Slovniški pomenki.
Rea je v slovenskem pravopisja se mno^a znamenita razlika; zato je zlo želeti, da bi pisatelji enkrat kaj stalnega dognali, da bi človek vedel, česa se der-žati. Ne govorim od ega in iga^ pri in per itd., to je že dognana stvar, in vemo, ktero velja; toda še mnogo drazega nam zlo križem hodi.
Z veseljem smo te dni brali pravila gcsp. dr. Miklošiča pri sostavljanja slov. berila za nadgimna-zij, in one nam marsikaj določijo in poterdijo, pa tudi kaj poderejo.
Tadi mi smo se poprijemali od mnogih pisateljev vpeljavane oblike ti^ ta^ to^ pa smo si dovolj poskušali, da je z njo velika težava, ker nevajenega bravca zlo moti, in večkrat clo cel stavek dvoumen dela, postavim: ti bi srečen bil, ko bi . . . Cjdieser ware" und 55du ware8t gliicklich" . . .)> ^^ J® P^^^^ (^dieser hat geschrieben" und er hat dir geschrleberi") itd. Zategadel ^e radi spet lotimo ljudske in umevne oblike ifa^ ta^to^
—   358   —
k//ttč, v^anka in vganjka, znabiti (udi w^anka in uganjka itd. itd. Ali ni res taka? Kaj je tukaj p razvil o? Le toliko se kaže, da / u taki obiIno3ti, kakor gtL goap, Metelko rabijo, blezo ne bo obveljal; toda da bi vsak svojevoljno ongpavil ž njim, ga tukaj iztrebova!, tamkej postavljal, kakor se mu zljubi, to ni po slovniski. Naj bi se učeni pisatelji o tem oglasili, jim bomo serčno hvaležni; ker tako razpertje, kakor si sami poskušamo in tudi od drugih čnjemo, pri pisanju zlo moti, in večkrat človek z nar boljšo voljo ne ve, ali bi ^^hi" ali jjhot" potegnil, da bi dosledno bilo.
S temi verstieami nobenega ne zasegamo, ampak le svoje mnenje povemo, in odkritoserčno podučenja želimo, ker nam je edinost u pisavi naši draga. Veliko smo že doversili, da nam mili nas jezik gladko teče,—• še to dogotovimo, in opravili smo po tem večidel vse!'«'3
A. Oliban.
—   359   —
*) živa potreba res je, da o tej reci bi se kaj stalnega dognalo in različne pisave kolikor moc se zedmile „sine ira'' sed „cum studio". Ljubo nam bo, ako v občni prid se oglasi vec veljavnih mož, in nam razodene vsak kratko pa dobro svoje mnenje.                                                        Vredništvo,
dasiravno je slovnlški  analogii nasprotna.    Tudi  nam je    ] po volji, da stare vina ostanejo, in da naj se raji miza lepša napravi; to in uno obliko umevnost priporoča.        ,/
Za nekaj nam je pa vender žal, kar so omenjene , pravila overgle, namreč za novo obliko Marta ^ Azia^ I Perzm itd., ki se nam zdi veliko lepša memo stare. Bodi si tudi, da vsak nepotujčen Slovan u omenjenih besedah ija izgovarja, to nič ne de; kajti, če mu tudi Marta itd. pišeš, on bo le po svoje izgovarjal Marija itd., kakor tudi nebrojno drugih besed Slovan drugače izgovarja, kot ptujec; — in bodi si, da bi Slovan u do-tičnih besedah prav za izgovarjal, bi a tem ne lepoti ne amevnosti besede kar trohice škode ne prizadjal. Zato je že Vodnik piaal Marža, in clo podertea, ladia itd. Res je sicer, da ^pritikliae" ima vsak jezik pravico po svoje krojiti; toda u besedah Maria, Lucia, Austria itd. ne najdemo nič pritaknjenega, ampak sledna pismenka nam je enako bitstvena, in i u besedi Maria nam ni nič manj na sredini, kot i u besedi Deogen. Zato bi bilo želeti, da bi se takim ptnjkam okraz ne spredaj ne zadaj ne pačil, in da bi novejša oblika obveljala, ki je že kaki dve leti sem u ^jNovicah^' in „Drobtini-cah" rabljena, in tudi u nar novejšem j^berilu" za ljudske šole, ki je ravno na svitlo prišlo, vpeljana, in koje smo se tudi prav radi poprijeli, ker je lepa in pravična ob enem, pomote pa priprostemu bravcu kar nič ne dela. — Cosa se bodo pisatelji posihmal poprijeli?
Tudi bi nam ljubše bilo, ako bi nam omenjene pravila, mesti pisavo Kraj ne in Krajnsko, ki ni dokazano napčna, in u koji so se pisatelji že zlo poedinili, ovreči, raji marsikaj druzega določile, u čemur je naj veča različnost in svojovoljnost pri pisanju. Sem spada rabljenje cerk w, t? in j.
Mesti v^ vs^tkv' ^predlog') dosti naših pisateljev kar naravnost piše u — u hišo — in želimo, da bi jim to obveljalo, ker je bolj lepo in občno, in nikomur ni kar nič u spotiko; samo u pesmih naj bi pripušeno bilo, oboje rabiti u in v^ u polajšanje mere. Pa veča težava z u \n v }q n sestavah z drugimi besedami. Tu 86 še nihče ni in se blezo ne bo podstopil dosledao u pisati; splošna pisavna raba je pa še clo malo tacih besedi določila, da se dosledno ali z r^ ali z u pišejo, postavim: i?zamem, z^stanem, izprašam, in i^merjem, tfkažem, i/božen in še nektere; nebrojno ostalih besedi pa dva pisatelja enako ne pišeta. Zato pri enem bereš i?kradem, zataknem, i^gasnem, pri drugem spet t/,kradem, zataknem, i/gasnem itd. In še te dni smo brali (se ne spomnimo več, ali u Novicah ali u Danici} eno takih besed a enem in ravno tistem sostavku enkrat z v in kmalo potem z u pisano (ko bi hotli prebirati, bi to še večkrat zadeli) in te nedoslednosti nobenemu pisatelju ne zamerimo, ker se nam ravno taka godi. In a slovarjih, postavim u Janežic-evem, je nekaj tacih besedi pod u^ nekaj pod r, naj več pa pod obema iskati. Kaj je tukaj pravilo? Gosp. Metelko pišejo stopim in Izrinem, ^^Iovim in t^jamem, in pravijo: ^^u pomeni von in tudi bei^S toda u besedah t^topim, z^lovim, ogledam nam ta pomen ni ravno dosti očiten, in kaj pa v pomeni? Jako bi nam vstreženo bilo, ako bi nam hotli častiti gosp. profesor, ali kdo drug učen slovničar jasniše pravilo o tem povedati, in u m v pravico spoznati, da se u dotičnih besedah ne bota vedno spodlezala; — prosimo!
Ravno taka se nam godi z mehčavnim j godi, to je, z Z/ in nj. Po ustnicah v, 6, p^ m^ skoraj vsi pisatelji dosledno 1} rabijo (dre7wZ/em, ozdra2?//am itd.); u naj več druzih zvezah je pa velika nezloga; toraj bereš usm///en in usmiZen, dobrot(/iv in dobrotUV, mer-go/Jenje in mergo/enje itd. itd. In ravno taka je z n/; piše ae stopina in stopinja, tanko in tan;ko, k/uč in