St. Peter pri Mariboru. V nedeljo 14. t. m. se Jo vršil ob obilni udeležbi občni zbor krajevne organizacije JRZ. Po poro.ilih funkcijonarjev 8« je izvolil zopet starl odbor. Obširno poro-ilo o političnem ln gospodarskem položaju pa je podal -marlborski podžupan g. Franjo žebot. Razen par lzjem je vsa župnija v taboru JRZ. — Fantje novinci nas v kratkem zapustijo, da nastopljo vojaško službo in da zadostijo svoji državljanski dolžnosti. Da bi se le vsl zopet dobrl ln zdravl vrnili. — Od novega leta pa do danes še ______ imeli mrliča. Torej znak, da je pri nas zdrav kraj ln zdravi ljudje! Vurberg. Na Jožefovo je Imela naža krajevna protituberkulozna liga občni zbor. Predsednik g. dr. Okolokulak je v obširnem govoru opisal delo ln boj zoper jetiko v ptujskem okraju. Pozival je vse navzoče na složno delo zoper tega hudega sovražnika človeškega rodu. G. doktor vsako sredo sprejema ln pregleduje domače uboge ljudi, bolne na jetlki, brezplačno. SolarJom pa se je preskrbelo že 20 kg najfinejšega rlbjega olja. Bog daj, da bl llga še naprej kacala lepe uspehe! Sv. Andraž v Slov. gorlcah. Dobre tri mesece ¦o rabili naši JNS ln njih rdeči piijatelji, da so Bi oddahnili od strahovitega poraza pri občinBkih volitvah. Svojo onemcglo jezico stresajo zdaj nad neljubimi jlm osebami, zlasti nad novlm županom v časopisu, o katerem gre glas, da je glasllo »Ijudske fronte«, ki je po raznih državah mešanica liberalizma, socializma ter komunizma. S tem nehote kažejo, kaj je tudi njim v srcih. Hvala Bogu, da smo pravočasno spregledali, sicer bl tudi naša občina zaplavala sfiasoma v nevarne vode ljudske fronte. Vsl doplsl v ozna.enem časopisu razodevajo, kako silno se nekaterim toži po izgubljeni komandl" v občini ln kako silno hrepenijo zlaeti po županskem stolčku. »Lastna hvala, cena mala« so rekli možje ln fantje, ko so tik pred volitvami razdeljevali sedanji penzijonisti znani letak, ki naj bi volilce navdušil za bivše diktatorje; isto se mora reči sedaj, ko pošiljajo samohvalne doplse v razne liste. Da, da, lastna hvala celo smrdi. Pa naj nlkdo ne mlsll, da je fltevilo tiBtlh, ld se aaml hvalijo, koliCkaJ upoštevanja vredno. Nltl tollko Jlh nl, kot je prstov na roki. Med njlmi ao pa takl, ki so tako dobro gospodarlll, da Je postala pozorna celo »odnlja. Tudl takfini so med njlml, kl po svojem poklicu ne bi smell blti! Je to plsana družba. Radl tega ee dobro zabavamo nad vseml .nepesniškiml« prolzvodl te plsane druZbe, saj razodevajo le njeno onemoglo jezo, kl Jl pa bl mogla na zdravju škodovatl . , , Male dole pri Vojnlku. Blagodejno solnce ž« vzbuja pomladne cvetke k novemu žlvljenju. Tudl človek se vzbuja ln z novlm upom gleda v bodoCnost, kaj ln kako bo delal. Ti naSl pogledl so nekollko zasenčenl, posebno ako se ozlramo na vprašanje naše prehrane. Preteklo leto Je blla v našlh krajih, kakor večinoma v celi banovlnl jako slaba letlna. Pri nas pa je Se to, kar je prirastlo, oklestila toCa. Prosimo oblast pomočl, posebno pa našo občlno. Naj bl se naročila koruza po znižani cenl, posebno slromašnl naj bi jo doblll 6e le mogoče brezplačno. Prosimo tudl, naj bl tudl to leto se še v večji meri Izvajala javna dela ,da se narod zaposll. NajsrCnejša želja ln okolice pa je, da se tudi pri nas gradi cesta lz Ivence na Crešnovec-Ksadnatr, kjer je bolj potrebno, nego kje drugod, kjer so ltak najboljSe ceste. Vransko. Proračun združene občine Vransko za leto 1937-38 predvideva skupno 179.795 Din izdatkov in ravno tollko dohodkov. Izmed raznih postavk je določeno za vzdrževanje in popravilo občinsklh cest ter mostov 16.500 Dln, za občinski ubožni sklad 25.000 Din ltd. Kako dobro gospodari novi ob.inski odbor, se vidi iz tega, da je kljub visokim izdatkom, kl so za tako vellko občino neizogibnl in potrebnl, še znižal občinske doklade na 80%, dočlm so znašale dozdaj za blvšo trško občlno 88% ln bivši občini Jeronim ln Prekopo pa 85%. In vendar je pri tem ostal Se vea prebitek iz prej.njega proračuna, ki znaša okrog 80.000 Din, nedotaknjen ln se bo ves lahko porabil za odplačilo dolga za vodovod. Iz tega se lahko. vldl, kako prazen In neutemeljen je bil strah tržanov pred združitvi.o vseh bivšlh občin v eno, češ, da se bodo potem zaradi združitve morale zvišati občinske doklade. Zgodilo se je ravno obratno: še tržani imajo dobiček od združitve, kar smo mi te prej vedno zatrjevali. Ravno tako pa aedaj lahko okoličani vidijo, da je bil navadni >volilni šlager«, češ, tržanom boste morali pomagati plačevati dolg za vodovod. Kljub temu dolgu so ee doklade še lahko znižale. In kakor kaže, bo vodovod skoraj v dveh letih plačan, ako ne bo prišlo kaj izvanrednega vmes. Ta kratek pregled zadostuje, da lahko vsak pameten človek spozna, da znajo tudi »hribovci«, kakor se nekateri tržavni zasmehljivo izražajo o novem občinskem odboru, zelo dobro gospodariti na občini. To bo moral vsakdo priznati, kdor seveda ne gleda na občinsko gospodarstvo skozi črna atrankaraka očala, ki mu ne dopuščajo, da bi tudi nasprotniku, če dobro gospodari, priznal Zato so volilci iahko popolnoma zadovoljni, da bo zaupali vodstvo občine pri preteklih volitvah Pcoov-fkovi list.i. fekofjavas pri Celju. Celjska »Nova doba« je v j._j. _._.. __cvilk. z dne 12. marca prinesla dopis iz škofjevasi, v katerem se zaletava v sedanjega g. župana. Pravi, da so občinske ceste take, da mora človek do vratu po blatu hoditi. V tem se tudi mi strinjamo z dopianikom »Nove dobe«, da so ceste v skrajno slabem stanju. Ni pa res, da bi bil tega kriv sedanji g. župan. On vodi občino šele par mesecev in mora dolati z občinskim proračunom, ki ga je naredila prejšnja uprava, ker novl proračun stopi v veljavo Bele 1. aprila, kar»je dopisniku dobro znano. Da bo občinske ceste v tako slabem stanu, je krivda prejšnje občinske uprave. V pomirjenje dopisnika povemo, da je okrajnl cestni odbor v Celju stavil v svoj novi proračun za naše obč. ceste znesek 55.000 Din, sedanja občinska uprava pa je stavila v proračun v isti namen 15.000 Din. Občina bo imela tako od 1. aprila za svoje ceste na razpolago 70.000 Din. — Koliko pa so Imeli gospodje, ki je za njimi »Nova doba«, letno za ce. -e. — Z obrambnim zldom ste prišli malo pozno; glavna poplava je bila že v jeseni In je voda že takrat odnesla večlnoma vso navlako, ki se je skozi več let nakopičila tam pri občinski hiši. Dopisnik se huduje, da se je drž. ln banovinski proračun povižal. Kdo pa je tega kriv? Ali ne ljudje vašega kova, ki so glasovali Ea centralizem in tako pripomogli, da roma iz naše Slovenije vsako leto okrog 600 mi.ijonov Din na jug, katerih mi nikoli več ne vidimo! Ce bi tisti milijoni ostali tukaj, bi mi lahko lzhajali z dosti nižjiml proračuni. Radi krompirja pa naj gre dopisnik k cerkvi poslušat obCinski razglas, pa bo zvedel, kje in kdaj se dobi krompir. Kadar dobimo koruzo, vam pa že naEnanimo, le nič se ne bojte! V hiši, v katerl je občinski urad, je tudi gostilna. To pa je po zakonu prepovedano. In tako je prlšel sedaj ukaz, da mora ali občinski urad ali pa gostilna iz hiše. Ker pa nikakor ni mogoče, da bl se urad izselil Iz svoje hiše, se bo morala izseliti pač gostilna, to pa ne po krivdl g. župana, kakor to namlguje dopisnik, ampak po določbi zakona. Dopisnik se tudi norčuje iz bolezni g. župana. Dopisnik je tudi že bil bolan In Se danes boleha za gotovo boleznijo. Naš g. župan pa je in bo zdrav brez take brlge! Buče. Tudl v nažem kraju imamo precej natočnikov >Slovenskega gospodarja«. Pridno ga čita vse, staro In mlado, ker vsi vemo, da je to naš najboljši slovenski katoliškl tednik. Ceravno nismo v prometnem kraju, se je vseeno 15. marca otvorll gospodinjski tečaj. Tudi naša defcleta se bodo nekaj naučila, kar bodo rabila v težkem življenjskem boju. Tečaj bo trajal do 15. junija, torej tri mesece, ter upamo, da bo bnel dober uspeh. — V gospodarskem oziru je t>rl nas kakor drugod kritično. Vse, kar kmet lahko proda, nima prave cene, a kar mora ku- piti, je vse jako drago. NaS kmet hudo trpi, kaj bi pa bilo potem, če kmeta"ne bi bilo? Ce bi kmet propadel, tedaj bomo tudi mi, kl smo od kmeta odvisni. Sladka gora. Tukajšnja proatovoljna gasilska četa bo vprizorila na velikonočni pondeljek ob treh popoldne narodno veseloigro: »Mickl je treba moža«. Vsem, ki bi se radi veselo zabavali, priporočamo, da si jo pogledate! Franclja. Zelo me je razveselilo, ko sem dobila semkaj »Slovenskega gospodarja«. Vsi, ki smo v tem kraju, ga s prav velikim veseljem čitamo in to tembolj, ker nas zanima vsako poročilo iz ljubega domačega kraja. Da, on je naš najboljši prijatelj, in boljšega prijateija, kakor je »Slovenski gospodar«, si pač želeti ne moremo. Zato ga vsem priporočarno, ki ste iz ljube Slovenije tukaj v Franciji; vsak bodi njegov naročnik in ga rad čltaj. Pa tudi v ljubi domovini naj no bo nobcnc krščanske hlše, ki ne bi bila naročnica »Slovenskega gospodarja«. Tukaj v Franciji nam ravno ne gre preslabo; z delom smo tudi dobro obloženi. Globoki vtis je napravilo na mene ter cstalo nezabno v spomlmi. ko eem romala v Lurd. Ne morem tega popisati, kar je občutilo moje srce, ko sem klečala pred duplino, kjer se je Marija prikazala Bernardki. Tudi sem s tovari.icami, ki so tukaj v bližini. romala v Lizije, kjsr je sv. Terezika deteta Jezusa. Tamkaj je velidastna bazilika, ki pa še ni gotova. Vse smo se prav srefino počutile in solse Ło nam stopile v oči, ko smo bile na tem svetem kraju. Vse prijatelje in znance ter vae čitatelje »Slovenskega gospodarja« prav prisrčnc pozdravljamo in želimo vesele velikonočne praznike: Francika Peršak, Micika Ferenc, Veronika Jerič, Lojzika šmidlehner.