namenom, da se izobražuje kader v podjetjih. Na Primožu, Telčah, Podvrhu in v Šentjanžu se poučuje v zasebnih stavbah, ostale šolske stavbe so pa potrebne večjih adaptacij. V šolskem letu 1960/61 je na vseh šolah 108 oddelkov s 3.238 učenci, kar pomeni, da je povprečno 140 učencev na eni šoli. Zaradi majhnega števila otrok na osnovni šoli Ledina, se je ta v letošnjem šolskem letu ukinila, otroci za preusmerili na sosednje šole. Isto se predvideva tudi z osnovno šolo v Podvrhu. Zaradi navedenega je treba misliti na ureditev prevoza otrok iz niže organiziranih šol na više organizirane. V letu 1960 je bilo na vseh prosvetnih ustanovah zaposlenih 105 učnih moči, potrebno bi jih pa bilo vsaj 122, da bi se prosvetno delo kolikor toliko v redu odvijalo. Vzrok pojavljajoče se fluktuacije pri učnem kadru so nezadostno urejeni osnovni življenjski pogoji: stanovanja, prehrana, slabe prometne zveze s centri itd. Ostala prosvetna dejavnost se odvija preko dveh društev »Svobod« in 8 prosvetnih društev. 2. Za investicije v šolstvo in kulturo bo vloženih 10,000.000 din, in sicer za dograditev šole v Šentjanžu, medtem ko se bodo manjša sredstva porabila za tekoče vzdrževanje šolskih stavb. 3. Za nadaljnji razvoj šolstva in kulture v letu 1961 bi bilo potrebno zlasti: — posvetiti več pozornosti štipendiranju učnega kadra, — urediti stanovanjske razmere učiteljstva, — najti možnosti za pridobitev investicijskih sredstev za gradnjo šol v Sevnici, Telčah in Primožu, — urejati šolske vrtove, drevesnice, delavnice itd. — organizacijsko učvrstiti gospodinjski center, — uvesti v Sevnici poleg sedanjih kinopredstav še predvajanje med tednom, — v društva »Svobod« in v ostala prosvetna društva vključiti čimveč ljudi, predvsem mladino, — za družbeno-ekonomsko izobraževanje članov kolektivov gospodarskih organizacij in ostalega prebivalstva posredovati predavanja iz gospodarstva, — za poljudnoznanstveno izobraževanje organizirati predavanja iz zdravstva, vzgoje, kmetijstva, tehnike itd., — kulturne ustanove naj skrbe za čim večje ustvarjanje lastnih dohodkov in racionalno trošenje istih, — izdelati predloge za zaščito kulturnih spomenikov ter iskati možnosti za izpraznitev prostorov v sevniškem gradu, ki naj bi se preuredil v muzej. XXI. poglavje Zdravstvo in socialno varstvo 1. V letu 1961 je za zdravstvo in socialno varstvo predvidenih 15,100.000 din investicijskih sredstev. Ta so predvideni za dograditev in opremo zdravstvenega doma v Krmelju, za dopolnitev opreme lekarne v Sevnici ter za investicijski program in začetna dela za novi zdravstveni dom v Sevnici. V domu onemoglih na Impolci in Loki se predvideva popravilo zgradb in nabava inventarja. 2. Zmogljivost zdravstvenega kadra še ne zadošča potrebam naše občine. Tako bi bila nujna potreba po naslednjem zdravstvenem kadru: 1 zdravnik, 2 stomatologa, 2 zobotehnika, 4 medicinske sestre in 3 babice. Za pridobitev navedenega zdravstvenega kadra bo potrebno predvsem zagotoviti primerna stanovanja v predvidenih novogradnjah. 3. V letu 1961 se v zdravstvu predvideva več preventivnih akcij: obvezno cepljenje, cepljenje proti paralizi, besežiranje šolskih otrok proti TBC, obvezni sistematični pregledi šoloobveznih otrok, pregled otrok po stomatologu itd., predvidene so tudi male asanacije na Vrhu, Čelovniku, Gornjem Brezovem Logu, Lukovcu in Račiči. 4. Na področju socialnega varstva bi za postopni prehod na ustreznejše delo socialno-varstvene službe bilo potrebno: — da občinski ljudski odbor preko svetov čim skrbneje prouči socialno problematiko na svojem področju in temu primerno ustrezno ukrepa, — da se z namenom dviga strokovnega kadra organizirajo tečaji in občasna posvetovanja; tu naj bi bili vključeni tudi člani ustreznih svetov; — da se čimprej prične z ustreznim reševanjem problematike domov onemoglih; — da se pri socialno-varstvenem delu čim bolj aktivizirajo in pritegnejo k sodelovanju družbene organizacije (sindikati, SZDL, LMS, ZK, RK in druge); — da občinski ljudski odbor, ZB, družbene organizacije, gospodarske organizacije in ustanove ter borci sami podvzamejo potrebne korake, da se pristopi k načrtnemu reševanju socialne problematike borcev in invalidov NOB. XXII. poglavje Državna uprava Pred državno upravo se v letu 1961 postavljajo naslednje naloge: — učvrstiti je treba organizacijo in sistematizacijo organov občinskega ljudskega odbora ter zagotoviti brezhibno delovanje posameznih služb, za kar je potrebno zlasti posvetiti vso pozornost dvigu strokovnosti in politični razgledanosti kadra; —- povečati je treba ekspeditivnost poslovanja; — pospebno skrb je treba posvetiti varčevanju, tako da se sredstva trošijo le za potrebe, ki omogočajo pravilno funkcioniranje posameznih služb; — posameznim službam je treba zagotoviti izvedbo raznih akcij. Ena glavnih akcij v letu 1961 bo popis prebivalstva. V ta namen bodo poleg ostalih angažirani tudi uslužbenci občinskega ljudskega odbora. ČETRTI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEVNICA ZA LETO 1961 XXIII. poglavje Gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom V letu 1961 bodo izvrševale svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnih zneskih: 1. Bife »Svoboda« Krmelj, 2. Gostinsko podjetje Sevnica, 3. Gostinsko podjetje Šmarje, 4. Obrat »Jutranjka« trgovskega podjetja »Sloga« Sevnica, 5. Obrtno podjetje »Moda« v Sevnici, 6. »Tapetništvo«, obrat trgovskega podjetja »Sloga« v Sevnici. XXIV. poglavje Obresti na poslovni sklad Obrtna podjetja in obrti, katerih dejavnost je v pretežni meri opravljanje uslug, bodo v letu 1961 plačevala obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 4 %. XXV. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Kot prispevek v investicijski sklad občine plačujejo gospodarske organizacije od čistega dohodka, ki ga namenijo v poslovni sklad in v sklad skupne porabe 10 %. Gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom bodo vplačevale v občinski investicijski sklad prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku. XXVI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov Vsi delavci in uslužbenci, zaposleni na področju občine bodo v letu 1961 plačevali dopolnilni proračunski prispevek v višini in na način, kot je določeno s posebnim odlokom ObLO Sevnica. XXVII. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od maloprodaje alkoholnih pijač v gostinstvu in trgovini se bo po odloku ObLO Sevnica za leto 1961 plačeval v naslednji višini: — na naravna vina po stopnji 7 %, — na ostale alkoholne pijače, vštevši tudi pivo, po stopnji 15 %. Občinski prometni davek od maloprodaje blaga v trgovini se bo plačeval po stopnji 4 %. XXVIII. poglavje Občinske doklade Za občinske doklade od dohodkov iz kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1961 ostane v veljavi dosedanji odlok. XXIX. poglavje Sečnja gozdov V letu 1961 so predvidene za posek naslednje količine lesa: — v m3 — Iglavci Listavci Skupaj Gozdovi SLP 2.370 5.940 8.310 Ostali gozdovi 3.780 23.160 26.940 Skupaj 6.150 29.100 35.250 Od mase poseka se predvideva naslednja struktura proizvodnje: Gozdovi SLP Ostali gozdovi igl- list. igl. list. A. Blagovna proizv. 2.370 5.940 2.780 15.000 — tehnični les 2.370 1.500 2.780 12.500 — drva — 4.440 — 2.500 B. Neblagovna proizv. — — 1.000 8.160 — tehnični les — — 1.000 500 — drva — — — 7.660 Skupna proizvodnja 2.370 5.940 3.780 23.160 XXX. poglavje Občinski skladi 1. Občinski investicijski sklad Skupna sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se ostvarjajo po zveznih in republiških predpisih ter po določilih okrajnega in tega družbenega plana in jih je v letu 1961 dovoljeno koristiti, bodo znašala in koriščena za poslovni sklad gospodarskih organizacij v višini: 28,500.000 din. 2. Občinski cestni sklad Sredstva občinskega cestnega sklada, ki jih je po obstoječih predpisih dovoljeno uporabiti v letu 1961, bodo naslednja: — razpoložljiva sredstva sklada 1,950.000 din — koriščenje sredstev skl. v I. 1961 1,950.000 din Sredstva tega sklada bodo v celoti porabljena za popravilo poti in cest IV. reda. 3. Sklad za finansiranje negospodarskih investicij ObLO Sevnica V letu 1961 se priporoča formiranje sklada za finansiranje negospodarskih investicij ObLO Sevnica in s tem, da bi se odstopljena sredstva gospodarskih organizacij zbirala in koristila preko tega sklada. Tu je mišljeno združevanje sredstev gospodarskih organizacij iz skladov skupne porabe z ob- veznostjo vračila, upoštevajoč pri tem potrebe in sposobnost pravočasnega odplačila, po drugi strani pa sredstva brez obveznosti vračila. Ta sredstva bi bila porabljena za razne negospodarske investicije v občini. 4. Občinski sklad za šolstvo V letu 1961 se bo pri občinskem ljudskem odboru formiral sklad za šolstvo v višini 95,301.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo trošila delno za razne operativne izdatke šolstva, delno pa za tekoče vzdrževanje šolskih objektov. Občinski ljudski odbor bo izdal priporočilo gospodarskim organizacijam, da bi iste odstopile v občinski sklad za šolstvo del neporabljenih sredstev sklada za kadre iz leta 1960. 5. Občinski stanovanjski sklad V letu 1961 bo predvidoma razpolagal stanovanjski sklad z naslednjimi sredstvi: — v 000 din — Neuporabljena sredstva iz 1. 1960 1.961 Redni dotok v letu 1961 34.550 Anuitete 5.532 Obresti 1.511 Skupni dohodki sklada Od tega bo porabljeno predvidoma za gradnjo 12-stanovanjskega bloka 43.554 v Sevnici ca 30.000 Ostanek 13.554 pa za gradnjo stanovanjskega bloka Rudnika rjavega premoga v Krmelju, Jugotanina v Sevnici in za manjša posojila pri gradnji individualnih hišic. XXXI. poglavje PRORAČUN OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Proračunski dohodki Občinski ljudski odbor Sevnica bo v letu 1961 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 427,269.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: v 000 din — del proračunskega prispevka iz osebne- ga dohodka delavcev, zaposlenih v gospodarstvu 42.215 — del proračunskega prispevka iz oseb. dohodka izven gospodarstva 7.767 — del prorač. prispevka od skladov skupne porabe 479 — del dohodnine od kmetijstva 12.508 — del dohodnine iz obrti, poklicev in premoženja 4.691 — del občinskih doklad od kmetijstva — obvezno 9.600 — del občinskega prometnega davka od maloprodaje 5.816 — del občinskega prometnega davka na promet z alkoholnimi pijačami 662 — del promet, davka na pivo in žganje 500 — del promet, davka na vino in žganje 177 —i del prometnega davka od zasebnikov 7.818 — del upravnih taks 1.407 — del zemljarine 63 — del prom. davka od davčnih vrednotnic 31 Del skupnih proračunskih dohodkov Posebni dohodki proračuna 26.591 93.698 Dohodki državnih organov 295 Ostali dohodki 1.180 27.966 Prenesena sredstva 5.605 Proračunski dohodki ObLO skupaj 127.269 Proračunski izdatki Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov ObLO Sevnica se bodo uporabili v naslednje namene: v 000 din I. del — Prosveta in kultura 7.500 II. del — Socialno varstvo 14.500 III. del — Zdravstvena zaščita 23.700 V. del — Državna uprava 59.282 VI. del — Komunalna dejavnost 4.650 VIII. del — Dotacije družb, organizacijam 9.280 IX. del — Obveznosti in garancije 5.857 X. del — Obveznosti iz leta 1960 in proračunska rezerva 2.500 Proračunski izdatki ObLO skupaj 127.269 " PETI DEL XXXII. poglavje SPLOŠNI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEVNICA ZA LETO 1961 1 2 3 4 1. Pristojni organi občinskega ljudskega odbora morajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih organizacij glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu z občinskim družbenim planom in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana. Gospodarske organizacije morajo predlagati občinskemu ljudskemu odboru sklepe, ki so potrebni za vskladitev njihovih planov z občinskim družbenim planom ali za njegovo izpopolnitev. 2. Na enak način morajo tudi gospodarske organizacije zagotoviti v svojih planih, da bodo vsklajeni s temeljnimi proporci občinskega družbenega plana in da bodo v njih naloge čimbolj določene. 3. Politične organizacije in organi družbenega in delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanja o tem družbenem planu, tolmačijo njegovo vsebino in sprejemajo tudi ustrezne akcijske programe. 4. Da bi se zagotovilo razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim finansiranjem, v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o tej delitvi sredstev. Če opazi, da gospodarske in druge organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega družbenega plana, naj daje gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 5. Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med porastom števila zaposlenih ter porastom proizvodnje in storitev, mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora stalno spremljati izvajanje smernic tega plana in sproti poročati za delo pristojnemu zavodu o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Če se ugotovi, da zaradi tega gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. 6. Prav tako naj razpravlja pristojni svet občinskega ljudskega odbora o primerih investicijske nediscipline. V primerih, da zaradi tega zaostaja investicijska izgradnja, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ter priporoči investitorjem in izvajalcem odgovarjajoče ukrepe. ŠESTI DEL XXXIII. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Sevnica je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenje tega družbenega plana. Priloge k družbenem planu se sestavni del tega družbenega plana. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Številka: 03-30/12-1. Sevnica, 27. aprila 1961. Predsednik ObLO: Karl Kolman 1. r. 371. Poročilo občinske volilne komisije Novo mesto o nadomestnih volitvah v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto v volilni enoti št. 13 — Kamence in 43 — Podgrad. Občinskemu ljudskemu' odboru - občinskemu zboru Novo mesto Občinska volilna komisija Novo mesto je prejela volilne spise, ki se nanašajo na nadomestne volitve v volilni enoti št. 13 — Kamence in 43 — Podgrad in podaja v smislu 92. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskega odbora tole poročilo 1. Nadomestne volitve obeh ljudskih odbornikov v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto v volilni enoti št. 13 — Kamence in 43 — Podgrad, razpisane z odlokom občinskega ljudskega odbora Novo mesto z dne 11. julija 1961, so bile 8. oktobra 1961. 2. Volitve so vodili pod nadzorstvom občinske volilne komisije volilni odbori. 3. Glasovalo se je za kandidate po kandidaturah, ki jih je potrdila občinska volilna komisija in objavila na krajevno običajen način. 4. Občinska volilna komisija je ugotovila izid volitev, kakor je to predpisano v 88. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. Izid volitev je naslednji: . Volilna enota 13 — Kamence: Od 569 volilnih upravičencev je glasovalo 337 volilcev ali 66,2 %. Glasovalo je za Zupančiča Antona, Daljni vrh — 144 volilcev, Avbarja Ivana, Dol. Kamence — 175 volilcev. Neveljavnih je bilo 18 glasovnic. Za odbornika občinskega zbora občinskega ljudskega odbora Novo mesto je bil izvoljen Avb ar Ivan iz Dol. Kamene. Volilna enota 43 — Podgrad: Od 659 volilnih upravičencev je glasovalo 396 volilcev ali 60 %. Glasovalo je za: Klobčarja Alojza, Podgrad — 141 volilcev, Murglja Jožeta, Koroška vas — 123 volilcev, Kastelca Franca, Pristava — 45 volilcev, Badovinca Milana, Vel. Cerovec — 60 volilcev. Za odbornika občinskega zbora občinskega ljudskega odbora je bil izvoljen Klobčar Alojz iz Podgrada št. 26. Številka: 9/7-61. Novo mesto, 13. oktobra 1961. Predsednik občinske volilne komisije: Rudolf Jereb 1. r. VOLITVE IN IMENOVANJA 372. Na podlagi 3. člena odloka o ustanovitvi občinskega družbenega sklada za šolstvo (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 10-150/61) in 1. člena odloka o določitvi predstavnikov šol, gospodarskih organizacij in družbenih organizacij v upravni odbor družbenega sklada za šolstvo (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 10-156/61) je ObLO Metlika na skupni seji obeh zborov dne 22. aprila 1961 ODLOČBO o sestavi članov upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo I. Upravni odbor družbenega sklada za šolstvo sestavljajo: a) Člani, ki jih je imenoval ObLO: 1. Mr. Jug Gojko, upravnik lekarne Metlika, 2. Urbas Anton, upravnik Doma počitka Metlika, 3. Pavlovič Zvonko, uslužbenec ObLO Metlika. b) Člani, ki so jih izvolile gospodarske in družbene organizacije ter zavodi: 4. Flajnik Jurij, predstavnik tovarne »Beti«, Metlika, 5. Petkovšek Stane, predstavnik tovarne »No-voteks«, Obrat II, Metlika, 6. Jakovič Jože, predstavnik KZ Metlika, 7. Žele Ivan, predstavnik osn. šole Metlika, 8. Cajnar Martina, predstavnik osn. šole Suhor, 9. Zorn Otmar, predstavnik osn. šole Podzemelj, 10. Orlič Slavko, predstavnik občinskega sindikalnega sveta Metlika, 11. Škof Ivan, predstavnik občinskega odbora SZDL Metlika. II. Člani upravnega odbora sklada izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. III. Ta odločba velja, ko jo sprejme občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh zborov. Številka: 01-01-23/61. Metlika, 22. aprila 1961. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 373. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarska organizacija TRGOVSKO PODJETJE »PREHRANA« NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke v 000 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev Osnovna sredstva 1.637 Sklad osnovnih sredstev 3.015 Denarna sredstva osnovnih sredstev 1.330 Drugi viri osnovnih sredstev — B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe — Sklad skupne porabe 26 Denarna sredstva skupne porabe 26 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev Skupna obratna sredstva 19.498 Sklad obratnih sredstev 661 D. Izločena sredstva Drugi viri obratnih sredstev 9.000 Denarna sredstva rezervnega sklada D. Rezervni sklad in drugi skladi in drugih skladov 1.007 Rezervni sklad in drugi skladi 1.086 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 62 Viri nerazporejenih sredstev 270 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kupci in druge terjatve 8.573 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 5.697 Druga aktiva 98 Dobavitelji in druge obveznosti 12.129 Druga pasiva 347 Skupaj 32.231 Skupaj 32.231 Vodja računovodstva: Direktor: Pepca Lenart 1. r. Anton Mihelčič 1. r. Predsednik upravnega odbora: Anton Ovniček L r. 374. BILANCA na dan 31. decembra 1960 gospodarska organizacija KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva v 000 Osnovna sredstva 755.656 Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 74.447 Sredstva skupne porabe 61.865 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 3.856 Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada 206.830 in drugih skladov 8.393 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva — Kupci in druge terjatve 160.380 Druga aktiva 27.654 Skupaj 1,299.081 P a s i v a Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 611.394 Drugi viri osnovnih sredstev 272.793 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 83.567 Drugi viri sredstev skupne porabe 19.532 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 63.435 Drugi viri obratnih sredstev 80.713 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 16.068 Viri nerazporejenih sredstev — E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 35.000 Dobavitelji in druge obveznosti 56.896 Druga pasiva 59.683 Skupaj 1,299.081 Podjetje je imelo v letu 1960 povprečno zaposle- leto 1960 znašajo: v osnovna sredstva 199,914.000 nih 731 delavcev in uslužbencev in je doseglo in v sredstva skupne porabe 24,655.000 din. 918,689.000 din celotnega dohodka. Investicije za Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Anton Kraševec I. r. Franc Beg 1. r. Dušan Mulej 1. r. I Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Šorn Maks — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun štetilka 606-70 2-245