^DIDAKTIČNI iZZiVi Zvonka Kajba, Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica MAR PRIMER OBRAVNAVE PAVČKOVE PESMI PESEMZA UČENCE TUJCE ^ V prispevku predstavljam gradivo za obravnavo Pavčkove pesmi Pesem za neslovansko govoreče učence. Poudarek je na besedišču in strukturah, ki so del vsakdanje komunikacije, hkrati pa so ključni za razumevanje pesmi. Učenec spoznava književno delo, ob tem pa se uči osnovnega sporazumevanja v slovenščini. 1. Načela vključevanja učencev priseljencev Ob poučevanju tujejezičnih učencev se učitelju nenehno odpirajo vprašanja, kako učenca s konkretnimi primeri, metodami dela in predvsem njemu prilagojenim gradivom usmeriti na pot, po kateri naj stopa, da se bo uspešno vključeval v šolo in dosegal predpisane standarde znanja, kar je zapisano v Smernicah za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole iz leta 2012. Načelo aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti komunikacije in drugih načinov izražanja - učenje jezika, me kot učiteljico še posebej vznemirja, saj so tujejezični učenci velikokrat premalo aktivno vključeni v proces poučevanja največkrat ravno zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika in majhnega števila ur, ki jih ministrstvo namenja učenju le-tega. Kot kažejo izkušnje, so tovrstne težave izrazitejše pri neslovansko govorečih učencih; na naši šoli so to albansko govoreči učenci. V oddelku 7. razreda, ki ga poučujem v tem šolskem letu, je 23 učencev, izmed katerih sta dva učenca tujejezična. En učenec je prišel na začetku šolskega leta iz Bosne in Hercegovine, že omenjena učenka pa je prišla s Kosova med šolskim letom. Učenca sta pri pouku pri rednih urah. Ker pa sta tujejezična učenca še v dveh razredih, ki ju učim, se zastavlja vprašanje, kako lahko pri konkretni obravnavi posameznega učnega sklopa najučinkoviteje izvajam pouk, da bodo ti učenci uri lažje sledili, se učili in snov tudi doma utrjevali ter dosegali napredek. Zanje posebej vsaj pri tretjini vseh ur slovenščine pripravljam gradivo, primerno njihovim zmožnostim. Pri pripravi gradiva mi pomagajo večletne izkušnje poučevanja slovenščine kot tujega/drugega jezika. Kakovostno narejeno gradivo zahteva ogromno vloženega časa in strokovne usposobljenosti. Dvomim, da lahko vsak učitelj zase reši tovrstno problematiko, ne glede na to, kako zavzeto jo rešuje. Mislim, da bi bilo treba uvesti sistematične rešitve za poučevanje slovenščine tujejezičnih učencev, kot že nekaj let opozarjajo strokovnjaki na tem področju (Knez, str. 40, v: Jeziki na povezujejo). 2. Tone Pavček: Pesem in tujejezični učenec Predstavljam primer gradiva, ki sem ga pripravila za obravnavo pesmi Pesem Toneta Pavčka, ki je po učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011 v 42 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2016 XIX. letnik, številka 2 sedmem razredu obvezno književno besedilo. Književnika Toneta Pavčka pa morajo učenci pregledno poznati. Gradivo, primerno za pouk, vajo, spoznavanje konteksta in jezika, je zelo pogosto treba posebej pripravljati. Sama sem se za to odločila ob sklopu Toneta Pavčka in obravnavi njegove poezije, kar je še posebno zahtevno, če se učenec vpiše v šolo, ne da bi se prej na katerikoli ravni srečal s slovenščino. Gradivo, ki sem ga pripravila, je namenjeno tujejezičnim učencem, ki so začetniki v znanju slovenščine, in učiteljem v upanju, da ne bi bilo treba vsakemu izmed nas posebej oblikovati vsega gradiva, pač pa bi lahko prišlo do izmenjav primerov iz prakse. 3. Usvajanje besedišča, naloge za preverjanje in njegovo utrjevanje Učenka je albansko govoreča in se je v razred vključila tri mesece po začetku šolskega leta. Gradivo sva začeli obravnavati pri uri, namenjeni učenju slovenščine za tujce (to ni bila individualna ura, ampak je bilo v po znanju slovenščine heterogeni skupini poleg te učenke še pet učencev od 5. do 8. razreda); nekaj nalog pa je reševala pri rednem pouku slovenščine. S tem sem želela doseči, da bi bila čim bolj vključena v proces pouka. Seveda gre pri učencu najprej za proces osvajanja na ravni razumevanja, sledi prepoznavanje pomenskih povezav, šele po daljšem času lahko od učenca pričakujemo, da bo osvojeno aktivno uporabljal. Preden sva se lotili obravnave besedišča, ključnega za razumevanje pesmi, je učenka usvojila (vsaj na ravni razumevanja) osnovne glagole, s katerimi opisujemo vsakodnevne aktivnosti, in sicer v 1. osebi ednine, kot so npr.: jem zajtrk, kosilo in večerjo, vstanem, se umijem, grem v šolo, gledam televizijo, vozim se s kolesom, grem spat... Učenka je delala po gradivu Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Ekspres slovenščina 1, ko je kasneje izšlo, pa še po gradivu Čas za slovenščino 1. 1. DEL Priloga o T. Pavčku. V 1. nalogi učenec sam ali z učiteljevo pomočjo prebere povedi pod slikami. izbrala sem besedišče, ki se mi zdi najpomembnejše za razumevanje pesmi. Hkrati pa so to besede, ki jih uporabljamo tudi v vsakdanji komunikaciji. Besede sem postavila v povedi, ker »je pri aktivnosti, kot je učenje besedišča, zelo pomembno, da so besede postavljene v kontekst.« (Upale, str. 128, v: Branje združuje.) Predstavljena so tudi poimenovanja za dele dneva in iz njih izhajajoči prislovi (jutro - zjutraj). Ob tem navajam tudi vprašalnico kdaj, s katero se sprašujemo po časovnih prislovih. 2. in 3. naloga preverjata razumevanje in rabo prislovov ter opozarjata na sopomenskost posameznih načinov izražanja (ko je jutro - zjutraj). Zvonka Kajba PRiMER OBRAVNAVE PAVČKOVE PESMi PESEM ZA UČENCE TUJCE 43 4. naloga zahteva postavitev glagolov v ednini v ustrezno obliko. izpostavila sem nepravilne glagole in uporabo metajezika, s čimer se bo učenka srečala pri urah jezika. Glagol dišati sem uporabila, ker smo v tem sklopu obravnavali tudi pesem Saše Vegri Kaj vse diši?. Tudi obravnavo te pesmi sem pripravila na podoben način in sem želela, da bi učenka tako gradila svoje besedišče s pomenskim poljem besed. 5. in 6. naloga preverjata besedišče in vzorce iz 1. naloge, v prvi gre za povezovanje besed v povedi, v drugi pa mora učenec sam dopolniti in zapisati besede. V 7. nalogi se pojavljajo besedne zveze za čustvena stanja, razpoloženja oz. počutja. Učenec spozna tako pridevniške oblike za moški in ženski spol kot tudi samostalnike, izpeljane iz njih. Tako širi besedišče s pomenskim poljem besed, kar sem že omenila. 8. naloga zahteva dopolnjevanje z novo usvojenimi samostalniki. ii. DEL 4. Obravnava prirejene pesmi V 9. nalogi preidem na konkretno obravnavo pesmi, ko je usvojeno osnovno besedišče, ki ga najdemo v pesmi. Pavčkovo pesem Pesem sem po kiticah poenostavila, da bi jo bilo lahko čim lažje razumeti. Besede, za katere pa se je izkazalo, da jih je učenka težje razumela kljub razlagi, sem s pomočjo slovarja in učenca, čigar materni jezik je albanščina, a je v Sloveniji že več let, prevedla in zapisala v okvirček ob pesmi. V 10. nalogi sem vsebino pesmi poenostavila in zapisala sporočilo. Ob tem sem dodala še povedi, s katerimi bi učenka spoznala pesnika in to znala povedati. Z 11., 12. in 13. nalogo preverjam, ali je učenka usvojila cilje, ki sem ji jih zastavila. izpostavljam tudi vprašalnice, ki so nepogrešljive, če se želimo kakorkoli sporazumevati. S 14. in 15. nalogo želim učenko seznaniti z osnovnimi podatki o pesniku Tonetu Pavčku, toda ne pričakujem, da bi o tem tvorila samostojno besedilo, saj besedilo vsebuje tudi preteklik, ki ga učenka še ne zna. Če bi bila slovansko govoreča, ji preteklik ne bi povzročal težav, razumela bi ga. Osnovne vprašalnice kdo, kaj, kje, kakšen, ali pa so cilj, ki naj bi ga usvojila, vendar predvsem v kontekstu, ko govori o sebi in življenju, ki jo obdaja. To preverja 16. naloga. 5. Sklep Na takšen način lahko učenec usvoji osnovne podatke o pesmi, njeno vsebino in sporočilnost ter spozna pesnika, kar predpisuje učni načrt za pouk slovenščine v osnovni šoli. Hkrati pa močno obogati svoje znanje slovenskega jezika, ki ga lahko uporablja in dokazuje v praksi. Tako ne gre za nikakršno učenje na pamet, da bi zadostili le kriterijem ocenjevanja. 44 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2016 XIX. letnik, številka 2 ^ POVZETEK V prispevku predstavljam učno gradivo za obravnavo Pavčkove pesmi Pesem, ki je obvezno besedilo v 7. razredu OŠ. Namenjeno je neslovansko govorečim učencem začetnikom. Pripravila sem ga za albansko govorečo učenko, ki se slovenščino šele uči. V gradivu je poudarek na besedišču in strukturah (predstavljenih s slikovnim gradivom), ki so del vsakdanje komunikacije, hkrati pa so bistveni za razumevanje same pesmi. Učenec se tako aktivno vključi v sprejemanje obravnavne snovi - spoznava književno delo, ob tem pa se nauči besedišča in komunikacijskih vzorcev, ki mu omogočajo osnovno sporazumevanje v slovenskem jeziku. Ključne besede: književni pouk tujejezičnega učenca, Tone Pavček, pesem Pesem, 7. razred ^Literatura • Arnež, Tina et al., 2015: Branje združuje: z BDS že 20 let: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 11. strokovnem posvetu. • Jelen Marduša, Mojca et al., 2015: Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOPj. Ljubljana: iSA institut. • Jerman, Tanja et al., 2015: Ekspres slovenščina 1:učbenik za začetnike na tečajih slovenščine kot drugega in tujega jezika. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. • Jeziki nas povezujejo: zbornik povzetkov / 2. Nacionalna konferenca Jeziki v izobraževanju, 15. april 2016, Ljubljana. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2016. • Knez, Mihaela et al., 2015: Čas za slovenščino 1. Učbenik za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete. • Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Smernice za celostno vključevanje priseljencev (otrok, učencev in dijakovj iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, 2012. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na http://eportal.mss.edus.si/ msswww/programi2014/programi/media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_ vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf (12. 6. 2016). Zvonka Kajba PRiMER OBRAVNAVE PAVČKOVE PESMi PESEM ZA UČENCE TUJCE 45 Priloga: Tone Pavček - PESEM 1. Preberi. Deklica piše. Deklica bere. To je mama. Piše na list. Bere knjigo. Ima otroka. To je rana na prstu. Rana boli (au) V rani je kri. Kri je rdeča. To je roža. Roža diši. To je srce. Srce je rdeče. To je jutro. To je dan. To je večer. To je noč. KDAJ? ZJUTRAJ PODNEVI ČEZ DAN ZVEČER PONOČI 2. Obkroži. Kdaj ješ zajtrk? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj greš v šolo? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj ješ kosilo? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj greš iz šole domov? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj ješ večerjo? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj greš spat? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj si umiješ zobe? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. Kdaj se učiš slovenščino? Zjutraj. Podnevi. Zvečer. Ponoči. 3. Dopolni. Ko je jutro, vstanem. _vstanem. Ko je dan, se učim. _se učim. Ko je noč, spim. _spim. Ko je večer, gledam televizijo. _gledam televizijo. Ko je jutro, si umijem zobe in obraz. _si umijem zobe in obraz. Ko je dan, se vozim s kolesom. _se vozim s kolesom. Ko je dan, pišem domačo nalogo. _pišem domačo nalogo. Ko je večer, grem spat. _grem spat. 46 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2016 XIX. letnik, številka 2 4. Dopolni. GLAGOL BRATI GLAGOL PISATI 1. oseba ednine Jaz berem 2. oseba ednine ti 3. oseba ednine on/ona GLAGOL IMETI 1. oseba ednine Jaz imam 2. oseba ednine ti 3. oseba ednine on/ona 1. oseba ednine 2. oseba ednine 3. oseba ednine jaz ti on/ona pisem GLAGOL DIŠATI 1. oseba ednine 2. oseba ednine 3. oseba ednine Jaz ti on/ona dišim 5. Poveži. A Učenec piše 1 otroka. B Učenka bere 2 domačo nalogo. C Mama ima 3 diši. Č Učenec piše v 4 knjigo. D Rana 5 zvezek. E V rani je 6 boli. F Kri je 7 rdeče. G __ Srce je 8 kri. H Roža je 9 vijolična in zelena i _ Roža 10 rdeča. 6. Dopolni. a) Jaz piS__pesem. c) Zj_____jem zajtrk. d) Zv____berem knjigo. f) Zvečer j__večerjo. h) N__je črna. j) Kri in srce sta r___a. b) Ves___sem, ker se učim slovenščino. č) Vsako j____vstanem ob 7.00 (ob sedmih). e) Pon___spim. g) Roža di__. i) Ra _ _ boli. k) P______se učim slovenščino. 7. Preberi. KAKO SE POČUTIŠ DANES? = KAKO SI DANES? Dobre volje sem. Slabe volje sem. $ Vesel sem. 5 Vesela sem. $ Žalosten sem. 5 Žalostna sem. $ Srečen sem. 5 Srečna sem. Boli me glava. To je veselje. To je žalost. To je sreča. To je bolečina. KAKO SE POČUTIŠ DANES? = KAKO SI DANES? - Danes sem vesel/vesela, žalosten/žalostna ... Zvonka Kajba PRiMER OBRAVNAVE PAVČKOVE PESMi PESEM ZA UČENCE TUJCE 47 ALI SI DOBRE VOLJE? © - Dobre volje sem. ALI SI SLABE VOLJE? ® - Slabe volje sem. 8. Dopolni. Primer: Kadar imam na prstu rano in me boli, čutim bolečino. a) Kadar sem vesel/vesela, čutim__ b) Kadar me boli glava, čutim__ c) Kadar sem dobre volje, čutim__ č) Kadar sem slabe volje, čutim__ d) Kadar sem srečen/srečna, čutim__ e) Kadar sem žalosten/žalostna, čutim__ 9. Preberi pesem. Tone Pavček: PESEM Tone Pavček: PESEM slovar (Prirejeno.) Prava pesem se piše sama, prava pesem se bere sama, prava pesem je kakor mama, od življenja samega dana, z rano in rožo zaznamovana in ena sama. Prava pesem se piše zjutraj, prava pesem se piše čez dan in se piše, kadar se piše seveda, na večer in se piše ponoči, prava pesem se piše noč in dan, prava pesem se piše, kadar ni moči srcu biti nič drugega kakor beseda in vsebeseda. Šele potem, če ti sreča v besedo kane, šele potem, če beseda beseda ostane, šele potem, če ti je kdo ne ukrade in če med ničbesedami ne propade, pesem (mogoče prava) nastane zate in zame. 10. Preberi. Pesem govori, kako nastane pesem. Pesem je kakor mama. V pesmi sta rana in roža - v pesmi sta žalost in veselje. Pesem je žalostna ali vesela. Pesem nastane zjutraj, podnevi, zvečer in ponoči. Pesem nastane vedno. Pesem nastane, če je srce beseda. Če imaš srečo, nastane pesem. Pesem je za dva človeka. Pesem imava jaz in ti. Pesem piše pesnik. Pesem bere bralec. Če je pesem dobra, jo bralec rad bere. Avtor pesmi Pesem je Tone Pavček. On je pesnik. Dobra pesem se piše sama, dobra pesem se bere sama, dobra pesem je kakor mama. d°ber - imre sam - i vetem V pesmi sta rana in ~ožs . = kakor - si V pesmi sta žalost in veselje, bolečina in sreča. Dobra pesem se piše zjutraj, dobra pesem se piše podnevi, zvečer in ponoči, dobra pesem se piše vedno, vedno - gjithmone dobra pesem se piše, kadar je srce kadar, k° - ktir beseda. Če imaš srečo, nastane pesem za tebe in za mene. nastane - ndodh za tebe = zate - per ty za mene = zame - per mua 48 SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2016 XIX. letnik, številka 2 11. Obkroži. 1. O čem govori pesem? A Pesem govori, kako nastane pesem B Pesem govori o mami. C Pesem govori o roži. Č Pesem govori o rani. 2. Kakšna je lahko pesem? a Pesem je vesela in je žalostna. B Pesem ni vesela in ni žalostna. 3. Kaj je res? A Dobra pesem je kakor mama. B Dobra pesem je kakor oče. 4. Ali je res? Pesem nastane vedno. Pesem nastane, če je srce beseda. Pesem je za enega človeka. 5. Kdo piše pesem? A Pesnik. B Bralec. 6. Kdo bere pesem? A Pesnik. B Bralec. 12. Poveži. a) Tone Pavček b) naslov Pesem c) moški, ki piše pesmi č) je kakor mama d) avtor e) je vesela ali žalostna 13. Odgovori. Kaj dela pesnik? Kdo piše pesmi? Ali je Tone Pavček pesnik? Kakšna je pesem, če jo bralec rad bere? Kdaj nastane pesem? Kakšna je lahko pesem? Kako je naslov pesmi? DA NE DA NE DA NE pesem pesnik Zvonka Kajba PRiMER OBRAVNAVE PAVČKOVE PESMi PESEM ZA UČENCE TUJCE 49 14. Preberi. ^iSlika 1 Tone Pavček je slovenski pesnik. Rodil se je leta 1928 (*) in umrl je leta 2011 (t). Pisal je pesmi za otroke in za odrasle. Prevajal je tudi pesmi iz drugih jezikov. Iz albanščine je prevajal v slovenščino. Napisal je pesniško zbirko Majnice, fulaste pesmi. Njegova poezija je humorna. V pesmih je veliko domišljije = fantazije. Pesnik je bil vedno dobre volje. Tone Pavček (*1928-t201l) 1928 - tisoč devetsto osemindvajset 2011 - dva tisoč enajst Vir: https://sl. wikipedia.org/ wiki/Tone_Pav%C4%8Dek#/me- dia/File:Tone_Pav%C4%8Dek. jpg. ^iSlika 2 ■P Tone PavM. | Tf Vir: Pavček, T. (1996]. Majnice - fulaste pesmi Ljubljana: Mladika. 15. Odgovori. Kdaj se je rodil pesnik? Kdaj je umrl? Kaj je pisal? Ali je prevajal? Kakšne so njegove pesmi? Kako je naslov pesniški zbirki? Kakšen je bil pesnik? 16. Odgovori. Kdaj si se rodil/-a ti? Ali rad/-a bereš pesmi? Ali pišeš pesmi? Imaš rad/-a vesele ali žalostne pesmi? Kakšne volje si danes? Kaj delaš, ko si žalosten/žalostna? Kaj delaš, ko si vesel/vesela? Kaj delaš, ko si srečen/srečna?