Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v u nravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 5(1 Din, polletno 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru PONEl>E£JSKJ VENEC Uredništvo: Kopi-turje.va ul. št.6/lll Telefon št 2050 in 29% — Rokopisi sc nc vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. (i Poštni ček. račuu. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Slava velikemu papežu! V petek, 22. januarja, je preteklo deset let, (nikar je zavedno zatisnil oči blagi Benedikt XV. — prej Giaeomo della Chiesa — ki je spretno vodil Cerkev skozi vojni vihar. Takrat sta se oba bojujoča se tabora z vsemogočimi diplomatskimi intrigami in grožnjami trudila, da bi pridobila Cerkev nu svojo stran, dobor zavedajoč se, da je katoliška Cerkev prva velesila sveta, ki s svojim vplivom lia duše premore tudi v vojni več, kakor oborožena sila najmogočnejše države. Zaman so je trudila antanta, zaman sta se trudila Avstrija in Nemčija. Sv. oče je bil sicer po rodu Italijan, toda bil je glavar vesoljne katoliške cerkve, ki je vsem vernikom in narodom enako dobro mati, ki jih ščiti pred krivicami močnejših, ki graja napake šibkih, kakor ludi najmogočnejših no-svetnjakov. Benedikt XV. je v letu 1917, ko je divje, prav živalsko sovraštvo tako razdvojilo človeštvo, da nI hotelo odložiti orožja niti spričo potokov prelito krvi, pozval vse narode, naj prenehajo z .nesniiselnim klanjem . Takrat so generali škrtoli, toda škrtali so v obeh taborih, v glavnem stanu antante, kakor tudi Avstrije in Nemčije. To je bilo znamenje, do jo Cerkev ostala v sredi, do je ostala res katoliška, vesoljna. Mussolini je leta 1928 v Ameriki izdal svoje sponiino (»My Autobiogrophy — Ne\vyork Charles Scribers Sons). V tej knjigi, kotere prevod ni smel iziti v italijanskem jeziku in iz katere je bilo fašističnim časnikarjem prepovedano posneti značilnejša mesto, je Mussolini zapisal: Benedikt XV. ni pustil v naših srcih simpatičnega spornimi. Mi (Italijani) nismo mogli pozabiti, da je Benedikt XV. v letu 1917, ko so se narodi medseboj bojevali, označil vojno z nesrečnim izrazom nesmiselno klanje..... Kljub temu še danes marsikateri ljudje, ki nimajo smisla za kritiko in zgodovino, smatrajo dvoumno zadržanje Benedikta XV. zu višek pravičnosti in izraz objektivnosti njegovega duha... Tako je Benediktova obsodba vojne zadela Mussolinija, ki je komaj pred dvema letoma za[>el slavo bobnenju strojnic in topov, ki je lepšo kakor so besede, Slovenci in Slovani se moramo še s posebno hvaležnostjo spomniti Benedikta XV. Njrgovo pismo ua tedanjega tržaškega škofa Bartolomasija po strahovitih volitvah v Istri lela 1921. bo ostalo v zgodovini slovenskega in hrvaškega ljudstva pod Italijo neizbrisen dokument fašističnega nasilja, o tudi dokument vesoljsko katoliške cerkve. Kako se je sv. oče zavzel zo bedno slovansko duhovščino pred fašističnimi nasilniki in koko obžaluje, da ne moro posredovali pri italijanski vladi zo naše ljudstvo, ker so bili tedoj diplomatski odnošaji med Vatikanom in Italijo prekinjeni! V takšnih razmerah, kakor so danes, ko je fašistična Italija sklenila s Cerkvijo reden konkordat in se v njem obvezala, da bo spoštovala versko svobodo, bi bilo Benediktu XV. nuiogo lažje protestirati. Koliko hujši bi bi njegov protest danes, ko ob-loslva ne samo trpijo nasilje nad našim življem, temveč ga tudi sama izvajajo. Znamenito Benediktovo pismo se glasi: »Časlitemu bratu Angelu Bartolomasiju, Irž. in koprskemu škofu, Benedikt XV. Castitemu bratu pozdrav in apostolski blagoslov! Z veliko žalostjo smo doznali od raznih strani, da mučijo in trpinčijo nekateri hujskači večino onih istrskih duhovnikov, ki skrbijo za vero hrvatskih in slovenskih vernikov. Znano nam je, da so postali ti duhovniki Jezuitski red v Španiji razpuščen Madrid, 24. jan. Ig. Uradni list objavlja danes dekret o razpustitvi jezuitskega reda. S lem se jc izvršil člen 26 španske ustave, ki govori o razpustu tega reda. Dekret jezuitov samih ne goni iz dežele in lahko šc dalje ostanejo v Španiji, nc smejo pa več javno delovati, kot člani reda. V tej omejitvi pa je dekret še vedno zelo oster. Dekret pravi med drugim, da država ue priznava jezuitskemu redu nobene pravne sposobnosti več, tudi ne jezuitskim šolam in drugim institucijam, ki so direktno ali indirektno odvisne od jezuitskega reda. V desetih dneh mora prenehati skupno življenje jezuitov. V bodoče jezuiti ne bodo smeli niti javno, niti v drugi obliki bivati skupaj v skupnih bivališčih, niti sc ne bodo smeli shajati, da bi na kakršenkoli način obranili svojo skupnost. Od današnjega dneva dalje jc redu prepovedano svobodno razpolagati s svojim imetjem. Vse imetje Družbe Jezusove s^ koniiscira in preide v last države in se bo porabljalo v dobrodelne namene. Pristojne oblasti morajo v desetih dneh predložiti pravosodnemu ministrstvu popoln seznam vseh nepremičnin, ki so vpisane na ime jezuitov. Banke, trgovske družbe in vse privatne osebe, ki so bile v zvezah z družbo Jezusovo, morajo ludi v desetih dneh poslali seznam o kontokorenlih, radi krutega preganjanja zlohotueiev zrlvr krvavih surovosti in vsakovrstnega zasramovanja, čeprav jih ne morejo drugega zločina nlidnlžrvati kakor tega, da >:I8, tretji Jokopic Albin .shL Dovje-Moistrana )e bilo pa aretiranih. Ua se generalna stavka : , v...... CL. ,,;„;,„ , ___ v Barceloni ni posrečila, jc v veliki meri zasluga oblasti, ki so prijele 200 anarhističnih sindikalistov in jih spravili na varno na neko ladjo v pristanišču. Poskusi generalne stavke v vsej Španiji so sc izjalovili. V Sevilli stra-žijo mesto vojaška letala, ki so oborožena s strojnimi puškami. Na strehah mnogih hiš pa so razmeščene patrole infanterijc. 4:59:37, četrti Leon Knap SK Ilirija Ljubljana j 5:7:39. peti Pintar Pranje, MS K Maribor 5:11:3. ! šesti Juraj Herbert MSK Maribor '5:16:35, sedmi Hoštnrič Ivan SK Ilirija Ljubljana 5:23:55, osmi | inž. \Volfgaiig Densel Steicrniarkisrher Skiovcrein i Gradec 5:28:39, deveti Jenko Boris SK Ilirijo 1 Ljubljana 5:39:58, deseti Jakopič Frane SKL ! Ljubljana 5:41:20. enajsti Frank Slane SKL Ljubljana 5:42:34, dvanajsti Lešnik Slavko MSK Ma-1 ribor 5:45:22, trinajsti Klofutar Peter SPD Kranjsko gora 5:47:59, štirinajsti Stangel Zdravko SK Maraton Maribor 5:48:55, petnajsti Sluka lidvin ! SK Maribor 5:51:3, šestnajsti Banovec Tone SK Ilirija Ljubljana 5:51:13, sedemnajsti fiporn Stane VT Skala Ljubljana 5:57:4, osemnajsti Slan-] gel Stanko SK Guštunj Rimski vrelec 6:3, dovel-' nojsti (Irmovšek Stane SK Maraton Maribor 6:12: i 40, dvajseti Kovučič Bruno Sokol Maribor 6:13:8, I enoindvajseli Rozin Roman Sokol Ruše. 6:15:18, pretepli fašisti zaradi lega, ker ni hotel položiti j dvaindvajseti šingrrliu Rudolf SK Maraton ^Zaprisege fašističnemu režimu, kar so obvezani storiti vsi vscučiliški profesorji. V Cerignoli je prišlo do tei-kih demonstracij. Brezposelni delavci so napadli občinsko poslopje. Morali so intervenirati miličnfki in karabinerji. Ker so se demonstracije lc še naprej nadljevalc z velikim ogorčenjem in demonstranti niso hoteli odnehati, so karabinerji pričeli streljati v množico. Veliko število dclav-cev jc bilo ranjenih ter izvršenih mnogo aretacij. V Firenzi in Rimu so demonstrirale žene in otroci ProiiSašistične demonstracije Pariš, 24. jan. /.. Antifašisttčna Italija prinaša danes vest o nemirih in demonstracijah, ki so sc vršile v nekaterih krajih Italije, kakor tudi o številnih aretacijah, ki so bile izvršene. V Bo-logni so fašisti na ulici pretepli znanega kiruga in vseutiliškega profesorja Nigisolia. Nigisolia so greb 6:22:1, triindvajseti Berndorfer Walter Msls j Maribor 6:28:15, štiriindvajseti Frane Dugan Zo-i greb-Slijeme 6:36, šestindvajseti Podgornik Jožo MSK Maribor 6:37:4, sedemindvajseti llartlieb llinko SK Železničar 6:50:80. Nogometne tekme. Dunaj, 21. jan. tg. Wieuna - Dunav ii :2 (1 : 0), Wackor — Libertas 2:1 (0 : 0), Ad- iii i ra — Simering 2 : 1 (0 :0), WAC — VVeisse , , , » 0 .... . , . . . i Elf 2: 1 (1 :1). Za zlati pokal sta se borila brezposelnih delavcev. Kazbili so vec trgovin m , ,, ,, . . /i • nv ___i: r At — ti A t u : 1 (i : II). odnesli živila. Stanovanjska anketa Zagreb, 24. jan. ž. Jutri v ponedeljek sc bo v ministrstvu za socialno politiko vršila važna anketa o stanovanjskem vprašanju. Na to anketo so danes odpotovali v Belgrad predstavniki organizacij najemnikov, skupno s predstavniki vseh zagrebških stanovskih organizacij in hišnih posestnikov ier lastnikov zemljišč. Predstavniki najemnikov so imeli včeraj svojo sejo, na kateri so pripravili materijal za to anketo. Pariz, 24. jau. tg. Pred 22.000 gledalci je dunajsko moštvo premagalo pariško s 5 : 1 (2 : 1). Zagreli, 24. jan. ž. Železničar : Ferarifl 1 : 0 (1 : 0). Sokol : Sparta 1 : 1 (1 : 0), Jugoslavija : Grofičor 3 : 0 (1 : 0), Viktorio : Slavijo 2 : 0 ( (I :0). Osjok. 24. jan. ž. Slavija : Grofičor 9 : 0 (t : 0)-_ Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene izpreniembe dosedanjega vremena ne bo. Človek, hi noče biti Kinkelj (Pismo iz dežele fašizma.) Pri nas jc strašno pusto in dolgčas. Nikoli se ne zgodi nič takega, da bi bilo novo. Staro je in običajno, da koga povoz iavto, staro in običajno, da si pijanec ob cestnem kamnu izbije zob. Vsako dovoljenje se izda po predpisanem obrazcu, davke plačuješ po predpisani knjižici, ljudje umirajo s predpisanim obrazom, častimo le mogočnike s predpisano dostojno upognjenim hrbtom, a nema-niče zaničujemo s predpisanim obrazom. Toda včeraj — zahvaljen bodi Bog za la užitek! — včeraj se jc vendar nekaj zgodilo na ulici, kar je občinstvo in policijo zelo razburilo. Sredi trga se je vrgel na tla neki pleskarski pomočnik, se valjal na hrbtu, dvigal noge v zrak ter vihtel kapo v roki: »Svoboda, svoboda!« Da je bil pleskarski pomočnik, se je videlo na njegovem, od raznih barv umazanem plašču, vrhu tega je tako rekoč smrdel po apnu in barvah. Da sc jc valjal na hrbtu, je bilo očitno, ker se mu je videla na trebuhu odpela modra srajca, lako je ugotavljalo vse činjenice uradno poročilo službeno dolžnost vršečega slražnika. Da je res dvigal noge, se jc dalo sklepati iz tega, ker jc dvigal tudi čevlje in videli so sc raztrgani podplati, glavna okolnost za dokaz o dviganju nog. In da je vihtel čepico, je ugotovljeno po činjenici, da je ni imel na glavi temveč v roki in da ni bilo videti od le roke več ko dva prsta, dasi je znano, da je imel takrat zasačenec pet prstov, pri katerem dejanju se ni opiral nanje, da bi vstajal. Da je res vpil: »Svoboda, svoboda! je dokaz ta, da mc je mimoidoči ugledni trgovec Križnik, ki je celo naglušen, opo- zoril na to s pristavkom, da ga krik vznemirja. Žc iz tega vzroka sem moral činodej-stvovati.« Tako je bilo pisano v tem poročilu, toda o tem pozneje. Naj se dogodki tako gode, da jih lahko razvrstimo v red in zvezo. Nihče med občinstvom ni razumel tega nenavadnega javnega nastopa in vznemirljivega ponašanja. In čim bolj so se ljudje zgražali, smejali ali tudi vpraševali, kakšno svobodo misli, tem manj se je zanje brigal in vpil: »Svoboda, svoboda! Prišel je, kakor rečeno, od mimoidočega naglušnega uglednega trgovca Križnika opozorjeni stražnik ter mu velel vstati. Mož sc ni zmenil zanj. Trdovratno je vihtel kapo v zrak, vrtel se nahrbtu kakor gepelj in vpil na vse grlo: »Svoboda, svoboda!« Stražnik je ponovil svoj ukaz ter grozeče dvignil roko. »Nezaslišano, zdaj ga bo tepel! se jc slišal glas, poln grožnje in ogorčenja. »Kdo se meša v uradno poslovanje?- sc je obrnil stražnik proti množici. »Nihče!« se je oglasilo občinstvo. Stražniku je moral kljub temu priti na pomoč tovariš; postavila sta moža na noge ter ga vlekla proti kvesturi (policijskemu poslopju). Množica je udrla za njimi. »Da ga nc bodo tepli, da ga nc bodo tepli!« Mož je neprestano vpil: »Svoboda! , leno prestavljal noge in šel z njima. Stražnik je napisal uradno poročilo, katerega del smo priobčili. Nato so ga predstavili službujočemu maršalu (policijskemu uradniku), ki ga je takoj zaslišal. »Kako se pišete?« »Svoboda!« je odvrnil nedolžno in zuup ijivo pogledal uradnika »Vprašam še enkrat!« jc planil na noge uradnik ves zaripel, brada sc mu je tresla in cigareta mu je padla na tla. »Kake se pišete?-»Svoboda!« je dejal mirno, izvlekel iz hlačnega žepa zmečkano cigareto ter mu jo ponudil, kakor da jc med samimi najboljšimi znanci. •Ali mislite briti norce? je razjarjen poudaril uradnik. »Zaprem vas, da boste črni!« »Ne, gospod, jaz sc res pišem Svoboda, Andrej Svoboda, pleskarski pomočnik, oče treh otrok, eden hodi že v peto gimnazijo, stanujoč na Milanski cesti 20. Tu so moji papirji. Za pričo lahko pripeljem ženo, čc hočete, gospod.« izvlekel je iz žepa razlrgane papirje ter jih predložil. »Vidite, izvolite! Moje ime je pošteno ime in vsakomur je bilo še žal, če se je obregnil obenj,« Uradnik jc bolščil vanj. Mož je pospravil papirje in dejal: »Tako, zdaj veste!« Zakaj pa ste vpili na cesti?--Da ne pozabim!« »Kako?« »Da ne pozabim. Pomislite, kaj bi bilo, čc bi pozabil. Snoči mc je nekdo v gostilni pomotoma poklica! s Kinkljcm. No, pa si me bo že zapomnili Vendar, kar naenkrat sem se prestrašil! Kaj, če bi se res kar nenadoma imenoval Kinkelj, ali recimo tako enako. Samo to mi zdaj gre po glavi: pozabil bom, da se pišem Svoboda in bom oblastvom trdil, da sem Kinkelj in bodo moji otroci ali brez očeta ali pa sami Kinklji. Grozno! »Mi-i livoj Kinkelj, kako ti je,« Strašno, strašno! In J inc ne bi spoznali nc mati ne žena in ne otroci. In ta obupna misei mi jc davi zopet ' počila v možgane. Vidite: »pok!« Kakor da s prstom freneš: fre!« Nisem sc mogel takoj spomnili, kako se pišem; pozabil sem, za deset minul pozabil svoje ime in kamor sem pogledal, povsod sem videl samo: Milivoj Kinkelj, Milivoj Kinkelj! Gospod, to vam povem če se obesim, bom rajši visel kot Svoboda, da, kot Svoboda. In čc se obesim, se bom svobodno. Rajši kakor da hodim po tem klavrnem svetu kot Mili Milivoj Kinkelj! »Vi blaznite!« je dejal uradnik. -Bojim se, da zblaznim, če pozabim, da sem Svoboda!« »Torej, Svoboda Andrej, jc sedel uradnik, pisal in dejal: Obsojam vas na 300 lir globe ali šesl dni zapora in v plačilo takse radi nedostoj nega ponašanja. »Ali ne smem vpiti svojega imena!« »Nc smete!« No, polein sc pritožim! jc vrtel kape v roki. Pritožim se, da bi sc ne smel klicati javno kadarkoli, kako mi jc ime in pri tožim sc radi prenizke kazni. Mojc ime jc vredno več ko 300 lir. Meni je vse. Zapišite, prosim, vse. Hvala. Dajte mi na listu, da nc pozabim. Da, lu stoji Svoboda Andrej! Plačati bo treba šele, ko se reši pritožba? Prav Za takso pa imam. Zdaj lahko grem? Hvala! Uradnik je zmajal z glavo za njim: Ta človek spada v opazovalnico.« Ko je pleskarski pomočnik Andrej Svoboda stopil na cesto, se jc spet ustavil na križišču ter začel vpiti: »Svoboda, svoboda!« Zdaj je vihtel mesto kape papir v roki: ->To mi jc tudi potrdilo oblastvo. Tu, črno na belem!« Odpeljali so ga v opazovalnico. Tudi jaz ne vem, kam naj bi sicer vtaknili človeka, ki vpije na cesti: Nič Kinkelj, nič Kinkelj, samo Andrej Svoboda! Pepe. Stran 2 Poncdeljski Slovenec«, dne 25. januarja 1932 Stev. 4; Jugoslavija in Podonavje Naše stališče napram madjarskemu načrtu Belgrad, '24. jan. 1. Madjarsko zunanje ministrstvo je uradno demantiralo vest, ki jo je prinesel najprej »Slovenec-, za njim pa veliko število evropskih listov, dn je mudjarska vlada stavila oficiozno vprašanje Jugoslaviji, če bi bil obisk grofa Bethlena v prestolici Jugoslavije v sedanjem političnem položaju oportun. Tega de-mantija je bilo pričakovati, a dejstva samega ta demanti ne more izpremeniti. Verjetno je, dn bo iliadjarska vlada smatrala za potrebno, da deman-'ira tudi vest, da pride ali da vsaj želi priti nn daljši obisk v Belgrad bivši madjarski ministrski predsednik dr. Eduard Friedrich, ki se je .avnokar vrnil iz Prage, kjer je obrazložil dr. Be-nešu svoj načrt o gospodarskem zbližanju in o sodelovanju držav naslednic v srednji Evropi. Pr. Friedriob je znan prijatelj prof. Hantoša, ki spada med najbolj vztrajne graditelje srednjeevropskega gospodarskega bloka. Tudi dr. Friedrich bi se rad podrobno razgovnrjal z jugoslovanskimi državniki o svojem načrtu, ker bi rad zvedel od uradne strani, kakšno stališče zavzema jugoslovanska vlada napram njegovemu ali napram ostalim emakim načrtom. Ko je bivši ministrski predsednik dr. Anion Korošec v madjarski prestolici sam pojasnil svoje stališče o madjarskem načrtu za podonavski blok, je brez vsakega dvoma izrazil mišljenje ve- j like večine jugoslovanskega javnega mnenja. Ma- | lo je verjetno, da bi informacije, katere želi dobili ilr. Friedrich, bilo dosti različne od onih, ki jih je tako jasno podal dr. Korošec. Olodo Podonavja kroži danes več načrtov, ki »e drug od drugega razlikujejo le v toliko, da jim patronirajo različne evropske velesile. Interes Jugoslavije pa je, da se v tem pogledu nc veic na nobeno koncepcijo, ki izvira iz kateregakoli političnega tabora v Evropi, Jugoslavija bi raile-voljn sodelovala in pokazala vso svojo solidarnost le takrat, ie hi prišel načrt za gospodarsko organizacijo srednje Evrope, na katerega bodo prostovoljno pristale vse evropske velesile. Velesile imajo islotako interes na leni, da se srednja in vzhodna Evropa ne spremenila v igrališče, kjer naj se izvojujejo razne politično rivalitete. Mi bi radi imeli mir in v miru bi rudi delali! Mudjarska vlada pa dosedaj še ui pokazala volje, uili je katerikoli od njenih aktivnih ministrov ali državnikov doprinesel dokaz za to, da jo madjurska koncepcija o podonavskem bloku slična jugoslovanski, ali tla ji je vsaj blizu. Če pa prinese dr. Friedrich načrl, izdelan |xi zgoraj omenjenih načelih, potem ni nobenega dvoma, da bo v Belgradu in po vsej Jugoslaviji našel nebroj iskrenih mož, ki bodo z radostjo sedli z njim k eni mizi. Mi torej čakamo. Mariborska nedet$a Društvo geodetov hrallevme Jugoslavije Belgrad, 24. jan. 1. Danes se je vršil skupen kongres 3 geometrskih organizacij Jugoslavije. in sicer: Društva geometrov, društva katastrskih geometrov in društva inženjerjev-$eodetov. Kongres jc bil sklican z izrazitim namenom, da sj vsa tri društva združijo v eno samo. Stanovski interesi sc bodo v sedanji gospodarski krizi mnogo lažje z uspehom branili, ako bodo zastopani po eni sami močni organizaciji. Na kongresu se je zbralo 721 geometrov in geodetov iz vse države. Za predsednika jc bil izvoljen geodetski general in upravnik vojnega tehničnega instituta Šte-far "Poškovič. General Boškovič je najprej pos...l pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I- nato pa je navzočim obrazložil pomen sestanka. Med raznimi geodetskimi društvi je bilo v preteklosti mnogo sterilnih hojev. ki so delo geodetov samo ovirali. To je sedaj za nami, je rekel Boškovič. Pozabljeno je in danes navdaja vse strokovne tovariše trdna volja, da se strnejo v eno samo močno organizacijo, s svojim centralnim odborom v prestolici, posamezni pododbori pa bi se nahajali po banovinah. S tem bi se dvignil ugled geometrske stroke in geomelr-skega stanu, je nadaljeval general. Poleg tega pa hodo geometri dobili tudi uspešno orožje za izvojevanjc svojih stanovskih pravic. Za njim je zastopnik finančnega ministrstva dr. Ncdeljkovič povedal, kako visoko čisla sedanja vlada ravno geometrsko stroko. Vse postavke v državnem proračunu bodo znatno znižane, samo postavka za katastrska merjenja se jc celo povišala. Nato jc bil predložen predlog o likvidaciji dosedanjih društev. 600 članov je ta predlog sprejelo. Po daljši debati je bilo sprejeto tudi novo ime za novo osrednjo organizacijo, ki se bo odslej imenovala »Društvo geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije«. Kongres bo nadaljeval s svojim delom jutri ter bo končalo zasedanje z izvolitvijo novega odbora. Ljubljanska nedela Požar v Trnovem Ljubliana, 24. jan. Danes, okoli poldne je nenadno izbruhnil v Trnovem manjši požar, ki pa bi se znal spremeniti kmalu v večjega, da ga niso k sreči opaziil. Goreti je pričelo v h 'Si sodar-ctkega mojstra Franca Repiča v Kolezijski ulici 18. V tej pritlični hiši, ki pa ima eno stanovanje tudi v podstrešju, se je nahajala v sobi v pritličju velika zidana peč. Domači so to peč zelo močno zakurili, tako da je bila peč vsa razgreta. Peč pa je stala pri steni, ki ie bila lesena, votlina v steni pa je bila izpolnjena s šoto. Razgreta peč je vžgala steno in ogenj se je v steni zelo naglo širil. Ogenj je segel celo v podstrešje, ko je dim opazil neki vajenec. Ta je hitro opozoril na to policijo, ki je takoj telefonirala po poklicne gasilce. V nekaj minutah so bili poklicni gasilci s svojo žc znano naglico na kraju požara. Prišlo je sedem gasilcev na orodnem avtomobilu, vodil pa jih je podpoveljnik g. Ogrin. Takoj so se gasilci spravili na delo. Izsekali so gorečo leseno steno, nato pa še strop, ki je tudi gorel in odstranili goreče tramovje. Brizgali so pa kar z Repičevo domačo cevjo, ker svoje cevi z močnim curkom niso hoteli uporabiti, da ne bi voda napravila preveč škode. Vsa nevarnost je bila takoj odstranjena. Škoda ni prevelika, ker je bila pomoč tako hitra. Mojster Repič bo pač moral dati napraviti novo steno in nov strop, kar ga bo veljalo do 8000 dinarjev. Padec s tramvaja Danes ob dve popoldne se je pripetila Manjša nezgoda pred pošto. S tramvaja je namreč padla starejša ženska in se potolkla po glavi v zatiljku. Ljudje so jo prenesli v bližnjo vežo hotela »Slon«, odkoder so telefonirali po rešilni avto, ki je ženo prepeljal v bolnišnico. Ženska je 55-letna zasebnica Jera Primožič iz Št. Andraža. Žena je bila še pri zavesti. Rana se je v bolnišnici izkazala za nenevarno ter so jo lam samo obvezali in odpustili Otroke proč od slamoreznic! Že tolikokrat je »Slovenec« svaril starše, naj ne puščajo otrok blizu slamoreznic, pa ni vse skupaj dosti pomagalo. Tako moramo danes zopet beležiti žalosten slučaj, da je slamoreznica pokvarila otroku roko. 7-letni Jožek Stare, sinček posestnika iz Sodražice, se jc včeraj popoldne smukal okoli slamorez-nice in vtaknil roko v stroj. Slamoreznica je dečku odtrgala štiri prste na levi roki, tako da je dečku ostal na tej roki samo palec. Deček je danes prišel v bolnišnico. Pohabljen pa bo seveda vse življenje. Nesreča s kuhnlom Danes so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 19-letno Angelo Hupar, natakarico iz Kokre v občini Predvor. Ta je včeraj hotela na ročnem kuhalu na špirit skuhati neko jed. Špirit pa se ji je polil po telesu in vnel. Dekle jc dobilo hude opekline po rokah in nogah, Zdravniki upajo, da bo dekle okri.valo. Pndee po stopnicah Že dne 17. t. m. se je ponesrečil v Kosezah pri Zg. Šiški 45-letni Florijan Klemen-čič. Padel je po stopnicah in dobil hude notranje poškodbe. V bolnišnico pa je prišel šele danes. Koleno si ie razbila V Podkorenu pri Kranjski gori se je s sankami zaletela v železno ograjo 19 letna Neža Veber in si desno koleno hudo razbila, lako da so kosti predrle kožo. Na mestu nesreče jo je obvezal zdravnik dr Mis, ki se je tam smučal, nakar so jo z vlakom prepeljali v Ljubljano, kjer jo je na kolodvoru prevzel rešilni voz in jo odpravil v bolnišnico. Črno-žolti HSmi Okus in film sta si, kakor že dolgo znano, mod seboj v takem razmerju, kakor na primer voda in ogenj. Pa kar občinstvo, ta veliki in neumni Otrok hoče. to tudi dobi. Ne gre pa, da film žali tudi čuvstva, kakor sta domoljubje in narodna zavesi, kar je vsako poveličevanje nekdanje avstrijske armade in poudarjanje njenih vrlin. To je: 1. zgodovinska laž. ker so znane razmere in zmožnosti po veliki večini nekdanjih avstrijskih višjih častnikov. 2. Neverjeten anahronizem, da se najdejo v naši državi filmska podjetja, ki se upajo uprizoriti te zvočne filme, ki so vsi od prvega do zadnjega v nemškem jeziku. 3. Neverjetna pozabljivost filmskih podjetnikov, ki se upajo, ta neznosn ikič uprizoriti v teh časih. (Zaupno povedano: Jugoslovanska država eksistira že 14. leto. česar naj se filmski pod jetniki zavedajo!) 4. Nov dokaz za nezmožnost naše filmske cenzure, za katero je znano, da se rada vtika v stvari, ki je nič ne brigajo, take stvari pa z neumevno toleranco prezre. 5. Nov dokaz, da imajo mnogi ljudje patriotizem na jeziku, pozabijo ga pa. kadar gre za njihov žep. 6. Dokaz, da mnogi ljudje niso vredni narodne svobode, da se morejo navduševati nad tem kičem. — Pri glavobola, omotici, šumenja v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Joset« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-s«f«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Specijalna elektrotehnična delavnica IVO GRILC izvršuje vsa popravila in previjanle elektr. motorjev, generatorjev in transformatorjev. Specialni oddelek za popravila avtodinam itd. Inštalacija luči in moči. — Se priporoča IVO GRILC, LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 25 — Mestni trg 17, Maribor, 24. jan. V solncu in bridkomrzlem severu se je rodilo nedeljsko jutro ter z veselo nado na- j vdalo one tisoče, ki so s smučini na ramenih ! v najzgodnejših jutranjih urah ubirali strme steze proti temnemu Pohorju. Drugi pa so iskali zavetja pred mrzlim severom v kavarnah, da so bile ulice dopoldne brez običajnega vrvenja, tembolj, ker je manjkala tudi naša mladina, ki je skupno s kulturnimi de-; lavni napolnila dopoldne veliko kazinsko dvo-; rano, kjer se je vršila najznamenitejša kut-I turna prireditev današnjega dne. Proslava desetletnice ljudske univerze Proslava prvega decenija legi mariborskega kulturnega zavoda je bil dogodek, ki je združil v kazinski dvorani vso mariborsko družbo, kulturne delavce in mladino, da je bila velika dvorana nabito polna občinstva. Proslavo je otvoril idealni in požrtvovalni predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovee, ki ze devet lot predseduje in neumorno vodi ta zavod. V kratkih uvodnih besedah je omenjal cilje, ki so vodili ustanovitelje mariborske ljudske univerze, ter nato pozdravil navzoče goste, predvsem zastopnika bana, vladnega svetnika dr. Poljanea, zastopnika srez-kega načelstva, vladnega svetnika dr. Ipavi-ra, mestnega načelnika dr. Lipolda, predsednika okrožnega sodišča dr. Žiherjn, delegate in zastopnike posameznih društev, delegate Ljudske univerze iz Varaždina prof. Vladimir-jaja Letiča, dr. Juga iz Ljubljano in druge. Zahvaljeval se je nato odbornikom, sodelavcem in predavateljem za njihovo požrtvovalno delo in raznim ustanovam za materijelno pomoč. katere je bila Ljudska univerza za časa , svojega delovanja deležna. V imenu odbora in članstva odbora Ljudske univerze je izročil ss. dr. Travner predsedniku inž. Kukovcu v znak priznanja njegovega 0 letnega uspelega predsednikovanja ' lep luvorov venec ler v kratkem nagovoru naglašal predsednikove zasluge za prospeh zavoda. Slavnostno besedo je imel prelat dr. Ko-vačič, naš najboljši zgodovinar in vnet kulturni delavec, ki je v globoko zasnovanem govoru nanizal historijat delovanja društva in velik pomen njegovega udejstvovanja na kulturnem polju v Mariboru. Predavanje pridala dr. Kovačiča je bilo sprejeto s prizualnim odobravanjem, nakar se je vršila koncertna matineja, na kateri so sodelovali naši najboljši solisti, gospa Skvarčeva, gdčna Vedra-lova, gg. Avgust Zivko in Fran Neralič. Ob klavirski spremljavi gdč. Zacherlove so podali z njim lastno dovršenostjo pesmi Pavčiča, Lajovica, Adamiča, Kogoja, Mirka, Prelovca, Savina, Premrla in dr. Kreka., ter želi živahne aplavze. Ljudska univerza je tako dostojno proslavila važen mejnik desetletnice v svojem delovanju in prepričani smo, da bo svoje plodonosno delo vršila v drugem dece-niju še z večjim uspehom. Občni zbori so bili ludi to nedeljo številni. Poselska zveza, ta važna institucija naših kmetskih deklet, katere je borba za kruhom privedla v mesto, je podajala račun svojega delovanja v preteklem letu in moremo reči, da je bilo delo uspešno jn plodonosno. V Narodnem domu so zborovali jugoslovanski železničarji, v krče« vinski šoli pa tamošnja podružnica Rdečega križa. Športna javnost Maribora, in reči m« remo, da športni interesi v mariborski javno, sti prevladujejo, je bila danes zavzeta s Sniuško tekmo na Pohorju katero je organiziral Mariborski smučarski klub. Privabila je k startu elito našega smu-Čarstva iz vseh pokrajin države, kjer je smučarski šport na višini. Na startu pri Ruški koči so bili sami preizkušeni >kanonk, ki so bojevali že neštevilne tekme za prvenstvo ter so jih njihovi mlajši konkurenti zavidljivo in spoštljivo ogledovali. Vse, kar ima v Mariboru dilce, je bilo včeraj na Pohorju, kjer so bile že včeraj prenapolnjene vse postojanke, mimo kojih je bila izpeljana tekmovalna proga, ki je segala preko vseh vrhov Pohorja. Slovesen je bil zvečer sprejem na kolodvoru, kjer je pričakovala smučarje pri povratku godba Drave; v dolgem sprevodu so se podali tekmovalci iu smučarji z godbo na čelu in v spremstvu tisočglave množice do Grajske kleti, kjer se je vršila slovesna razdelitev lepih in dragocenih daril. Zmagovalec je prejel dragocen zlat prehoden pokal, darilo tvrdke Mein] & Herold, mestna občina mariborska, kater«' načelnik dr. Lipold je prevzel pokroviteljstvu nad tekmo ter je bil pri tekmovanju zastopan l>o magistralnem svetniku Rodošku, je podarila srebrn pokal, številni in lepi pa so bili tudi darovi raznih iu mnogoštevilnih tvrdk, ki so darovale zlasti mnogo za smučarja praktičnih predmetov. Rezultate in potek tekmovanja priobčuiemo na drugem mestu. — Tudi mariborski nogometniki so se zbudili iz zimskega spanja. Danes je odrinila ekipa I SSK Maribora v Gradec, kjer je nastopila proti staremu rivalu SK Sturmu. Prihodnjo nedeljo pa pridejo Gradčani v Maribor na re-vanžo. I SSK Marbor se je s temi tekmami pričel temeljito in pravočasno trenirati za pomladansko tekmovanje lig. da bo častno lahko zastopal barve našega mesta. Francoski krožek, ki je v Mariboru med najagilnejšimi kulturnimi organizacijami, jc sinoči priredil v dvorani »Vesne« otroško slavnost, ki je bila nekaj svojevrstnega in zanimivega za naše razmere. Nastopala je deca iz prvega in drugega kurza, v starosti od 4—8 lel ter frapi-rala s svojim znanjem francoskega jezika ter s sigurnim nastopom. Posebno je zanimala odrastle metoda, s katero so vnete učiteljico n_učile to deco tujega jezika takorekoč igraje, s petjem, telovadnimi igrami in posnemanjem raznih zanimivih naravnih pojavov. Prizadevanja naših pedagogov, ki so tudi na polju učenja tujih jezikov poslužujejo modernih metod, so vse hvale vredna! beleži nekaj običajnih sobotnih aretacij ter so se preselile v Ključavničarsko osebe s samimi že znanimi imeni. Bili so to razgrajači in nekaj nočnih mariborskih metuljev, ki jim je frfotanje po mestnih ulicah glavni poklic. Med drugim beležijo bukve na policiji tudi karambol, ki se ie dogodil včeraj v meljskem predmestju. Dva avtomobila sta zavozila malo pretrdo skupaj in posledica so polomljeni blatniki, večje nesreče pa ni bilo. En avto je od tovarne Hulter, drugi pa od sosednje Mariborske tekstilne. Voznika valita drug na drugega krivdo. Cene v Ljubliani se znšžu$ejo njem cen nikakor še nismo zadovoljni. Vemo dobro, da so cene kmetijskim pridelkom padle najmanj za 100 odst., medtem pa cene gostilniških hran nikakor niso padle v taki meri, dasi bi bilo to pravilno. Vedeti pa je treba še nekaj. V prvi vrsti so znižali cene laki gostilničarji, ki so tudi sami lastniki svojih gostiln in poslopij, težje pa je bilo znižati cene naje m n i k o m gostiln. Nekateri gostilničarji plačujejo namreč slino visoke najemnine. Kakor čujemo, namerava policija poseči tudi v ta problem tak o, da bi se najemnine znižale. Omenjati je treba še, da je tudi cena vili u ponekod padla, vendar pa je v Ljubljani en sam gostilničar, ki ima na razpolago belo vino po 9 Din liter. Ce so gostilničarji znižali cene cvičku od 16 na 14 in 12 Din, to še vedno ni nobetjo pravo znižanje, če pomislimo na cene, ki jih dobivajo dolenjski vinogradniki z asvoje vino. Čeprav vino ni neobhodno potrebno, je vendar Ireba tudi pri tem blagu uravnovesiti razmerje med kupno in prodajno ceno. Cviček po 12 Din ali pa belo štajersko vino po 14, sta za sedanje razmere gotovo predraga. Policija je pritisnila tudi na cene v raznih d e 1 i k a t e s a h in zajtrkovalnicah. Cena kuhani šunki je že padla od 60 in 50 Din na 40 Din kg. Padle pa so nekoliko tudi cene vinu. Enako vsem drugim živilom. Dalmatinsko vino so sedaj dobi po 10 Din liter, kar pa je še vedno predrago. Tudi na prodajalce drugih živil je postala policija zelo pozorna. Sedaj slaltio kontrolira na primer peke, če imajo cenike in če prodajajo kruh po predpisih. Zlasli policija nadzoruje teže žemelj. Vsaka zemlja mora tehtati 6 dkg. Kruh se sme zavijati le v Čist svilen ali rumen papir, nikakor pa nc v stare časopise. Trnovski zeljnrji se nekam krčevito držo cene 4 Din za kg svojega zelja, medtem ko je kmetsko zelje že po 2.50 do 3 Din. Sedaj se pripravlja policija na odločne korake proti trnovskim zeljnrjem. Trnovskim zoljarjetu svetujemo prijateljsko, naj sumi odnehajo, ker policija je, kakor znano, mnogo bolj energičeu nasprotnik kakor pa mestna občina s svojim tržnim uradom. Akcija proti previsokim cenam gostilniške hrane, ki jo je prvi pričel »Slovenec«, iu ki jo sedaj z vso odločnostjo vodi banska uprava s pomočjo policije in mestnega načelstva, je pričela prinašati sadove. Gostilničarji so že pričeli zniževati cene hrani in vinu. Akcija še ni povsem uspela in je še vedno dosti gostilničarjev, ki se znižanju krčevito upirajo. Vendar pa je že prav lepo število ljubljanskih gostilničarjev, ki so se dali pregovoriti, da so znižali cene, nekateri celo prav radikalno. Kakor smo mogli ugotoviti iz razgovorov s posameznimi gostilničarji in pa po podatkih, ki nam jih je dala zadnje dni policija, so v splošnem padle cene tako: Svinjska pečonka velika porclja od 10 na 6 Din, telečja pečenka od 9 na 6 ln tudi 5 Din, veliki golaš od 6 na 5 Din in tudi 4 Din, mali golaS od 3 na 2.50 in našel se je neki gostilničar, ki ga prodaja po 2 Diu, seveda le dopoldne. Kar se tiče prikuh, je bila dozdaj vsaka po 3 Din, pa naj bo zelje, krompir, repa, solata ali karkoli že, dasi so kmetje svoje pridelke morali oddajati za smešno nizko ceno. Gostilničarji so sedaj znižali cene prikuham: od 3 na 2 Din in na 1.50 Diu. Vemo za nekega gostilničarja v Ljubljani, lastnika stare in renomirane gostilne, ki daje prikuhe tudi po 1 Din. Vemo pa tudi za neko ugledno restavracijo v Ljubljani, kjer je porcija zelja še vedno po 4 Din (štiri dinarje!). Kompletna kosila, lo je juha, goveje meso in dve prikuhi ter kos kruha, se dobe v nekaterih ljubljanskih gostilnah po 8, 7 in tudi že po 6 Din, v nekaterih boljših restavracijah pa po 10 Din. Pri tej priliki pripominjamo, da so se v tem oziru izkazale nekatere menze za zelo konservativne. Te menze so bile ustanovljene za lajšanje socialne bede in za preskrbo cenene in tečne hrane nepremožnim slojem. V časih velike draginje so vršile res socialno delo. Moramo pa reči, da so jih sedaj nekateri gostilničarji prehiteli, ker so menze le malenkostno znižalo cene kosilom in večerjam. Uradniku ali delavcu se že skoraj bolj splača dandanes iti v eno teh gostiln, kakor pa v menzo. Opozarjamo menze na to nepričakovano konkurenco in naj ludi same znižajo cenc, enako radikalno, kakor so to storili nekateri gostilničarji. Sicer Da s tem znižava- Stev. 4. ^Poncdeljski Slovenec«, dne 25. januarja 1932 Stran 3 Na slovenski zemlji za mejami vanj. Danes je precej nezasedenih; zakaj? Zato, ker mora vsak rudar, ki hoče pobiti ali zaine- niuti p,,, 11, > i L >1 It/.l i il l .1 'inin iiil Dni»/l,i>. , Arelacij ni konca V Trstu so zaprli okoli 40 dijakov, Slovencev in Italijanov, ter 2 profesorja Obdolženi so komunizma. Aretirana je bila nadalje v Trstu Valerija Gerhec, soproga g. Antonu Ger-bccu, bivšega tajnika političnega društva Edinosti« v Trstu, ki je bil konlinirun na tri leta. Gerhec hi se moral prav te dni vrniti iz kon-finaeije. Izmed goriških aretirancev so doslej izpustili oba Črnigojo, to jo očeta in sina. V ječi so ostali duliovnik K Terčelj, učitelj Lojze Bra-tuž in brata Darko iu Jože Štiiigoj, ttrarja v Gorici. V Ledinah so pretekli teden aretirali posestnika Juneza Venarja p. d. T revna. Zlobni denuncijant ji' ovadil njegovega siuu iu hčerko, češ, da se pečata s prenašanjem slovenskih Pratik« iz Jugoslavije. V strahu pred ječo sta fant in dekle zbežalo čez mejo, oblast pa je i/ srda zaprla očeta, ki je žo več let bolan na težki živčni bolezni. Kjlub temu, da je vsa zadeva Ic škodoželjnost sovražne osebe in du oče r>ri stvari sploh ni prizadet, vztraja oblast pri zahtevi, da vzlic nevarni bolezni posestniku Veharju ne bo izpuščen ua svobodo, dokler se sin in hčerka ne javita za vstop v ječo. Stanju Veharja v ječi se je znatno poslabšalo. — Isti dan jc bila na podlagi ovadbe i/vršena hišna preiskava pri posestniku Junezu Veharju v Ser-naktt pri Ledinah. Tako se l!udstvo civilizira Goriška policija je zaplenila okoli tisoč izvodov letošnjega koledarja Goriške Mohorjeve družbe. Koledar je bil zaplenjen tudi po nekaterih vasi na Krasu, med drgumi tudi v Štanjelu. Kmetje, ki so koledar vendar plačali, sc radi postopanja oblastev silno razburjajo. Radi strašne bede se polašča prebivalstva čedalje večja nervoznost, i>oleg tega oblastvn neprestano dražijo ljudstvo s lako neumnimi ukrepi. Med ljudstvo je razpoloženje prav takšno, kakor je bilo v Istri pred najnovejšim upori in ženskimi demonstracijami. Kntetje dobro vedo, dn je cenzura goriško prefeklure najprej dovolila natisk Mohorjevih knjig, zdaj pa jih policija pleni. Tako je bilo že lansko leto s koledarjem. S tem hočejo fašistični oblastniki uničiti Mohorjevo družbo. Iz življenja Idrije Javna tajnost je, da so bivši južnjaški občinski tajniki — izmed teh je eden izvršil samomor — spravili idrijsko mestno občino na rob propada. Kadar je bila mera dolgov tako polna, da ni šla niti kapljica več vanjo, so gospodje ubrali drugo pot: Uvedli so svojevrstno varčevanje; to se pravi, varčuje se tam, kjer ni primerno, dočim lani, kjer bi bilo varčevanje na mestu, še naprej brezmiselno razmetu-jejo. S silo pa hočejo prikriti drugo s prvim; potem naj bi ostalo še kaj za na račun dolga. Novi občinski lajnik Bordin v družbi s svojim knjigovodjem Con-tinom, ter občinski komisar tiicci, so dobri mojstri za to akcijo. Odpravili so kratkomalo vse ubožne podpore, vpeljali nove davščine za pokop mrličev in na nagrobne kamne, odslovili brez pokojnine dva značajna uslužbenca s 35 leti službe, tretjemu pokojnino vzeli, vpeljali so 120 odstotkov višjo pristojbino za klanje v novi klavnici, davek ua vodo ('H% letno). Zdaj zbirajo podatke za nov družinski davek, kateremu so podvrženi od garjevega psa naprej vse štirinožne živali, razna vozila, patenti, napisi, plače rudarjev in uradnikov, ter miloščina, ki jo prejemajo rudniški upokojenci. Na zadevni priglasni poli so se izpolnjevale tudi rubrike o dohodkih hišnih in kmetskih posestnikov. Najzanimivejše pri stvari pa je dejstvo, da se je na pristojnem meslu česlokrat zahtevala napoved brez odbilja produktivnih stroškov, dočim je tozadevni zakon to dovoljeval. Kako in koliko se bo vse to obdavčilo, še ni gotovo; trdijo pa, da z 2 odstotkoma. — Nečasten žig pa so si gospodje zaslužili zadnje dni tudi s tem, da pismeno terjajo plačilo stroškov za bolnišnico od tistih ubožcev, ki so so zadnji dve leti z dovoljenjem bivših občinskih načelnikov zdravili na občinske stroške. Znano je, da je velik del občinskih davkov svoječasno prispeval rudnik; sedaj pa ne več. Vse to in omenjene, dolgove hočejo izmozgati iz reveža-davkoplačevalca; rudnik -občina je zdaj en gospodar, naredi se vse torej tako, da bo volk sit in ovca cela . Srečni lovci. Dne 13.1, m. je fdrijčane nekoliko raz.gibala mala senzacija. Skoro v meslu so ustrelili divjega, 70 kg težkega prašiča. Zašel je bil v Rake odkoder ui imel primernega izhoda, zato lovci no zaslužijo -»lovske lavorike . Samih sebe je strah — Veliki tilin Ben Hur so predvajali v Trstu za božične praznike. Kvestura je kmalu po ovoritvi prekinila predstave in ukazala izločiti par scen, kjer se vidi okrutno ravnanje rimske gospode s sužnji. Ker so fašisti zelo ponosni na rimske prednike in se izrecno bahajo s posnemanjem starorimskih naprav, so v inkrimini-ranih prizorih videli same sebe v ogledalu. — Demonstracije v Kanfnnaru so imelo vsaj en usj>eli. Za božične praznike je prišel v župnijo prof. Monti in pridigal tudi po hrvaško. Za minutantu v tajništvu »hrevitim ud principes« v Vatikanu je šel iz Porcča dosedanji škofov tajnik dr. Del Fon. Fantje ne smejo peti Nedavno je bilo pozvanih na goriško policijo šest fantov iz Dornberga. Tu so jih fotografirali najprej od spredaj, potem od leve in nato šc od desne strani. Potem so jim odtisnili i vse prste na obeh rokah in jim dali podpisati ! poseben zapisnik. Policijski uradnik jih je oh-| dolžii, da so slovensko prepevali po vasi in rla ugitirujo ined mladino proti Italiji. Očitali so jim tudi, du so nekemu Italijanu ubili psu, — sami niso o tetn grehu uič vedeli — nato jim je bilo slovesno izrečeno policijsko svarilo. Na policiji so ostali skoro ves dan, tako da so se starši že bali, da so bili aretirani. Goriška policija dela to očividno z namenom, da bi preplašila slovenske fante iu jih tako prisilila k begu čez mejo. — Cerkev v Devinu je dobila nove orgle. Izdelala jih jo domača tvrdka »Cecilija« v Gorici za približno 20.000. Dne 6. januarja so bile blagoslovljene s primerno slovesnostjo. — Na Krasu so lačni. Fasistovskc kuhinje za brezposelne so postavljene v Sv. Križu, Na-brežini, .Še m poln j ti in Brcstovici. Vsak brezposelni dobi nakaznico na "»0 porcij. Dobi se tudi krožnik rižn ali makaronov, pa slabo z.aheljeno, in par koščkov kruha. Nekaterim dajo nakazilo ! na živila iz trgovine. Brezposelnost se močno občuti po Spodnjem Krasu, odkar so v Tržiču ! odpustili mnogo tlelavecv. Dnevni delavski avto iz Komna v Tržič je sploh opustil vožnjo. — Past. še nedolgo temu, ko Je bilo v Idriji občutno pomanjkanje rudniških stnno- v Istri Mesto kruha pošilja io liudstvu orožnke — Položaj v južni Istri je vedno bolj napet. Ljudstvo strada. Za božične praznike so po kmečkih hišah imeli koruzni kruli za potico. V Tinjanu pri Pazinu so po že znanih demonstracijah nekaj časa delili med najubožnejše po par kilogramov moke. Zdaj ko v vasi slacionira ;55 karabinjerjev, so to dobrodelnost spet ukinili. Zaprte ženske so spustili na svobodo proti plačilu 15 lir. Pred božičem so tudi v Kanfanaru ženske tri dni demonstrirale po vasi. Vpile so nad županom radi davkov, nad župnikom (odpadnik Želko) pa radi tega, ker noče nič po hrvaško pridlgovati in moliti. Žensko so bile oborožene z vsakovrstnim orodjem. Ka-rabinjerji so v velikem številu nastopili precej ostro, grozili in tolkli. Župnik Zelco je bil pokli-ean na kvesturn. kjer so se mu čudili, zakaj da ne ustreže ljudstvu glede hrvaščine v cerkvi, s čimer 1 S=gBB5SgggegBB—i—i i bi vsaj v tem oziru vplival pomirjevalno. Prav žalostno spričevalo za cerkvene razmere v Istri! Če ima kvestura od trenotnega strahu nekaj več razsodnosti, se pa najdejo krajevni gonjači, ki še ne sprevidijo. V nekem kraju so za božič prepovedali, da bi se pela tisočletna božična pesem »U sej vrime godišta«. Prvi dan se je sicer pela, a ko je drugi "dan ni bilo slišati, so ljudje v znak protesta zapuščali corkev. — V Žminju je podeštat dal neki barabi deset lir z naročilom, naj med pol-nočnico moti božjo službo. Baraba je med cerkvenimi molitvami večkrat vzkliknil: »Bog se je rodil Talijan, ne Hrvat!« Videč, da proti taki oficiozni demonstraciji ne more uveljaviti reda v cerkvi, je duhovnik šel izpred oltarja v zakristijo. Tako je v drugem letu konkordata, za katerega se fašistična Italija ne zmeni. njuti rudniško stanovanje — zatajiti samega sebe. »Uljiidno« mora prositi, da se niti poitali-janči njegov priimek. V lo pust se je doslej ujelo kakih 20 rudarjev. Juliiska Krajina v filma — Film o naravnih lepotah Julijsko Krajine. Italijanski lisli poročajo, da jo Tujskoprometno društvo za Julijsko Krajino napravilo potrebne korake, naj državno podjetje za poučne filme l.uce napravi film o naravnih lepotah Julijske Krajine. Kakor poročajo listi, je prošnji Tujskoprometnega društva ugodeno. — Film bo torej kazal svetu lepote slo- i venske Primorske in Goriške, kazal bo svetu našo ' zemljo, namočeno z znojem ubogega slovenskega kmeta in prepojeno s krvjo naših narodnih mučenikov. Svet ne bo videl v filmu trpljenja naših bratov, ne bo čul njih obupnih klicev. Videl bo same srečne in zadovoljne ljudi in se morda čudil, čemu neki se razburjamo in protestiramo radi trpljenja slovenske narodne manjšine v Italiji. Morda bo koga zvabil film, da se o srečnih in zadovoljnih ljudeh na | licu mesta prepriča.... — Smrtna nesreča priigovnegu čuvaja pri Postojni. Pri Postojni je vlak podrl in na mestu ubil 69 letnega progovnega čuvaja A nt. Floruina. Truplo se ie skotalilo po bregu navzdol iu so ga našli na j njivi. — Pofcar v Istri. V Sv. Vičenatu v Istri je te dni 1 pogorela tronadstropna občinska hiša. Pri tem je zgorel tudi ves občinski arhiv. Več doslednosti Avstrijska vlada pripravlja zakon, ki naj bi uredil na univerzah življenje dijaških organizacij, zlasti onih z narodno-kulturno tendenco. Nemški akademiki so se odločno postavili na stališče, da se morajo to organizacije ustvariti nu podlagi narodnosti; vsaka narodna skupina slušateljev naj si ustvari lastno organizacijo. Tako se je sprožilo med drugim tudi vprašanje, po čem naj se narodnost posameznika presoja, ali mar po njegovi svobodni izjavi ali po njegovem rodu in materinem jeziku. Vsu dunajsko vseučiliško dijaštvo, zlasti nemško, ie odločno za to, da narodnost poedlnca določata rod in materin jezik. — Ko so merodajni činitelji razpravljali o bodočem dijaškem pravu, se je zlasti poudarjalo, da je narodnost nekaj, kar je dano že po rojstvu in kar ne smo biti predmet kakršnekoli politične agitacije. Dve dobri leti pa sta šele minili, odkar so vrgli Nemci svoj predlog glede kulturne avtonomije na Koroškem. Po tem predlogu naj bi se slovenska narodna manjšina na Koroškem pravno konstituirala na podlagi manjšinskega katastra, v katerega naj bi se vpisal vsakdo, ki bi hotel postati član manjšine kot avtonomne narodne skupine in biti deležen drobtinic, ki jih Nemci imenujejo pravice. Torej bi so tu odločala narodnost poedinca po njecrovi Izjavi. Slovenski poslanci so tedaj ogorčeno protestirali proti takemu pojmovanju narodnosti in zahtevali, naj se smatra za člana slovenskega manjšinskega katastra vsakdo, ki je po rojstvu In jeziku Slovenec. Prodrli seveda niso in glede knlastra je ostalo, kakor so Nemci predlagali Ce bo zgoral omenjena zahteva dijaštva, naj se narodnost poedtnca presoja po pokolenju in materinem jeziku, sprejeta, bodo slovenski poslanci gotovo zahtevali šc enkrat, kar so zamen zahtevali pred 1 dvema letoma. Član slovenskega manjšinskega ka- ' tastra je lahko in mora biti vsak Slovenec in ne samo oni, ki se zato izjavi. Koroške novtce Občinske volitve. Letos se vrše na Koroškem občinske volitve. Krščansko-soc.ialnu stranka in kršč. kmečka zveza sta že imeli sejo. Krščansko-socialna stranka je sklenila, da nastopi povsod samostojno in da se torej ne bo več vezala z »Einheitslisto«. Pretep med socialisti in komunisti. V št. Ru- pertu pri Celovcu je pred kratkim prišlo do hudega pretepa med socialisti in komunisti. Nastopiti je moralo orožništvo. Odlikovanje. Zvezni predsednik Miklas je odlikoval g. Franca Haderlapa, cerkovnika in organi-sta v Železni Kaplji, ob priliki 40 letnice službovanja s častno kolajno. Strah pred nadaljnjimi požigi. Iz škoejana v Podjuni poročajo, da se razburjenje radi zadnjih požarov v župnišču in na žagi, ki sta bila oba podtaknjena, še ni poleglo. Ljudje še vedno stražijo svoje domove. Občina je razpisala 1000 šilingov nagrado za izsleditev požigalca. Verska svoboda Jugoslovanov v Italiji Ko so lansko leto za jožefovo jugoslovanski škofje dvignili glas proti preganjanju slovanske duhovščine in omejevanju verske svobode v Italiji, je fašistični tisk po nalogu svojih gospodarjev zagnal divji krik, češ da gre za mednarodno gonjo proti fašistični Italiji, ki jo je organizirala belgrajska vlada s pomočjo naših škofov. To obrekovanje v škodo katoliške tlalije ni po mnenju fašističnega tiska imelo nikake stvarno podlage; kajti tista fašistična Italija, ki je sklenila z Vatikanom lateran-sko pogodbo, lii Italija dvatisočletne civilizacije stoji previsoko nad povprečnim kulturnim nivojem drugih narodov, da bi se mogla tako ponižati in kratiti versko svobodo svojim državljanom. Pa odprite si ran 77. Barbaliževe knjige ^Verska svoboda Hrvatov in Slovencev v Istri, Trstu in Gorick, ki jo je izdalo Književno drušlvo sv. Jero-nima v Zagrebu, in oglejte si poimenski pregled duhovnikov, ki so bili internirani, zaprti ali pregnani Iz Italije. Prišli boste do zaključka, da obstojita v resnici dve Italiji, ena niišminktina z lepimi bese dami, obljubami in staro italijansko kulturno tra- dicijo, namenjena neinformiranemu inozemstvu in ki jo nosi v svet fašistični tisk, druga resnična Italija, kakršno kažejo njena dejanja. Do danes je bilo v Italiji interniranih 35 slovenskih in hrvaških duhovnikov, zaprtih po italijanskih ječah jih je bilo 23, pregnanih čez mejo 202! Fran Barbalič se ni ustrašil nehvaležnega dela in truda, ki ga zahteva zbiranje statističnih podatkov o številu jugoslovanskega živ 'ja v Italiji in naštevanje krivic, ki so se zgodile naši duhovščini in našim cerkvam. Njegova statistika o številu prebivalstva je sestavljena po farah, to je ua podlagi zanesljivih podatkov posameznih škofij, oziroma župnij. Koliko je danes v ftaliji Hrvatov in Slovencev? Po cerkveni statistiki, odgovarja Fran Barbalič 650.000, po naravni statistiki, ki upošteva naravni prirastek, a no računa z izseljevanjem, bi jih moralo biti 767.000! Kdo izmed našega razumništva je doslej vedel, da doseže število Slovencev in Hrvatov v Italiji najmanj 650.000 duš? Saj je celo naše časopisje, navajeno, da gre s to številko čedalje navzdol in kar tjavendan piše o polnil h Jonu: Jugoslovanov v Italiji. Drugi bi jih najraje našteli še manj, kakor da bi se sramovali svojih ljudi in bi se bali, d« se sveiu zamerimo, ako no vedemo njihovo resnično število. Barbalič je knjigi dodal seznam vseh župnij in kaplani j, ki je velike praktične vrednosti za vsakega I znanstvenika, politika in časnikarja, posebno danes, ko so Italijani poitalijančlli vsa slovanska krajevna imena in jih v italijanski obliki rabijo ne samo italijanski listi, temveč tudi inozemski. Za vsako faro jc navedeno, koliko je bilo pred vojno slovenskih oziroma hrvaških duhovnikov. Knjigi je dodan natančen zemljevid far, v katerih prebivajo Slovani. Fran Barbalič je na podlagi ankete, ki jo je izvedel »Slovenec::, potegnil primero o verskem položaju Jugoslovanov v Italiji in Italijanov v Dalmaciji. Marljivemu pisatelju moramo bili hvaležni, za njegovo trudapolno delo; prav tako zasluži vso pohvalo društvo Sv. Jeronima, ki je knjigo založilo. Toda še tako lope pohvale nič ne izdajo, ako svojo hvaležnosti napram pisatelju ne izkažemo s tem, da si knjigo tudi nabavimo. Pokažimo svelu, tla smo res zaveden narod. Ako hočemo pred svetom braniti svoje pravice, moramo najprej poznati sami sebe in vedeli za krivice, ki nam jih svet dela. Zato je dolžnost vsakega našega razumnika, predvsem duhovnika, znanstvenika, politika in časnikarja, da si nabavi Barbaličovo knjigo. Barbalideva pobuda je vredna posnemanja od strani naših pisateljev in knjižnih založb. Kn| bi bi! končno vendar čas, dn bi se našel tudi med Slovenci človek, ki bi v knjigi podal vsaj medlo sliko trpljenja našega naroda v Italiji _ gki. Ilirija : Gradianshi 3 : t Ponosni Gradjanski je moral zopet poražen iz Ljubljane. Poraz bi bil gotovo večji, da ni to moštvo, ki je prepotovalo skoraj vso Evropo, poseglo po sredstvih, kakršnih bi sodnik ne smel dopustiti. Lepa kombinacijska 'lira, ki jo je predvcdlo domače moštvo v prvem, je v drugem polčasu razpadla radi izredno ostre igre. Sedaj pač razumemo, zakaj jc morala zagrebška podzveza izdati tako ostre ukrepe proti svojim igralcem. V Ljubljani pač nismo vajeni ostrih iger. V našem listu sino že večkrat grajali llmetrovke, toda v včerajšnji igri bi moral sodnik poseči tudi po tem skrajnem sredstvu Ud purgerjtv, ki so sc tako dobro odrezali proti Hungariji in Slaviji, smo veliko več pričakovali Po včerajšnji iri Gradjanskega moramo ugotovili, da je velika škoda, da naši klubi nočejo riskirati eventualen deficit in povabiti renomirano inozemsko moštvo. Moralen uspeh bi bil za naš nogomet gotovo večji, ko financijelen neuspeh. Preden gredo naša moštva v težke prvenstvene borbe, ho treba na vsak način povabiti katero renomirano inozemsko moštvo. Včerajšnji uspeh proti Gradjanskemu jc garancija, da smo sposobni uspešno konkurirati tudi z drugimi nogometnimi klubi. Za ta nenavadni čas ie prišlo na igrišče gotovo rekordno število gledalcev Okoli 1000 navdušenih pristašev nogometa jc gledalo srečanje starih rivalov. Gradjanski jc nastopil v najmočnejši sestavi, manjkal jc edino Rajko-vič. ki pa tudi ne bi mogel pomagati v prvem polčasu Edino kar smo videli pri Gradjan-skeni, jc bila boljša skupna igra in pa start na žogo. O kakšni tehnični premoči ne more hiti govora. Igralci niso po nepotrebnem za-državali žoge Duša v moštvu je bil neumorni H (Igel, ki je imel veliko dela, da je razdiral s:lajne potezo tria domačega moštva. Oba stranska krilca sta povprečna igralca, kakršnih imamo tudi v Ljubljani dosti. V napadu, kot smo pričakovali, krili Stankovič in Ko-kotovič, notranji trio slabši od domačega. Gradjanski je moštvo, ki igra sila enostaven nogomet, uspehe dosežejo s sila požrtvovalno igro. Požrtvovalnost in pa opora v domačem občinstvu največ, pomagajo Gradjanskemu do uspehov. Premoč, ki so jo imeli v drugem polčasu, jc bila posledica take igre. Ostra igra je spravila domače moštvo iz koncepta in je imel v tej polovici Gradjanski lahne, premoč. Počitek, ki so ga imeli igralci Ilirije, o nanje ugodno vplival. Takoj v početku ig(e so pokazali nekaj lepili potez, ki so morjlc navdihniti vsakogar, ki se razume na m go-mct. Se celo Dobrlct, ki sicer ni za skupno igro. je presenetil. Rezultat 3:1 nikakor ni izraz premoči, ki so jo imeli domači v prvem polčasu. Odločnejša desna zveza bi izrabila najmanje dve do tri prilike. Za izpremembo to pot ni bila razpoložena samo napadalna vrsta, temveč je presenetila tudi krilska. Varčič je bil sila, ki je pomagal napadu in obrambi. Pametno je pošiljal žoge napadu. Z igro kratkih pasov so obrambo Gradjanskega zmešali. Vsa krilska vrsta je bila dobra tako v napadu kot obrambi. Malo je grešil Unter, ker jc silil preveč v sredino in pustil svoje krilo najnevarnejšega igralca Gradjanskega nekritega. Napadu je pa veliko koristil. Pri tretjem golu je celo posredoval Ohramha je v drugem polčasu malo popustila. Ni bilo odločnega startu, radi tega so nastajale večkrat kritične situacije, da jc moral Jakšič intervenirali. Vedno z uspehom. Tla so bila zelo spolzka in zledenela. Del igrišča proti državnemu kolodvoru celo nemogoč. Potek igre: Moštvi sta nastopili v naslednjih sestavah: Gradjanski: Mihelčič, _ Bivec, Kamer, — Vidrih, HUgel, Gayer, _ Stankovič, Staroveški, Koprivnjak, Dukovič, Kokotovič. Ilirija: Jakšič, — Janez, Berglcz, — Unter, Varčič, Bclak, — Icc, Košak, Svctic, Doberlet, Žvižgovcc. Takoj prevzame inicija-tivo I. in potisne G. v obrambo. Par res zrelih situacij ostane neizrabljenih radi neodločnosti napada lepe poteze na gol G., in Mihelčič ima priliko pokazati, kaj zna. Nosilcc vseh akcij pri S. je Doberlet, ki tudi lepo oddaja. G. prodre po krilu pred gol I., toda Brglez brani. V 16 m Doberlet zmoti branilca in odda na desno prostemu Košaku, ki zabije pod neubranljivo prečko. 1:0 za 1. Kazenski slrel v 17 m, ki ga je zakrivil tik na črti Belak, lepo brani Jakšič, ki žogo odbija s pestmi v polje. I. čezdalje lepSe napada Prodor Stan-koviča zaustavi v zadnjem trenutku Janez in '•dbija v aut. Poledenela tla močno ovirajo razvoj igre. Žogo je težko obvladati in pride teh nična izvežbanost igralcev 1 do veljave. V 34 m pade iz lepe kombinacije Belak. lce, Svetic po slednjem najlepši gol igre. 2:0 za I. Takoj nato zopet l. v fronti. Unter pošlje predložek Doherletu, ta v sredo. Mihelčič strel slabo odbije, m nekrit Žvižgovec porine izpod Maksa. 3:0 za I G. prične igrali nervozno. Prodor Stankoviča prinese končno uspeli G. V 36 m ccnler Stankoviča ujame Kokotovič z glavo in pošlje poleg Jakšiča v gol. 3:1 za I. Kmalu nato polčas. Igra drugega polčasa ni bila podobna podaljšku. Ne samo časovno, temveč tudi po načinu igre sta bili dve polovici. G. je pričel takoj ostro napadati in s tem zmedcl I V 9 m jc padel Dukovič in si izpahnil roko. Vstopi rezerva, Stankovič igra pa v obrambi. V 12. in 14. minuti ima Jakšič priliko, da pokaže kaj zna. Branil je efektno dva nevarna strela. Igra postaja vedno bolj surova. Tudi domači igralci niso ravno jagnjeta. Vračajo milo za drago. Tempo popušča, ker sta moštvi očividno zmučeni. Prehud tempo v prvem polčasu in pa slab teren sta izčrpala igralce, Vse nestrpno pričikujc gol, nobeno moštvo ga ne more doseči. Svetic, Žvižgovec, lce so bili zapored fattlani v kazenskem prostoru. Na la način se hrani G. Občinstvo protestira, zasan, sodnik nc žvižga niti opominja. K sreči je konec, preden je prišlo med igralci dc spopadov. Islandija, dežela I z šole vemo, da je Reykjavik glavno mesto Islandije; pri tem mislimo morda na majhno ribiško pristanišče s par lesenimi hišami in neizmernim smradom po vsakovrstno konzerviranih ribah in njih odpadkih. Do včeraj je bilo to mnenje opravičeno, danes pa ne več. Danes šteje mesto že 150.0(10 prebivalcev in gradbe vse iz železobetona. Naval novih izseljencev zadnjih let je prinesel zelo pisan živelj, ki si sicer prilašča ulogo kulturonos-cev, ki je pa to le v slabem pomenu. Preplavil je mesto s sumljivimi plesišči, radiem, vsem mogočim holywoodskim šundoin, genlji-vimi umetniškimi razglednicami itd. Toda pravi, rojeni Islandec prav zaradi tega čuti, da Reykjavik ne spada več k Islandiji. Kakšna je prava Islandija? V šoli smo se učili, da je Islandija otok ■»gajzerjev« in vročih vrelcev. In to je ludi resnica; vulkanizeni more še dandanes zavzeti nezaslišane oblike, tako da bi mogli Islandijo enako po pravici imenovati Ognjeno deželo , kakor jo imenujemo sedaj >Ledeno deželo (Island Eisland). Saj se nahajajo na tem čudesuem otoku po več kilometrov dolge vulkanske razpoke, iz katerih se zliva žareča lava, v tem ko imajo vulkanska žrela na Vezuvu ali Etni komaj 30 do 50 metrov v premeru. Pri vsem tem pa se Islandija vendar-le povsem pravilno imenuje Ledena deželuc. Islandija obsega poleg drugih čudes tudi ledeno grmado, ki je večja kakor vsi evropski I ledeniki skupaj. Ce bi združil vse alpske ledenike, bi imeli komaj polovico množine tega orjaškega ledovja. In kar je še najbolj fantastično! Pod to sUno ledeno odejo leži vulkanska razpoka, ki še danes deluje. Pred dvemi leti je ognjeni in pepelnati steber s tako silo prodrl ledeni oklep, da je bilo videti dim celo iz :I00 km oddaljenega Reykjavika. Seveda se potem stope veliki deli ledenika in neizmerne vodne mase se stekajo bogvekam ... ali po peščenih planjavah na severu ali pa čez južni rob ledenika v morje. Na tem južnem robu utegnejo zavzeti ledeniski veletoki do 50 km širine. Njihov tek je pa pač le kratek, ker leži Vatna-jekul — lako se imenuje ledenik — blizu morja. Pred uekaj leti je bila neka ladja priča ! vulkanskega izbruha pod Vatnajekulom. Ka- ' pitan je potem poročal, da so v nekaj urah po-beguile vse ribe pred ledeniškimi veletoki. Ledeniške vode so nosile s seboj ogromne ledene klade. Islandci imenujejo take katastrofe -ledeniški tok'. Ognjeniki se nahajajo tudi še pod drugimi ledeniki. Tako so na Torfajekulu po več kilometrov dolge zarezo, iz katerih se neprestano dvigajo oblaki žveplenih plinov in vodne pare. Blazen prizor! Po vsej dolini se kadi in sika iz tisočerih dimnikov! Zraven gajzerji, ki v premorih nekaj ur z ogromno silo bruhajo vodo deset metrov visoko. Na mestih, kjer so blatni vulkani in vroči vrelci, se je led seveda stajal in pada v visokih navpičnih stenah naravnost v vroče reke. V bližini Reykjavika izkoriščajo vulkani-rpin v gospodarske uamene. Na Lauganesu je velika pralnica, kamor prihajajo ženske iz okolice prat perilo: voda ima 57 stopinj. V Rey-kirju so rastlinjaki; 2000 kvadratnih kilometrov je pod steklom. Med zemeljskimi plastmi so napeljani vroči vrelci, ki imajo še ob iztoku 70 stopinj Celzija. In v deželi, kjer rastejo drugače le po zatišjih home breze, najdemo Iu naenkrat skoraj tropsko rastlinje. Dinje sijajno uspevajo in pravkar delajo poizkuse s trto. Na trg prihajajo posebno para-ližniki, vrtnice, narcise. Vsaka vrtnica stane v Reykjaviku do 15 Din in ker Islandci zelo ljubijo cvetlice, donaša '.>000 rožnih grmov lepe denarce. Pri vsem tem je ribolov še vedno glavna gospodarska panoga Islandije. Trsko izvažajo največ v Španijo, slanike na Švedsko in predelane v olje in gnojilo v Nemčijo in na Norveško. Zanimiv je moderni lov ua slanike. Jate drstečega se slanika, ki se pomikajo ob severni obali od zapada proti vzhodu, iščejo z letali, in ko jih opazijo, naznanijo lego ribiškim parnikoni, ki že čakajo pripravljeni. Ribe se pomikajo tako počasi, da jih najdejo parniki po večurni vožnji še ua taistem mestu. Z modernimi vlačilnimi mrežami zajemo cele jate do zadnjega repa. Kjer so tovarne za ribje olje, kakor v mestecu Siglufjedur na severni obali, je ozračje prenasičeno z ribjim smradom, tako da je treba obleko, v kateri smo se le kratek čas mudili v mestu, zračiti uajmanj teden dni, ako hočemo iz nje pregnati ta smrad. V tej čudesni deželi ognjenikov, gajzer-jev, pa ludi ledenikov in slapov, neizmernih pustinj, pokritih s krščeni ali lavo, živi ljudstvo, ki se popolnoma zliva s to naravo, jo l jubi in globoko umeva, še vedno tvorec pesnitve in pravljice o njej, kakor pred tisoč leti. To se- Berlin - Lausanne veda ni prebivalstvo glavuega mesta Keykja-vika, marveč ribiči na obali in kmetje po samotnih kmetijah, ki so jeseni po deset dni ua poti, da zbero skupaj svoje razpršene ovčje črede. Islande.c je tako zrasel s svojo divjo, neizoblikovano domovino, da se da raje ubiti, uego da bi jo zapustil in se preselil v prijaznejše dežele. Sovjetsko letalstvo Sovjetsko časopisje sc v zadnjem času živahno bavi z razvojem letalstva v Rusiji. »Izvest-ja« naznanjajo v eni zadnjih številk za leto 1932 otvoritev 47 novih zračnih zvez, ki bodo še bolj izpolnile že itak precej gosto mrežo zračnih prog. Poleti preteklega leto ao prvič preizkusili trans-sibirsko progo Moskva — Sverdlovsk — Novosi-birsk —■ Irkutsk — Ruklovo — Vladivostok, ki je dolga 8021 km. Progo nameravajo priključiti na že obstoječo linijo Moskva — Berlin, »Izvcstja« napovedujejo še celo vrsto drugih linij, ki jih bodo vse otvorili letos. Posebno važna bo proga Ma-skva — Rostov — Don — Soči — Tiflts —- Baku. ki jo bodo otvorili žc poleti in bo dolga 1450 km. Zlasti mnogo zračnih linij jc projektiranih v Sibiriji. Vse te načrte bo uresničila sovjetska vlada s pomočjo Zveze civilnega prometnega letalstva, ki si je nadela nalogo, da zgradi potrebne bencinsko parke in letališča, da izvežba zadostno število pilotov, mehanikov in osebja ter da poskrbi za redno vremensko poročevalsko službo. V letu 1932 namerava sovjetska vlada izvesti tudi oni del petletke, ki predvideva uporabo letal v poljedelstvu. V prvi vrsti bo prišlo letalo v poštev za boj proti raznim poljskim škodljivcem, zlasti kobibcam. Tako sc razvija sovjetsko civilno letalstvo. O vojnem letalstvu sovjetski listi seveda molče. Toda kljub temu ga ni državnika, ki bi nc vedel in ne razumel o tem, da je sovjeaska Rusija, kar sc tiče vojnega letalstva, na enem prvih mest na svetu. Boj proti bolezni v šoli Praška mestna občina je glede na vedno večje šlevilo ljudskih šol sklenila reorganizirati zdravniško šolsko službo. Praga ima 70,000 ljudsko-šolskih učencev, za katere skrbi 32 zdravnikov. Po novi odredbi bodo morali vsakega učenca do dovršenega 14. leta trikrat zdravniško preiskati, in sicer prvič takoj, ko vstopi v šolo. Posebno natančno bodo preiskani otroci, ld še niso dovršili šestega leta, in se bo na podlagi te preiskave odločilo, ali so sprejeti v prvi razred ali nc. Drugič bodo preiskani učenci ob izstopu iz ljudske Šole, tretjič pa v osmem šolskem letu. O vseh teb preis-kavah sc bodo vodili zapiski, po katerih bo možno zdravstveno sortiranje šoloobveznih otrok. Nezadostno razvite bodo iz prvih razredov odstranili, nenormalne otroke pa bodo potaknili po pomožnih šolah itd. „Halo! Prenašamo bitko pri Mukdenu!" O res imenitnem uspehu radio reporterja oddajne postaje v Tokiu poročajo japonski dopisniki angleških listov. Omenjeni možakar se je oborožen z mikrofoni in oddajalci napotil na ja-ponsko-kitajsko bojišče pri Mukdenu. Ko je približno videl, kje bo glavno torišče bitke, je na raznih krajih namestil mikrofone in oadajalcc. Tako je tokijska radio postaja lahko nudila svojim poslušalcem svojevrstno presenečenje. Sredi popoldneva se je oglasil napovedovalec: »Halo, halo! Prenašam bilko pri Mukdenu!« In takoj nato jc imel poslušalec, sedeč v mehkem naslanjaču, priliko slišati grmenje lopov, topotanje strojnic in žvižganje krogel. V to sc jc mešalo kričanje častnikov in pretresljivi klici ranjenih in umirajočih vojakov. In kar jc glavno: vse to jc bilo resnično, ker se je v istem hipu godilo na muk-denskem bojišču. Idealen komunist Pesnik Arkadij Subarjev popisuje v baladi Žeblji« (moskovski časopis Oktober«) idealnega komunista, ki ga peče vesL Zrušila se mu je miza, ki ni bila nikoli popravljena . Mladi delavec, ki je preždel pri knjigah vse proste ure zvečer, je potreboval za popravilo pest žeblje v«. A žebljev ni na trgu. Zato je zvečer po končanem delu v potni roki iz tihe tovarne naskrivaj odnesel deset žebljev«. Miza je zopet stala, a vestnega mladeniča je pričela mučiti nespečnost. Ponoči ga je tlačila mora. r Kot pekoča vest, kot velikanski očitek se je pred njim dvigala tovarna, ki ni mogla oddati določeno količino železnine. Junak je vso noč meril z velikimi koraki« svojo čumnato. Na vse zgodaj je zopet razdrl mizo ter v vroči roki hrupni tovarni nazaj prinesel deset žebljev«. Pesmica je značilna za osladno tendenco komunističnega vstarjenja, ki ni namenjeno šolski deci, temveč odraslim. \l Edini slovenski zavod brez tujega Kapitala Se Vzajemna zavarovalnica u Unbliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. sprejema » zavarovanje: 1. Proti požaru; a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe med časom gradbe b) vss premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje tn smrt, otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Briining vozi po svoji izjavi proti plačevanju vojne odškodnine v Lausanno na koniercnco Laval mu z diplomatsko potezo za odgoditev konference ustavi vlak. Prepoved nemškega petja na južnem Tirolskem Iz Merami poročajo, da so tamkajšnje italijanske oblasti prepovedale koncert znanega nemškega cerkvenega pevskega zbora, ker jo iuiel na programu Srhillerjevo • Lied von der Glochc • v nemškem jeziku. Meranskemu nemškemu Društvu rokodelskih pomočnikov so ob priliki jubileja oblasti dovolile, samo skromno proslavo in izrecno prepovedale petje v nemškem jeziku. Smesmce »Kaj pa ste imeli pri vas. da je bil takšen ropot?« »Ali, moja žena se je razjezila in jc vrgla mojo suknjo po stopnicah.- »In suknja je povzročila tak ropot?!« »Da, slučajno sem bil še jaz notri.« * »Ti si torej razdrl zaroko. Čemu pa?c »Veš, ko smo si ogledovali najino novo stanovanje, je dejala tašča, da je nekoliko premajhno za tri osebe.«: * Nek genialen matematik je dejal: »Čemu izdaja svet lake vsote za norišnice in bolnišnice za živčne bolezni, ko bi vendar rabili čisto majhno hišo, kamor bi zaprli vse pametne ljudi.« * •Mamica, danes inc je učiteljica prav posebno pohvalila. Povedati smo morali ženska imena in jaz sem jih znala največ. Naštela sem Imena vseh naših služkinj, ki smo jili letos imeli. * Mali nečak: .Stric, zapri malo svoje oči!'' Stric: »Zakaj pa, Janezek?« Mali nečak: iNaš ata so rekli, da bomo dobili veliko denarja, ko boš ti zaprl ofi.t »Striček, ali imaš ti ženo?« »Še ne, dragec. Čemu pa vprašuješ?« »Hm, kdo ti pa potem pove, kaj moraš storili in česa nc smeš? Šoeceriisko m holonitolno blago umetno gnotllo, cement itd. itd. dobavlja Gospodorsho zvezo v Lfnblfoni Izdelujejo se uainovejši modeli otroških — in igrai nih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.L., tovarna dvokoles iu otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Skrbna mati: ^Zibelka na visokih nogah ima to prednost: ako paglavec zdrkne iz nje, zaropoče tako krepko po tleh, da ga gotovo čujem v kuhinjo.« Nov poklic za dame in gospode z vpeljavo strojnega pletarstva v hiši. Zajauifcn zaslužek ca. ISOO oin mesečno ker provzamomo tzgo lovljeno bliiRo. plača ino znaluiek zti pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite šo danes po brezplae ne prospektu nn Domača Pli-tarska Indu-KtrlJa.Kt.il, Josip Kališ. Maribor. Trubar leva fi Pošteno dekle samo iz Ljubljane sprej memo za predtiskanje žen. roč. del po 2 mesečni praksi v stalno zaposlc-nje. — Prestaviti se jc esebno. Naslov v upravi ■ Slovenca« pod št. 782. Stanovanje 3 sob, kopalnico in pri-tiklin išče obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 753. Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6. II. oadstr. Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca ianuarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Čevlfi na obroke »TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo) Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10 (pri Levu). Krušno moko in rženo moka vedno ftcžo. kupite zelo usodno prt A. VOLK, LJUBLJANA Re«lie»a cesta H. Želodec - Drobovje - Ledvice Otrplost žil - Kila vost - lakotnica Kilavost, ki se nahaja v pregibu lakotnic, se največkrat ponavlja. Ako se že v počelku dobro čuva, se ista ne poslabša in ne poveča do lukakih komplikacij, lako je oseba drugače zdrava, kilavost v lakotnicah more prenehati v kratkem času brez operacije, brez težkih bandaž in ne da bi bolnik moral opustiti delo. Zahtevajte točne podatke o kilavosli v lakotnicah, berlrih, popku, o kilavosli pri otrocih itd. od znamenitega specialista KLEBER.ja direktorja Instituta Herniarie de Lyou (Francija) za časa njegovega bivanja v naši državi in posetito ga v sledečih mestih, kjer on ob asistenci ua zagrebški fakulteti d pl. farmac. Boroviča. ki je obenem njegov tehnični asistent, vrši za celo državo radevolje brezplačne preglede od 10—18 ure. — Pripominjamo, da se za trajnost in delovanje metode Klebcr pismeno jamči. Cene ordinacije, z ozirom na slučaj od 250 — do 700 — dinarjev. LJUBLJANA, Hotel Slon, 25., 26. januarja 1932. — CELJE, Hotel Union, 27. januarja 1932. MARIBOR. Hotel Meran, 28. januarja 1932. — ZAGREB, Hotel Gavran, 29 , 30 . 31. januarja in 1. februarja 1932. - KARLOVAC Hotel Korana, 2. febiuarja 1932. — SUŠAK Hotel Jadran, 3. februarja 1932. — BANJA LUKA. Motel Banjaluka, 4. februarja 1932. — SPLIT, Hotel Central, 5., 6., 7. februarja 1932. - DUBROVNIK, Hotel Ekselzior, 8. februarja 1932. — BliOGRAD. Sanitas, Kneza Mihajla ul. 6, 18., 19., 20. februarja 1932.