51. štev. 'p^e^n|g^1 r V s<5Mto f. avgusta 1521 ^sasrfKaBfj^ > ‘*tm*iVl: ^KRH?!1 .............. 111 .. "* ' V '• milini.<;ySm altliii lf f ’ J. i GLASILO NARODNO • SOCIJALISTICNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št 7, levo. Izhaja vsako soboto. MeseCna naročnina: za tuzemstvo 6 Din za inozemstvo 8 Din. ^ Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene —T”.1:."." v oglasnem ifeln. Vlada sporazuma. Menda ga ni poštenega človeka in iskrenega Jugoslovana, ki se ne bi bil globoko oddahnil, ko je izvedel, da je padla Pašič-Pribičevičeva nasilna in ko-niptna vlada. 2e ves čaš smo v našem listu naglašali, da mora ta vlada iti, ako nočemo zabresti v največji kaos, v meščansko vojno. To se je zgodilo. Nasprotniki konsolidacije in pacifikacije dTžave so premagani. S tem je storjen prvi korak k izboljšanju naših notranje-političnih razmer. Na čelo nove vlade je stopil Ljuba Davidovič, mož, ki je pridobil naše simpatije že na zgodovinskem kongresu javnih delavcev v Zagrebu leta 1922. Ljuba Davidovič se ni izneveril dani besedi in je točno v smislu sprejete resolucije nadaljeval svoje delo za uresničenje bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati ln Slovenci. Po dolgih dveh letih bridkih izkušenj in trpljenja, je vendar napočil čas, ki nam kaže, da ni brezplodno delo, ki smo ga započeli na omenjenem kongresu in utemeljili v resoluciji. Vsa vprašanja, o katerih se je takrat razmotrivalo in sklepalo, so danes ravno tako aktnalna kakor takrat in podčrtavamo zlasti sledeči pasus resolucije: »Kongres smatra, da je potrebno v prvi vrsti, da se izboljša državna, uprava in da se sedanja slaba administracija, ki je glavni vzrok splošnega nezadovoljstva v ljudstu, zamenja s pomočjo dostojno plačanega in sposobnega uredništva z vestno, napredno upravo, prosto partizanstva in samovolje, katera naj bi pod neposrednim nadzorstvom naroda, v duhu zakonitosti in so-cijalne pravičnosti pridobila zakonom spoštovanje, čuvala red in mir v državi, Kitila državljansko svobodo in pospeševala prosvetne in gospodarske interese celega naroda ln delala za ubla-ženje povojne revščine in draginje.« Dosedanje izjave nove vlade, zlasti pa Ljube Davidoviča so v polnem skladu z zagrebško resolucijo in nam je simpatično posebno to, da hoče nova vlada strogo čuvati zakon, pravico in red v državi ter uvesti posebni zakon za pobijanje korupcije. S tem hoče nova vlada zopet pridobiti Jugoslaviji izgubljeni ugled tako na znotraj kot na zunaj. Zelo razveseljivo je tudi dejstvo, da nova vlada ni plemenska, kot je bila prejšnja, temveč da so v njej zastopani Srbi; Hrvati in Slovenci, da torej za- služi v polni meri in upravičeno ime jugoslovanske vlade. Delavske stranke v novi vladi niso zastopane, kakor tudi niso bile v prejšnji, ker so po krivdi demagoških delavskih voditeljev pri zadnjih volitvah propadle, neupoštevaje pametnih nasvetov narodno-socijalistične stranke. Zato delavstvo od nove vlade tudi ne more mnogo več pričakovati kot od prejšnje. Imele pa bo od nje posredno korist, ako bo nadaljevala delo v smislu danih obljub, ker se bodo socijalne in gospodarske razmere v državi gotovo izboljšale, kadar bo odpravljen nered in si bo država zopet pridobila ugled. Z novo vlado je storjen prvi resen korak, ki daje upanje, da gremo boljšim časom nasproti. Vsled tega bomo po svojih močeh sodelovali pri težkem delu za konsolidacijo in pomirjenje države in podpirali stremljenje nove vlade, v kolikor bo njeno delo v skladu z gornjimi načeli in z zagrebško resolucijo, da postane država taka, kakršno si žele vsi dobri Srbi, Hrvati in Slovenci in to je: Ena in nerazdeljiva Jugoslavija, osnovana na pravici, bratstvu, enakosti In svobodi — kakor lepo končuje zagrebška resolucija. Ko smo obrazložili nedvoumno naše stališče napram Davidovičevi vladi, pa moramo istočasno naglasiti tudi to, da bi bila največja pogreška nove vlade, ako bi padla v grehe svoje prednice. Gotovo bi nihče bolj ne bil upravičen pritoževati se nad bivšim režimom kot mi, narodni socijalisti. AH naj navajamo krivice In persekucije poslednjih let In mescev? Kljub temu smo proti vsaki maščevalni politiki. Ne bomo ugovarjali, nasprotno, docela razumljivo se nam bo zdelo, ako se bodo popravile krivice bivšega režima, krivci pa po zaslugi kaznovali. Odločno pa bomo dvignili svoj glas in tudi neustrašeno vodili boj, ako bi se hotelo postopati v smislu gesla: »Partija nad vse!«, ker bi se s tem situacija nikakor ne izboljšala, temveč celo poslabšala. Naj bo novi vladi vedno najvišje in edino načelo — zakon! Po krivem naj se nikogar ne preganja, najmanj pa radi političnega prepričanja, katero se seveda ne sme zlorabljati, zlasti ne po uradih. Le na ta način je podana garancija, da bo nova vlada delovala tako dolgo, dokler ne dosežemo toli zaželjenega bratskega sporazuma. S tem bo sedanja vlada tudi dejansko dokazala, da so naše nade, ki jih stavimo vanjo, upravičene in da je v resnici vlada sporazuma. Izmikanja pred resnim, vztrajnim in podrobnim delom. To onemogoča napredek delavskih organizacij in uspehe na socljalnem polju. Izboljšanja položaja nimamo pričakovati preje, predno se ne ozdravi povojna duševna kriza, ki se je v veliki meri lotila tako delavskega ljudstva, kakor njegovih voditeljev. Prvi korak k ozdravljenju pa bi bil vsekakor podan, ako bi se ublažili medsebojni spori med posameznimi delavskimi organizacijami in bi se pričelo resno delo za združitev vsega našega proletarljata. Ramsay Macdonald. Delavski pokret po svetovni volni. Vsaka doba, ki sledi neposredno po vojni — — in to velja posebno za največjo vojno, kar jih pomni človeštvo — se odlikuje zlasti v nestrpnosti. Kdor je doživel velike dogodke, ki so se vršili drug za drugim, se ne more zadovoljiti z normalnim razvojem po vojni, marveč bi hotel v vsakem oziru tudi še po vojni v naglici in nepričakovano doživljati velike dogodke, akoravno v drugi obliki. Z normalnimi pridobitvami se po vojni več ni zadovoljeval. Trgovec je hotel postati bogat čez noč. Delavca niso mogli zadovoljiti uspehi strokovnih organizacij. V mnogih državah je nastal boljševizem in fašizem, ki sta sl do pičice podobna, samo da ima prvi socijalno, drugi pa nacijo-rialno obiležje; obstoj obeh pa je pripisovati nenormalnim in neurejenim povojnim razmeram. V zvezi s povedanim bi danes radi govorili o delavskem vprašanju, s posebnim °zlrom na strokovne organizacije. O prevratu je delavec mislil, da je napočila zanj lepša doba In da so uresničene vse sanje, ki jih je kedaj imel o socijalnl enakopravnosti. Prepričan je bil, da so potoki prelite krvi tudi njemu prinesli boljše življenje. Ni pa računal s tem, da je vojna uničila ogromne produkcije, kar je glavni vzrok poslabšanja gospodarskega stanja in da bodo potekla leta vztrajnega In, marljivega dcia, predno se bo popravilo, kar je zagrešila vojna. Tudi nihče ni računal s tem, da bodo voitii dobičkarji tudi še po vojni zlorabljali konjunkturo in delali s 200 do 300 odstotki dobička ter tako silno poslabševali gospodarske razmere in netili nezadovoljstvo v narodu. Delavstvo pa je napravilo v glavnem to pogreške, da je, ko se njegove želje niso takoj izpolnile, namesto da bi se ie tesneje oklenilo svojih organizacij, začelo oklevati in se zatekati sedai sem. sedal tja. Demagogi so delavstvo popolnoma dobili svoje roke tako, da je danes razdeljeno na različne organizacije in se v njih pozitivno prav slabo udejstvuje, medtem ko je večina ostala neorganizirana. Kolebanje gre tako daleč, da padajo delavci iz ekstrema v ekstrem, kar potrjuje fašistična Italija, kjer je stopilo mnogo delavcev Iz komunističnih In socljallstičnih strokovnih organizacij v fašistične, kapitalistične strokovne organizacije. Nedavno smo ugotovili silno nazadovanje organizacij Strokovne komisije za Slovenijo, ki pripada amsterdamski internaol-Jonaii. Ker nas je zanimalo stanje v tej in-ternacljonall včlanjenih organizacij tudi v ostalih državah, smo se tozadevno informirali In na podlagi Statistike dognali sledeče: Mednarodna strokovna zveza — kakor se uradno imenuje mednarodna strokovna organizacija z reformistično orijentacijo, ki ima svoj sedež v Amsterdamu — je na svojem prvem kongresu po vojni, ki se je vršil v decembru 1920 v Londonu, štela v 19 državah — toliko jih je bilo na omenjenem kongitsu zastopanih — 25,626.000 članov; na drugem kongresu, ki se je vršil v aprilu 1922 v Rimu, na katerem je bilo zastopanih istotako 19 držav, je štela zveza 22.550.000 članov; na tretjem kongresu junija meseca 1924 na Dunaju, kjer so bili prisotni delegati Iz 22 držav, pa se je ugotovilo sam6 še 1-8,185.000 članov. Torej je mednarodna strokoyna zveza nazadovala od leta 1920 do leta 1924 za nič manj kot 7.440.000 članov. Iz teh številk sledi, da strokovno gibanje ni nazadovalo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod. Naravno, svetovna vojna je zapustila povsod težke posledice. Opraviti imamo z nekim splošnim psihičnim pojavom. V glavnem opažamo znak« nezaupanja in Življenjepis velikih mož zanima vsakogar, zato se navadno opiše vsaka malenkost iz njihovega življenja. Tak mož je nedvomno sedanji angleški ministrski predsednik in vodja londonske konference Ram-say Macdonald. V Curihu je izšla nedavno v nemškem prevodu knjiga z Macdonaldo-vim življenjepisem od M. Hamiltona. Z ozirom na omejen prostor se nam ni mogoče obširneje pečati s tem zanimivim delom. Vendar pa hočemo v glavnih potezah podati popis Macdonalda, čegar stališču v zunanji politiki se je Jela približevati tudi naša nova vlada. Macdonald Je bil rojen leta 1866 In je obiskoval samo ljudsko Šolo. Pozneje je prišel z dežele v London, kamor ga je gnalo hrepenenje po čim večji izobrazbi. Tu je bil najprej pisar v neki trgovski hiši, pozneje pa delavec v neki kemični delavnici. Kot samouk je ves svoj prosti čas porabil za učenje. Ko mu Je bil dovoljen štipendij za uadaljno izobrazbo, je radi prenapornega dela popolnoma omagal tako, da študija ni mogel nastopiti. Usoda je hotela, da se je lotil politike, katero je z vso vnemo študiral. Sprva je bil politični tajnik in soustanovitelj delavske stranke (Labour Par-ty), pozneje pa državni poslanec in priznan vodja delavske stranke (1911 do 1914). Ob izbruhu vojne bi bil lahko postal minister, kar pa je odklonil, ker je smatral vojno za zločin nad narodom. Radi tega in ker se je ob neki priliki izrazil prijateljsko o Nemcih, je učinll — kakor so zatrjevali njegovi prijatelji in nasprotniki — s polno zavestjo politični samomor. Sledilo je osem težkih let, polnih trpljenja in preganjanja. Proglasili so ga za veleizdajalca, radi česar so mu odvzeli vodstvo delavske stranke. Leta 1918 je izgubil tudi svoj poslanski mandat. Večina prejšnjih njegovih prijateljev ga ni hotela več poznati. Bil je izobčen iz družbe. Toda on kljub temu ni miroval. Tudi tekom vojne in kljub izjemnim zakonom je govoril pred svojimi razkačenimi protivniki proti vojni. Leta 1922 pa je prišel nenadoma in nepričakovano velik preokret: Ne da bi bil preklical le enega svojega dejanja, storjenega ob izbruhu in med vojno, je bil tega leta zopet Izvoljen v parlament ter je prevzel istočasno tudi zopetno vodstvo angleške delavske stranke. Njegovemu vplivu in bistroumnemu vodstvu se ie posrečilo, da je onemogočil povzdig in razvoj komuni-stično-boljševiške stranke na Angleškem. Danes je Macdonald krmilar angleške svetovne države in drži z manjšino glasov delavske stranke v šahu tako liberalno kot konservativno stranko. Po svojem prepričanju je Macdonald socijalist, toda nikak revoiucijonaT. On stoji na stališču, da brez duševne sile in temeljitih priprav proletarijat ne bo trajno zavojeval novega sveta. Njegovo prizadevanje gre za tem, da bi vse ljudi prepričal o tem, da je napredek človeštva k boljšemu blagostanju mogoč le z medsebojno pomoč- jo In skupnim delom, ne pa z razrednimi boji, še manj pa z vojnami. Ko so voJilci po končani vojni jeli trezneje soditi, so spoznali, da jih toli zaničevani Macdonald ni nikoli nalagal niti z eno samo besedo, da ie sicer 'žrtvoval svojo osebo, a nikdar svojega prepričanja, ki mu je bilo vedno sveto. S tem, da so ga dvignili na prvo mesto, so mu v obilni meri poplačali vse gorje, ki so mu ga povzročili tekom vojne In mu dali polno zadoščenje. Da je postal zopet vodja delavske stranke, temu se ni čuditi, ker je najbistroumnejša glava v celi stranki. Znal pa bi kdo staviti vprašanje, kako je mogoče, da stranki, ki zastopa interese posedujočega razreda, t. j. konservativna in liberalna stranka sploh dopuščata, da stoji na čelu države mož s socialističnim prepričanjem, kajti Macdonald je kljub temu, da ne soglaša z Marxovimi revolucionarnimi (komunističnimi) metodami koncem koncev vendarle socijalist. Znano je namreč, da je Macdonaldova vlada zaenkrat še odvisna v parlamentu od ene Izmed teh dveh strank, in sicer jo sedaj podpira liberalna stranka, kakor da bi se hotela s tem oddolžiti za podporo delavski stranki, ki jo jej je ta nudila, ko je bila leta 1906 v istem položaju kot je sedaj delavska stranka. Da je v Angliji to možno, da pripada ministrski predsednik ln cela vlada tisti stranki, ki je v parlamentu v manjšini, je pripisovati dejstvu, da bd sicer spričo velikega nasprotstva, ki vlada med ostalima strankama, v Angliji sedai nobena vlada ne bila mogoča. Kakega nasilnega prevrata pa v Angliji, dokler je Macdonald na krmilu, ni pričakovati, ker je nasprotnik nasilnih metod, ker ni pristaš revolucije, marveč evolucije (razvoja). Macdonald bo socijalisti-čni družabni red uvedel polagoma takrat, ko za to ne bo treba prelivati krvi, ko bo imel socijalistično večino v parlamentu, kar se utegne zgoditi že orl prihodnjih volitvah. Tudi izglcda, da bo liberalna stranka likvidirala na ta način, da se bo del pridružil konservativni, ostali del pa delavski stranki. Potem bodo imeli na Angleškem samo dve stranki. Delavski razvoj v Angliji je velezani-miv. Macdonald bo Igral v delavskem gibanju še veliko vlogo, predvsem radi tega, ker bo dokazal, da je delavstvu tudi potom mirnega razvoja možno dosegati velike uspehe, da ne rečemo končni njegov cilj: socijalizem. S tem stališčem soglašajo tudi narodni socijalisti in zmerni socijalni demokrati. Končno naj omenimo še to, da opazimo ko razmišljamo o Macdonaldu, da ima mnogo skupnega z Masarvkom. Tudi Masaryk je bil zaničevan radi pravične stvari, ki jo je zastopal in se ji ni hotel odreči za nobeno ceno. Tudi Masaryka ni hotel nihče več poznati v njegovi domovini. Šele po vojni je nastopilo na Češkoslovaškem kakor v Angliji iztreznenje. Danes je Masaryk pre zident Češkoslovaške republike, kakor je Macdonald šef angleške vlade. Politični pregled. DOLGOTRAJNA KRIZA REŠENA. Olavni odbor radikalne stranke je preteklo soboto zaključil svoja posvetovanja, določil resolucije in jih predložil kralju. Nikdar menda še niso s tako težavo sklepali resolucij v radikalni stranki. Olavni odbor je bil na eni strani za Pašlčevo politiko, na drugi strani pa jo je zopet obsodil ter zahteval nov kurz. Navdušenje za Pašiča se je ohladilo, zveza s Prlbičevičem se je ostro obsodila, Jovanovič je pridobival tla, in danes se lahko reče: zmagal je, dasi ni dobil večine za svoj nastop. Iz predloženih resolucij glavnega radikalnega odbora je bilo kralju jasno, da mora ostati Pašič - Pribičevlčeva vlada izven kombinacije in da so dotedanje informacije točne. Jovanovič bi sicer kljub temu lahko sestavil široko koncentracijsko vlado, a mož, poštenjak, tega ni hotel, pokoril se je In sedaj čaka še ugodnejšega trenotka. Radi tega je kralj poveril sestavo vlade opozicljonalnemu bloku in zato dal mandat g. Davldovlču. V par urah Je bila kralju lista predložena v podpis In s tem nova vlada imenovana. Ta, ]» MtUvliena sladeSe: Predsednik ministrskega kabineta: Ljuba Dfvidovič (dem); podpredsednik in minister za prosveto In vere: dr. Anton Korošec (SLS); minister za finance: dr. Spaho (musl.); minister zunanjih zadev: dr. Voja Marinkovič (dem.); minister za notranje zadeve: Nastas Petrovič (radikal); minister za trgovino ln industrijo ter zastopnik ministrstva za šume in rude: Ilija Šumenkovič (dem.); minister justice in zastopnik ministrstva za konstituanto: dr. Hrasnica (musl.); minister socialne politike in zastopnik ministrstva za narodno zdravje: dr. Behmen (musl.); minister prometa: Anton Sušnik (SLS); minister za agrarno reformo: Ivan Vesenjak (SLS); minister za kmetijstvo: dT. Kulovec (SLS); minister pošte in brzojava: Pera Markovič (dem.); minister za javne zgradbe: Dragotin Pečič (dem.); Minister za vojno in mornarico: osebni kraljev adju tant, general Hadžič. V tej vladi je začasno 5 davidovičevcev, 4 SLS, 3 spahovci in 1 radikal. Po naših informacijah bo pa še v kratkem izpopolnjena, Vest o novi vladi je prišla nepričakovano in je učinkovala pri demokratih porazno. Nikdo ni pričakoval tako hitre rešitve. Nall demokrati so Se isti dan. ko ie na hiia že Imenovana nova vlada, poročali, da je opozicija na tleh in da dobita Pašič in Pri-bičevlč volilni mandat. Najboljši informatorji! Vsa ostala slovenska javnost, lakko rečemo vse slovensko, hrvatsko pa tudi večina srbskega ljudstva je to novico sprejela z velikanskim navdušenjem in zadoščenjem. Velika mora se je odvalila z nas, skril za bodočnost so popustile, ker čisto gotovo je, da bi Pribičevič s pomočjo Žerjava nas vse pognal v propast, započel bratomorno klanje še v večji Izmeri ter povzročil državljansko vojno. Tega se nam sedaj ni treba bati, zato nam dajeta garancijo imeni Davidovič — Korošec, ki ju res lahko označimo za najiskrenejša Jugoslovana in velika moža. Ni nas sram tega priznati, akoravno pr*, vijo, da je dr. Korošec klerikalec. Dr. Korošec bo v tej vladi gotovo pokazal, da nimamo več opravka z nekdanjimi klerikalci, ampak z ljudmi, ki so se že tudi nekaj naučili in ki v drugih državah tudi tvorijo Jedro vlade In to celo skupno s socialisti, pa se svet zato še ni podrl. Ti predsodki za na® odpadejo v trenutku, ko pomislimo, pred kakimi važnimi posli, težavnim in odgovornim delom stoji nova vlada. Garancijo za to pa nam daje g. Ljuba Davidovič, ki ni odnehat od začrtane poti, ki je vztrajal In tudi zmagal. Čestitamo mu k temu prvemu uspehu in mu želimo veliko sreče tudi v bodoče, pripelje naj nas k cilju — k sfoorazumu ta konsolidaciji države. Pašič in Pribičevič sta stopila sedaj v najstrožjo opozicijo, obetata ljuto borbo In pričetek rušenja nove vlade. To hlasta »Jutro« z vso slastjo in prorokuje ljudem z zavezanimi očmi za novo vlado prav kratko dobo. Vladarju pa očitajo ta korak kot »eksperiment«, ki je državi nevaren. Ne bomo govorili o tem, ker nočemo bitj preroki. Ugotovimo samo, da se gospoda prej kot slej silno vara, ali pa namenoma tolaži, da bi lažje prebolela ta udarec, — akp ni smrten. Mogoče da v svoji zaslepljenosti ta protiljudska frakcija bivših režimovcev res ne vidi, kaj se godi okrog nje, kaj še, da bi malo pogledala v bodočnost. Nova vlada je že pričela s svojim delom. Izdelala sl je točen delovni program, ki bo prečitan parlamentu 6. t. m. Kolikor Je do sedai znano je program nove vlade sledeč: Zakon o pobijanju korupclle; invalidski zakon; zakon o zemljoradniških kreditih; revizija novega uradniškega zakona in drugo. Pred vsem hoče uvesti spoštovanje zakonov, in privesti vse državljane k čim tesnejšim sporazumu. V zunanji politiki bo delovala v intencijah politike miru. Naslonila se bo, kar se splošne evropske politike tiče, na orljen-tacljo francoskega prvaka Herrtota in angleškega Mac Donalda. Je pa to že tudi skrajni čas. Danes celo lahko trdimo, da le bil to tudi velik del vzroka, da je prišlo ravno sedaj ob nenavadnem času do vladne krize. Splošno mnenje o novi vladi je zelo simpatično. Tako pišejo tudi zunanji listi, da omenjamo posebno češke. — Dokaz temu so bile navdušene ovacije Davidoviču ln drugim ministrom, ki so prihajali v pondeljek z dvora od zaprisege. . t. Pisava demokratskih listov, zlasti onih. v Sloveniji, Je brez vsakega pomena. Mi sta-, virno v novo vlado polno nad in želimo, da bi jih uresničila. Ceškl narodni socijalisti o novi jugoslovanski vladi. — Glavni organ češke na-rodno-socijallstične stranke »Češke Slavo«. piše jako simpatično o novi Davidovičevi vladi. Pravi, da bi imela odločitev v prilog opoziciji pasti že takrat, ko .so prišli hrvat-* ski poslanci v parlament. Edino šeiu radikalne vlade Pašiču, da se je posrečilo z manevrom odločitev zavleči. Padla >a je v tistem momentu, ko se je glavni odbor raL dikalne stranke postavil proti volji kralja s tem, da je sprejel Pašičevo resolucijo, čeprav mu Je bilo znano, da kralj ne /dli volitev. Takrat so med radikali padali klici: »To je boj Pašiča s kraljem! Naj živi Pašič!«, medtem ko je druga skupina manifestirala za kralja. Nadalje piše »Češke Slovo« doslovno: »Davidovičev kabinet predstavlja vlado, ki se bo brigala predv sem za miroljubno rešitev notranjepolitičnih vprašanj, zlasti pa za povoljno rešitev konflikta, ki obstoji med Srbi na en! ter Hrvati in Slovenci na drugi strani. Ljuba Davidovič je znan že iz predvojnega srbskega političnega življenja kot zelo znamenit* osebnost. Bil je voditelj samostojne radika;r.e stranke, katera je od svojega pr ver a početka stala v najsrditejšem boju z oflcijelno radikalno stranko in njenim voditeljem Paši čem. Po ustanovitvi Jugoelovaiuk* Mave je bil Davidovič večkrat minister. Izvoljen le bil tudi za voditelja nanovo urtanovljme demokratske stranke. Lata 1«0 Je Ul pr*d» jMdnik demokratskega kabineta. DavIdovJč h znan kot politik čistita rok in ]e vedno delal za srbsko-hrvatsko zbllžanje. Zasleduj 6 ta cD] Je v poslednjem času delal posebno na to, da W Hrvatska kmečka stranka stopila v parlament Njegovo delo je bilo jjB maTCU t. 1. kronano s polnim uspehom, ker » Hrvati opustili abstinenčno politiko* stopili v parlament in položili prisego. Naša najlskrenejša želja je, da bi tudi Jugoslavija dospela do mirnega razvoja v interesu edin-stva ln napredka na političnem in gospodarskem polju.« Demanti avstrijskega korespondenčne-ra urada. Avstrijski korespondenčni urad razširja vest kot demanti na tozadevna poročila jugoslov. časopisja, da se bivši naš zunanji minister dr. Nlnčlč z avstrijskim zunanjim ministrom dT. Grflnbergerjem sploh ni razgovarjal o naših narodnih manjšinah na Koroškem o priliki njegovega poseta na Dunaju, češ, da te manjšine vžlvajo Itak popolno enakopravnost z ostalimi avstrilski-mi državljani. Nedvomno je, da bi dr. Grdn-berger korespondenčnemu uradu, ki je uradni OTgan avstrijske vlade, ne dovolil razširjati takih vesti, če bi se bil dr. Ninčič razgovarjal z njim o usodi koroških Slovencev. Smatrati moramo torej, da dr. Ninčič ni na Dunaju spregovoril niti besedice v korist koroških Slovencev. Zakaj se Je potem tolikokrat šlTokoustll ln grozil z represalijami! Ali niso koroški Slovenci, ki so se za časa plebiscita tako izpostavljali ra Jugoslavijo, toliko vredni, da se jih naš zunanji minister spomni, kadaT se nahaja skupaj s krmllarji avstrijske republike?! Ml smo Imeli prav, ker nismo nikdar dosti dal! na besede dr. Nlnčiča. »Zamorec se pere«. Pod tem naslovom se Je hotel »Stoven-skl Narod« malo poba vi ti z našim odgovorom »Samoupravi«. Citiral je Iz našega Sanka v zadnjem Ustu nekaj stavkov ter hotel s tem dokazati »kako smo zlezli pod klop«. Pri tem pa namiguje na neko romoč hi podporo. Mi otročavemu »Narodu« pravzaprav ne bi odgovarjali, ako bi iz njegovih bedarij ne zijala tudi znana zloba. Hoteli smo dostojnemu listu, kakor je »Samouprava«, odgovoriti dostojno, posebno še zato, ker smo prepričani, da je bfl dotlčnl članek, W ga je o narodnih socialistih priobčila »Sano-uprava« skovan v Ljubljani ter ga Je nesel v Beograd sam dr. žerjav ln ga tam potom svojih eksponentov utihotapil v radikalno glasilo. Vendar, najmu bo v slovo Še nekaj vrstic predno zaspi in odide v večnost Verjamemo prav radi, da Je »Shr/en-skertru Narodu« politika, ki Jo vodijo danes iskreni dTžavnikJ, španska vas. Kako bi mogli pa še pričakovati od »Slov. Naroda« to, da bi vsaj za nos daljave pogledal preko svojih očal politiko, ki Jo ravno narodni so-rtjallstl propagirajo že od leta 1922 — politiko sporazuma. Zato mu je seveda tudi naš zadnji uvodnik nerazumljiv in popolna španska vas v primeri z odgovorom »Samoupravi«. Prav tako, kakor mu Je bila španska vas naša pisava ves čas med reševanjem krize, ko smo trdili, da Je povsem nemogoča še kalca vlada po receptu Pribl-čeviča ali pa žerjava. Radi njegovih blodenj, ki Izvirajo 1z otopelosti možganov, mu je bila -ešitev krize, kakor ee je izvršila, popolnoma tuja ln nemogoča ter Je narodne socljaliste zato poskušal smešiti še v Številki, ko Je par ur pozneje kralj potrdil In podpisal Davidovi-čevo vlado. Ako bi ne vedeli, s kom imamo opravka, M rekli, da je bila to velikanska blamaža za »Slovenski Narod«. Tako pa se moramo vzdržati tako ostre kritike ter vso gospodo okrog njega samo pomilovati. Več odgovarjati M Mia potTata prostora. Davldovlč — zločinec. »Slovenski Narod« imenuje moža, ki ni klonil glave ter vztrajal na svojem zamišljenem načrtu — sanirati naše notranje državne spore, konsolidirati državo ter jo utrditi na znotraj in zunai — zločinca. Davidovlč Je v očeh gospodov okrog »Slov. Naroda« zločinec na polju narodne prosvete. — Mi bi »Slov. Narodu« in njegovim gospodom povedali svoje mnenje, pa se ne Izplača, ker vemo, s kom imamo opravka. Norci spadajo na Studenec, obrekovalci in natol-cevalci pa v zapOT. Z enimi kot z drugimi imeti opravka je pod našo častjo. Hujskarlja hi kričanje. Tako ogabno hujskanje in kričanje kakor sta ga zagnala »Slov. Narod« in »Jutro« proti novi vladi, presega že vse meje dostojnosti. Dolžnost nove vlade je, da popra- vi vse krivice, ld jih Je povzročil prejšnji režim. Ne vemo sicer, ali se je že kaj ukrenilo ali ne. Vest Jih žge, te žalostne Junake, zato vpijejo na vsa usta. Mi nismo vpili, ko ste preganjali naše ljudi, ko ste jih blatili in de-nuncirali, ko 9te jih premeščali, ko ste Jih gonili s tem nasilno v svoj tabor. Tiho smo bili, ker smo računali na pravico, dasi je trpela pri tem tudi država. Danes, ko ste si v sves+t, dr morajo biti vsi povzročitelji tega preganjanja kaznovani, danes že vpijete vna- prej proti krivici. Zahtevate disciplinarnih preiskav itd. Zakaj niste bili tako natančni poprej pri drugih? Klika ostane klika, brezvestna in nesramna. Obnaša se kakor pokvarjen in razposajen paglavec, ki spada v poboljševalnico. Orožnlštva Pri orožništvu so prišli na sled žerjavovim kartam. Naši orožniki bi bili morali v Macedonijo, macedonski pa k nam. — In v tem znamenju bi se naj vršile volitve. — Pa ta nevarnost je odstranjena, ker je gospod poveljnik — odšel. Slavna pošta, o kateri se je tu in tsm že marsikaj namignilo, tudi doživlja rekonstrukcijo. Bil je res že skrajni čas. To, kar so tam počeli gotovi ljudje z orjunaškimi znaki v imenu JDS, to je presegalo vse meje. Upamo, da bo dr. Debelak napravil sedal red po principu g. Da-vidoviča. »Slovenec« je odkril Žerjavove načrte In udaril, tako da Je sedaj precej jasnosti Ml sicer ne venm, če so vse »Slovenčeve« ugotovitve docela točne, zlasti, kar se dr. Debelaka tiče. To naj izkaže preiskava. Vemo pa, kaj in kako Je delal demokratski klub, saj Je to javno dokumentiral sam z znano okrožnico; vemo pa tudi iz pisem, ki so nam jih poslali nekateri poštarji z dežele, vemo tudi iz poročil ljubljanske kolodvorske pošte, kjer Je član demokratskega kluba v .enremstvu nekega uradnika tega urada Jn z njegovo pomočjo klasTictral tamošnje uslužbence po njegovem političnem prepričanju itd. To vse značl gnilobo in smrad, ki se mora odstraniti. — Politik© iz uradov, brezpogojno veni Po drugih državah. LONDONSKA KONFERENCA Je postala velezanimlva ln zdi se, da Je tista ovira, ki so jo smatrali za mrtvo točko, premagana. Znano Je, da Dawesov načrt ne predvideva evakuacije Poruhrja in oprostitve železnic, ki jih upravlja sedaj francosko-belgijski kader. Pa vendar pride do tega. Francija se Je udala ln konferenca bo povabila v London tudi Nemčijo, ki ji leže seveda na srcu Poruhrje in njene železnice. Dokaz, da se bo zgodilo tudi to, ako bo Nemčija sprejela vse garancije za izvedbo svojih obveznosti. Važno vlogo Igra tudi posojilo v Iznosu osemsto milijonov v zlatu, ki bi ga naj dobila Nemčija. Se večjo vlogo pa igrajo pri tem angleško-amerlški bankirji H konferenci je poklicana tudi repara-cljska komisija. Ker se vrše priprave za plenarno selo v treh komisijah, se za enkrat še ne more predvidevati sklepov konference. Vsekakor najbrže sedaj še ne bo mogla končati vsega dela in rešiti vseh vprašani Toda pričetek je tu In v glavnem bo sporazum dosežen in gotove točke rešene. ANGLIJA. Angleško-ruska trgovinska pogajanja se zaključujejo. Pogodba utegne biti .odp'sana prve dni avgusta. — Tako se jasno ln javno kažejo smeri in trdna volja angleške politike. — Angleški parlament je spreiel in odobril državni proračun, ki Je nad vse ugoden. — Mac Donaldu se Je pred kratkim zopet pripetila mala neprijetnost, la le vlada pri nekem formalnem glasovanju ostala v manjšini. Vendair to moža ne moti, ker ve, s čim mOTa računati. Istotako pa Je tudi parlamentu jasno, kdo je Mac DonaldJ FRANCIJA. Herrtotova vlada Jo Imenovala posebno komisijo, ki mora proučiti položaj med Rusijo in Francijo ter vladi predložiti referat, kako bi se prišlo do dobrih odnošajev ter gospodarskih stikov med državama. Komisija Je dirigirana v London, da izve tam mnenje angleških strokovnjakov. NEMČIJA. Nemške železnice, ki so že )d nekdaj bile vzor za železniški svetovni obrat in celo za amerlkanskimi v marsičem niso zaostajale, so bile doslej v rokah državne uprave. Kljub temu so pa Nemci prišli do prepričanja, da državna uprava železnic nikdar ne bi mogla dvigniti na mo višino, ki Je za vzdrževanje dobrega In pa tudi Tentablnega prometa neobhodrio potrebna. Zato »o sklenili vse železnice Izločiti Iz državnega gospodarstva teT Jih oddati privatnim, koncesijoniranim družbam v eksploatacijo, vzdrževanje in razširjenje, sevrda pogodbenim potom. Tako drugod. Pri nas pa narobe! Še to, kar Je bilo dobro — Južno že!ezn'co — so podržavili, tako da bo v par letih enakovredna vrstnica drugim našim progam. ITALIJA. Na prebivalce v zasedenem ozemlju je italijanska vlada pripravila napad, M ogroža eksistenco naši ljudi. Izdala je odlok, s katerim poseza globoko v lastninsko pravico posestnikov v zasedenem ozemlju. Na ta način bi naši ljudje sploh ne mogli več prosto razpolagati s svojim imetjem. Orad-ba raznih stavb In drugih naprav bi bila omejena s tem, da bi morali posestniki priznati gotove pogoje. Istotako se prodaia posestev ne bi smela vršiti brez dovoljenja oblasti To vse bi naše ljudi tiralo v pogubo. Slovenski poslanci so vložili proti temu protest pri italijanski vladi; vse bo pa pljusk v vodo. Tako se ravna z našimi ljudmi zato, da so dobili Italijani poleg v Rapallu priznanega ozemlja še Reko itd. — Fašistom gre trda. Matteottljevo smrt je tudi njihova smrt. — Našo novo vlado gledajo Italijani postrani — Škoda, malo pozno je prišla. RUMUNUA. Prošli teden je razglasil vojaški poveljnik trdnjave Bukarešte nad mestom posebne vrste obsedno stanje, ki le napravilo veliko krika in vznemirjenja. Odredbe so zelo stroge ter zadenejo vsakogar, ki bi si upal samo kritizirati današnji romunski režim, k! postaja že tudi svetovno znan. — Pa tudi s tem ne bodo vzdržali reda. Ljudstvu bodo morali vendarle priznati njegove pravice, kakor se Je to zgodilo še vedno Iv povsod. BOLGARIJA. V Bolgariji se čuti intenzivno gibanje ' zemljoradnikov ln komunistov, ld Je naperjeno proti sedanjemu režimu, ki je opečatec z žigom nasilja, čas bi bil, da bi se tudi v Bolgariji našel mož, ki bi znal pomiriti duhove In strankarske strasti, drugače ne bo miru. — Vesti o bolgarskem vpadu na naše ozemlje pa ne moremo kontirollratL Poročila z dežele. Slovenjgradec. V nedeljo, 27 julija, se je vršila v Slovenjgradcu proslava 20 letnega obstoja Narodne čitalnice. Pod obširnim Druškovičevim kozolcem, ki je bil primerno okrašen, se je vršila prav dobro obiskana prireditev, na kateri se je opazilo tudi veliko delavskega in kmečkega ljudstva. Med drugim so Igrali tudi burko »Trije tički«, katero so igralci prav dobro igralf. Posebno 90 ugajali nosilci glavo h nlog, kar je dokaz, da Slovenjgradčani razpolagajo z dobrimi igralci tn bi se la ':o lotili tudi težjih iger. Pred predstavo je imel predsednik čitalnice, g. Hribar, lep ln primeren nagovor. Po predstavi pa se je razvila prav pri-STČna zabava, za kaT so poskrbele predvsem požrtvovalne gospe in gospodične s 9vojim sodelovanjem v raznfh paviljonih. Gospod Kranjc pa nam je zapel nekaj prav čednfh kupletov. za kar Je žel obilo odobravanje. Da se Je mladina tudi zasukala, Je samoobseb? razumljivo. Prireditev )e v vsakem oriru 'izborno uspela ln moramo prirediteljem' samo častltati. Želimo, da bi v Slovenjgradcu Slovenci tudi v bodoče tako složno nastopali v korist Jn procvit slovenske stvari. Logatec. — Dragi tov. uredniki Iz našega notranjskega kota pride prav malo v javnost, posebno od takrat, ko nas je Idrija zapustila. Tu ni skoraj nikakega veselega Javnega življenja In to od takrat, ko se Je ločil Zgornji od Spodnjega Logatca radi prostora Sokolskega doma. Ta mesec se pripravlja Logatec na sprejem novih ljudi, ki pridejo z novim uradom semkaj. Kakor znano so se carinile vse pošiljke žive živine na obmejni postaji Rakek. Radi obsežnosti prometa na eni, In pomanjkanja prostora na drugi strani, sl je carinarnica izbrala Logatec za carinsko postajo, v kateri se bo carinilo vse za izv^r pripravljeno blago že od 15. avgusta t 1. Radi tega že sedaj tekmujejo med seboj vse banke in odpremniki (špediterji), kdo bo dobil prvi in najboljši nov lokal in stanovanje v Logatcu. Carinama bo poslovala v starem Ita-Ijankem poslopju ki ga mora železnica sedaj primerno prirediti V zvezi s tem uradom pride v Logatec tudi železniški pre-premni ali tranzitni urad. Tako se bo prebivalstvo Logatca v kratkem prav občutno pomnožilo. Dočim so že, kot omenjeno, banke, špediterji in cariniki pridno na delu, da sl poiščejo stanovanje, ne ve še nihče od ubogih železničarjev, kdo bo premeščen v Logatec in si radi tega ne more Iskati stanovanja. Vrhu tega so železničarji od vseh zgora' imenovanih najslabše plačani, tako, da ne bi itak mogli tekmovati v stanovanjskih cenah, ki se sedaj prav pridno navijajo. Logatec, dasi ravno še vas, Ima okrajno glavarstvo, davkarijo, več učiteljstva, nimu pa kljub naredbi še do danes stanovanjske komisije, ki bi v tem kaosu napravila red ln pridobila tu še več nezasedenih stanovanj — katera so zasedali do prevrata italijanski letoviščarji — za zmerno ceno. Poživljamo tem potom okr. glavarstvo, naj pokliče v življenje seda) skrajno potrebno stanovanjsko komisijo, ld naj bo sestavljena po polovici iz najemnikov in hišnih posestnikov. Na direkcijo drž. železnic pa apeliramo, naj tudi ona preskrbi za morebitno v Logatec premeščeno osobje primerna stanovanja. Poleg postaje stoji veliko skladišče idrijskega rudnika prazno in Že več let neuporabljeno. Umestno bi bilo, da bi se to skladišče preuredilo v stanovanja železničarjem, ki v Logatcu radi visokih najemnin v obče ne bodo mogli dobiti strehe. V Interesu vseh ubogih apeliramo na oblast, nal končno uredi to, toda pravočasno, da ne bo brezpotrebnth žrtev. Budžetska možnost ali nemožnost ne sme priti v tem slučaju,y poštev. Iz stranke. Volilni Imeniki za ljubljanske ibčinske volitve so v tajništvu NSS v Narodnem domu na vpogled vsem strankinim somišljenikom In sicer od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Pozivamo tovariše, da se pravočasno prepričajo, če so pravilno vpisani. Opozorite tudi ostale naše somišljenike, da storijo nemudoma svojo dolžnost, ker po 6. avgustu bo prekasno. Shod NSS v Slovenjgradcu. V nedeljo dopoldne se Je vrštl v Slovenjgradcu v hotelu Balkan Javen shod socijall stične ga bloka. Shodu je predsedoval podpredsednik krajevne organ'zacIJe tov. Zupančič. Prvi le govoril zastopnik tamošnje soc. demokratske stranke g. Bajt, ki Je po zaslugi ožigosal takozvani »Združeni socljalistlčno- obrtni blok«, ki ni prav nič drugega kot navadna nemškutarska lista z znanim nemškim kapitalistom Schullerjem na čelu. PraV dobro je okrtačil bivšega 90C. demokrata Milceca, ki se je obesil za frak nemškim in nemčursklm kapitalistom. Za njim je govoril podnačelnik NSS, tov. R. Juvan, ki J« uvodoma povdarjal pomen občinskih volitev in potrebo skupnega nastopa s socialdemokratsko stranko. Opozarjal je na nemško in nemškutarsko nevarnost za Slovenjgradec In pozival vse zavedne Slovence — proletarce — k enotnemu nastopu. V na-daljnih Izvajanjih je omenjal žalostno obletnico svetovne volne, ko nas le bivša nemška Avstrija gnala v krvavo klanje ln povdarjal važnost ustanovitve ln obstoja naše Kaj je sodjallzem? • (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socljalizem«.) Nujna posledica procesa gospodarskega razvoja je vsaka izpre-fnemba družbene uredbe. Z razvijanjem in izpopolnjevanjem produktivnih pogojev se mora obenem izpremeniti socijalna ustanova, kakršna je država, cerkev, šola Itd. Vzrok izprememb v socijalni organizaciji so evolucijski ln revolucijski procesi v produkciji in distribuciji. Zakaj nastopajo razredna nasprotja? Dočim se ekonomične razmere polagoma menjavajo, ostajajo lastninske razmere in cela zgradba ideologije neizpremenjene. Zato pridejo produkcijske razmere v razpor s socijalno in politično organizacijo, zlasti pa z lastninskimi razmerami. Tako se ustvarjajo razredna nasprotja, ki postajajo vedno ostrejša, dokler ne izbruhne socijalna revolucija, ki vpelje nov socijalni red, prikladen novim produktivnim pogojem. Z materialističnim pojmovanjem zgodovine je skušal Marks pojasniti gospodarski razvoj človeške družbe in pokazati, da pelje današnji kapitalistični način produkcije k socijalističnemu družabnemu redu. 2. Marksistični nauk o vrednoti in nadvrednoti. V kapitalistični družbi imajo vsi izdelki značaj blaga. Blago je predmet, ki more zadovoljiti človeške potrebe, in Je s človeškim delom narejeno v prodajo ali pa v izmeno. V kapitalističnem ali mezdnem sestavu produkcije razlikujemo tri vrste blaga, In sicer a) človeška delavna sila, prodajana ali izmenjavana za mezdo, b) denar, osnovan na zlatu, kot menična vrednota in c) vse ostalo blago, ki ga izvršuje človeško delo, da se ga proda ali izmenja na trgu. Delavna sila je edino blago, ki tvori večjo vrednoto, nego Jo ima "lama kot blago; in v tem se loči delavna sila kot blago od vseh ostalih vrst blaga. Vsako blago ima svojo vrednoto. Vrednota blaga je socijalno razmerje, izraženo s povprečno množino dela, ki se mora izvršiti v povprečnih, normalnih razmerah, da ustvari ali obrodi delavno silo, denar in drugo blago. Vrednota se meri po povprečni delavni dobi, ki je potrebna za produkcijo in obnovo blaga pod povprečnimi normalnimi pogojL Vrednota delavne sile se določa prav tako kakor vrednota vsakega drugega blaga, namreč po množini delavne dobe, ki je potrebna, da ustvari ali obnovi delavno silo. Delo kot blago j« podvrženo istim pogojem, kakor vsako drugo blago, in sicer kljub temu, da izvira iz njega vsa socijalna vrednota. Delavec, r katerem je utelešena delavna sila, ne dobi polne vrednote svojega dela, ampak le toliko, da bi bil zmožen dela in da bi splodil nadaljno delavno silo v svojih otrocih. Skupno delo je vsota dela, naloženega na surovine In orodje, stroje, tovarne itd., kar je potrebno, da se more izvršiti določeno delo v določenih povprečnih družabnih razmerah, pri povprečno intenzivnem in kvalificiranem delu. V vsakem blagu ločimo dvojno vrednoto, t. j. užitno (konsumno) In menično vrednoto. Kruh n. pr. more rabiti naravnost uživanju, zato ima užitno vrednoto; lahko se pa tudi proda ali na zamenja za drugo blago, in zato ima tudi menično vrednoto. Užitna vrednota obstoji v užitnosti blaga ali v njegovi sposobnosti, zadovoljiti človeške potrebe, In ima svoj temelj v fizičnih in kemičnih lastnostih blaga. Menična vrednota pa je v tem; kako se dajo užitne vrednote raznih vrst med seboj menjati. Menično vrednoto ima blago zato, ker vsebuje človeško delo, in mera dela, ki ga vsebuje blago, določa tudi mero njegove menične vrednote. Stvar ima lahko užitno vrednoto, dtsi nima menične, ako ni zahtevala dela. Tako ima n. pr. zrak samo užitno vrednoto, ker ni nastal po delu. Kaka druga stvar pa zopet lahko nastane po delu, a ni blago, če je užitna le producentu. Blago mora imeti užitno socijalno vrednoto ali užitno mora biti tudi drugim. Blago se izmenjava v razmerju svoje vrednote, ki jo določa množina nujnega socijalnega dela, ld ga vsebuje ali ki je bilo zanj porabljeno. Dva izdelka, ki vsebujeta Isto količino družabno nujnega dela, Imata tudi enako menično vrednoto. S. Zakon nadvrednote- Nadvrednota je preostala vrednota ali razlika med tem, kar dobi delavec na mezdi za svojo delavno silo, ki Jo le v Izdelku prodal kapitalistu, ln tem, kar dobi kapitalist za isto blago, če ga proda. Nadvrednota je torej neplačano delo delavca- V kapitalističnih produktivnih’ razmerah’ Je postala tudi delavna sila mezdnega delavca blaga Delavec, ki nima lastnih produktivnih sredstev, je primoran prodajati svojo delavno silo kot blago na trgu. S tem dobivajo lastniki produktivnih' sredstev moč in priložnost, da se polaščajo nadvrednote izdelanega blaga (t. J. njegovega neplačanega dela). Vrednoto delavne sile določa kakor vrednoto vsakega drugega blaga delavna doba, ki Je potrebna za produkcijo. Vrednota delavne sile je konkretno vrednota določene količine življenskih sredstev delavcev.14 “ Mara. Kapital L 133-134. Menična vrednota delavne sile je vrednota življenskih sredstev delavca, za katero mora delati določen čas, po priliki za mezdo, ki jo prejme za to. Oni del delavne dobe, ki jo porabi delavec za to, da producira vrednoto, ki jo dobi v obliki mezde (denarja), zovemo nujno delavno dobo, ostala delavna doba tvori nadvrednoto in je neplačano delavčevo delo, od katerega imajo dobiček le delodajalci, dočim nima delavec od njega nobene vrednote.14 4. izprememba nadvrednote v kapital Pri zasebnem lastništvu produktivnih sredstev postane nadvrednota lahko predmet izkoriščanja tujega dela, nadvrednota, brez ekvivalenta prilaščena vrednota ali materijaliziranje neplačanega dela.14 Ta preostala nadvrednota se uporabi zopet za nadaljno produkcijo in obenem s tem za dosego novih večjih nadvrednot, katerih se zopet polasti delodajalec, in tako se nadvrednota izpremeni v kapital. Kapital je vsota vseh v zasebni lasti se nahajajočih produktivnih sredstev, ki se porabljajo v dosego nadvrednote ali v izkoriščanje delavne sile delavčeve. To je vrednota, ki rodi nadvrednota Za izpremembo produktivnih sredstev (denarja) v kapital pa Je predpogoj, da se kapitalistu na trgu ponuja delavna sila svobodnega delavca; svobodnega v toliko, v kolikor odloča kot svobodna oseba o svoji delavni sili in, ker nima lastnih produktivnih sredstev, je primoran prodajati svojo silo za mezdo.” Kapitalist uporablja delavne sile zopet le, če je pričakovati, da mu produktivni proces dd nove nadvrednoto, ali da si bo zopet skoval iz tujega dela dobiček. Tako postaja vrednota rastoča vrednota, rastoč denar in iz tega raste kapital.14 Delodajalec mora svoje podjetje vedno izpopolnjevati, razširjati in uporabiti vsakovrstna tehnična sredstva, da more konkurirati. S tem raste sicer nadvrednota v korist kapitalista, toda obenem raste tudi proletarijat in beda delavskega sloja. »Lastnik denarja koraka na čelu kot kapitalist, lastnik delavne sile gre kot delavec za njim; prvi s pomenljivim nasmehom in poln navdušenja, drugi plah in ne-voljen kakor oni, ki je prinesel lastno kožo na trg hi sedaj nima ničesar več pričakovati, kvečemu ustrojitev te kože.14 “ Marx, n. o. ra. I. 178. “ Marx, n. o. m. I. str. 533. 17 Marx, n. o. m. I. str. 139. “ Marx, Kapital I, str. 131. “ Marx, n. o. ra. 1, str. 139. države, za katero hočemo tudi kot TOcijali-sti doprinašati žrtve. Dotaknil se je iudi politične situacije ter pojasnil vzroke ln potek dolgotrajne krize ter izrazil željo po taki vladi, ki bo odpravila korupcijo in zadovoljila široke mase delovnega ljudstva. Nato je govoril še soc. demokrat Eislnger, ki je pošteno ožigosal postopanje lažl-soc!jali-stov, ki so danes v službi nemških kapitalistov. Tudi navzoči obrtnik Kasti, se ie priglasil k besedi ter skušal zagovarjati nem-škutaTsko listo. Dobil je seveda primeren odgovor, ker je v resnici žalostno, da se kot Ceh druži z največjimi našimi sovraž- niki. Tov. Zupančič je zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom, da se vsi /.avodni Slovenci 10. avgusta združijo in volijo slovenski socijalistični blok, katerega skrinjica je zadnja. Seja ljubljanskega okraj. odbora NSS se vrši v sredo, 6. avgusta ob 8. url zvečer v strankinem tajništvu v Narodnem domu. Dnevni red je zelo važen I Vsi In točno 1 Sela centralnega organizacijskega odseka NSS se bo vršila v petek, 8. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. — Pridite vsi in točno! Strokovni vestnik. Kal le z delavsko zbornico? O tej, za delavski razred velevažni Instituciji -:mo že neštetokrat pisali. Tudi smo odposlali na centralno vlado nešteto spomenic, v katerih smo izražali zahtevo naših članov, da se delavski zbornici omogoči redno poslovanje. Vse ni nič pomagalo. Namesto Izboljšanja, je sledilo poslabšanje. Danes Imamo In nimamo delavske zbornice. Imamo jo na papirju, a dejansko je nimamo. In vendar je to institucija, ki je predpisana zakonskim potom. Zakaj se torej zakon ne izvaja? Delavska zbornica je Imela dva tajnika, ki Itak pri najboljši volji nista bila kos težki nalogi In obilnim poslom. Zahtevali smo, da se moči pomnože. Danes ima ta Institucija enega samega tajnika, ki naj odpravlja vse posle v pisarni, vodi razna podajanja, Intervenira, prisostvuje razpravam itd. To mu absolutno ni mogoče brez občutne škode za delavski stan. Oospodje v centralni vladi do danes niso imel' smisla za to institucijo. Uvedli so jo zakonitim potom, a jo uničili nezakonitim. Izvršil se Je preobrat. Stari grehi se bodo popravljali, zato se nam zdi potrebno, da napišemo teh par vrst'c. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se preuredi delavska zbornica ln se ji da živinska zmožnost, predvsem pa, da se skliče seja plenuma, kar Je prepotrebno. Delavci, dvignite svoj gbs, gre za vaš interes! Zahtevajte povsod delavsko zbornico, ki mora bi tl taka Institucija, da bo res odgovarjala svojemu namenu. Borza dela. Tudi to imamo v Sloveniji In tudi ta je zakonskim potom postavljeua. Tudi se pobirajo za borzo dela pri okrožnem uradu prispevki, ki se vsi groinadljo v Beogradu, a v Sloveniji imamo borzo dela, ki »nema para« in še oddaleč ne ustreza svojemu pravemu namenu. Tudi za to nsti-tucijo zahtevamo odločne remedure. Dajte vsaj naše »pare« nazaj in lahko se bo rešilo to vprašanje, pa še prav z lahkoto. Borzo dela uredite moderno in času odgovarjajoče. To je naša zahteva in od nje ne odnehamo. Št PaveL Tukajšnja podružnica NSSZ priredi v nedeljo, 3. avgusta ob 9. uri dopoldne širši članski sestanek, na dater^m bo poročal zastopnik osrednjega vodstva iz Ljubljane. Bratje ln sestre, prldKe /si točno ln polnoštevilno 1 Slovensko zidarsko In tesarsko društvo priTedi v nedeljo, 3. avgusta popoldne svojo vrtno veselico v Bizoviku v gostilni g. Bizjaka (Čerina). Poživljamo vse prijatelje društva, da pohlte ta dan v Bizovik. še o taktu. Zadnjič smo na tem mestu ožigosali neka podjetja, ki ne poznajo t-kta in na naše vljudne dopise ne odgovarjajo. Tako podjetje je tudi na Blejski Dobravi. Tamošnji ravnatelj K1D nam na tri d )plse, zadnji celo priporočen, še ni odgovoril. — MoTda Pa zato, ker ne pišemo nemško! — Na to bo še dolgo čakal. Ce slovenskega jezika ne razume, naj gre. Takt le čedna stvar, g. Becker! 15. avgusta razvitje prapora,.Bratstva" v Sp. Šiški! Mladinski vestnik. Na taborenju. Dogovorili smo se, da postavimo svoj drugi tabor pod Sv. Miklavžem (487 m) pri Turjaka. In res, prošlo soboto smo odrinili. Sam sem se odpeljal že opoldne, da poiščem primeren prostor ln razpnem par šo-tordV. — Najlepše, nekoliko vetrovno vre- Je bilo, ko sem stopal po cesti od Oro-suplja proti St. Jurju. Na Jugu, za Mokra-cem In vzhodnimi obvonki Krima, pa se Je jelo nebo sumljivo belm m kakor jančki bel! ln okrogli oblački so plavali po nebu. Četrt ure od Št. Jur ja sem zavil v gozd ln začel Iskati pripravnega mesta, kler bi se utaboril. K sreči sem ga kmalu našeL Bila je to mala jasa sredi gostega bukovega gozda, zaprta proti vsem vetrovom. Drv je bilo v bližini v Izobilju, celo od strele podrto drevo je ležalo nedaleč. Toda čas Je hitel to solnce se je že močno nagibalo k zatonu. Razpel sem hitro dva Šotora, zasadil v sredo tabora modri prapor prvega rodu, določil prostor za »gen) In odšel nato po cesti proti Ponovi vasi naproti drugim, ki so se pripeljali z večernim vlakom. — Na zapadu je vse žarelo, bližnje gTlčasto hribovje Je bilo le medlo osvetljeno, vrhovi daljnjlh razoranlh planin pa so goreli v zadnjem ognju zahajajočega solnca, ko smo se sešll na beli cesti, ki se vile med polji ln travniki. Hiteli smo, da bi bili čim preje v taboru, Med prepevanjem nam je čas hitro minul In ravno znočilo se Je, ko smo zavili s ceste na levo, v hrib. Spotoma smo nabrali precej drv in čez nekaj minut smo bili v taboru. Nahrbtnike In drugo smo naglo pometali s sebe, kajti postaviti je bilo treba še šotore, preskrbeti se z vodo, narediti ognjišče in še maTsikaj. Ko je zaplapolal velik taborski ogenj v vsej svoji mogočnosti, ko so segali plameni malone v vrhove dreves, so bili vsi šotori postavljeni In tudi z vodo smo bili preskrbljeni, drv smo pa imeli celo grmado. Kmalu smo si skuhali v kotlu preprosto večerjo in ko smo se okrepčali, je zavladalo okoli ognja pravo taborniško življenje. — Da se ohladim, sem stopil na strmino, ki se je dvigala neposredno nad taborom In diven prizor se je nudil očem: mala jasa, obrobljena s svetlikajočimi visokimi bukvami, na sredi katere je gorel visok taboriščni ogenj, veliki, nemirni plamen In šop! Isker so se dvigali visoko v zrak in osvetljevali vrhove obrobnega drevja, s katerim se je poigraval lahen vetrič. Bajno so se belili šotori, postavljeni v polkrogu okoli ognja. Nočno tihoto je motilo le prasketanje ognja ln govorjenje tabornikov, ki so sedeli okoli njega. — Vrnil sem se k ognju In med zabavo nismo pazili, da se je preobleklo zvezdnato nebo s temnimi oblakL Prve kaplje so nenadoma padle. Določili smo še nočne straže In se odpravili k počitku, straže je pa čakala težka naloga, ohraniti ogenj kljub dežju. Bila je lepa noč, čeprav je nagajal dež In tisti, ki so bili na straži, ne bodo pozabili nikdar skrivnostne govorice gozda ln njegovih strahotnih tajnosti. Proti jutru se je ogenj razgorel v velik kres, ki je služil v deževnem In mrzlem jutru, kakor blagodejna peč. Skuhali smo si še zajutrek, podrli šotore in se odpravili proti Grosuplju. Imeli smo lepo taborniško noč, dal nam Bog še več takih. Črni ris. Glavni zbor JNSM v Mariboru. V dneh 7. in 8. septembra t. 1. se vrši v Mariboru glavni zbor Jugoslovanske narodno-soclja-Hstične mladine. Po sklepu osrednjega izvT-ševalnega odbora se vrši 7. septembra cb 8. uri zjutraj seja glavnega zastopstva mladine s sledečim dnevnim redom: 1. Predlogi za glavni zbor, 2. sestava kandidatne liste za o. i. o. — Točno ob 10. uri dopoldne prične glavni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje, 2. poročilo o. i. o.., 3. predlog o. I. o. glede Izpre- . membe članarine, 4. IzpTememba organizacijskega reda ln društvenih pravil; 6. naše stališče do Sokolstva ln Orjune, 6. skautl-zem, 7. prosvetno delo v naših organizacijah, 8. ženska organizacija, 9. volitev novega o. I. o., 10. slučajnosti. Na večer prireditev mariborskega »Bratstva«. Naslednji dan konstituiranje novega o. L o. In zleti v okolico. V smislu sklepa seje o. I. o. se morajo predlogi za glavni zbor predložiti o. 1. o. najpozneje do 24. avgusta, sicer se ne bodo predložili glavnemu zboru v razpravo. V Ljubljani, dne 30. julija 1924. O. I. o. JNSM. Bratje In sestre! 3. avgusta ob 10. url dopoldne v Dravljah ustanovni občni zbor »Bratstva«. Popoldne veselica. »Bratstvo« v Dravljah priredi v nedeljo, dne 3. avgusta 1924 svojo prvo veselico na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »pri Sojerju« v Dravljah. Spored: 1. nastop tamburaškega zbora ^Bratstva« iz Ljubljane; 2. šaljiva pošta, ples In amerikanska ženitev. Začetek ob 3. url popoldne. Vstopnina prosta. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 10. avgust. K 'imogq-b roj ni udeležbi vabi — odbor. »Bratstvo« v Ljubljani vabi na članski sestanek v soboto, 2. avgusta ob 8. url zvečer v društvenem prostoru v Narodnem domu. Sestanek je važen. Nihče naj ne manjka! Knjižnica »Bratstva« v Ljubljani se je otvorila v torek 22. t. m. Knjižničar posluje v Pulpanovl čltaln'cl, Gajeva ulica, vsatc torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer. Knjižnica ima na razpolago lepo število Izbranih knjig In jo zato priporočamo vsem bratom in sestram. Prosimo vse one, ki tmajo kake knjige odveč, da jih darujejo za našo knjižnico. — KnCžnlčaT. 5HB5 Vašo Cubrflovič: Zakai sem sodeloval pri umoru prestolonasled-dnika?* Mili tovariš! Hoteli ste, da bi vam opisal moralne vzroke atentata. Ce naj o tem pišem, moram pojasniti politične razmere in svoje prejšnje življenje, zato ker »o te okolnostl imele največji vpliv na mojo so-udedežbo pri atentatu na prestolonaslednika. Ml, Srbi smo trpeli v poslednjih petih stoletjih tako, kot ni trpel noben drug narod. Pol tisočletja smo bili pod tujim gospod-stvom. Petsto tuge polnih krvavih in nesrečnih let smo bili v turškem suženjstvu. AH nikdar, niti v brezupnih trenutkih nismo Izgubili poguma. Od generacije do generacije Je prehajalo hrepenenje po maščevanju za Kosovo polje, kjer Je naš poslednji car Lazar padel s svojo armado, braneč srbsko svobodo proti Trn-kom. Tisoče in stotisoče naših je padlo v stoletnih vojnah. Kakor je bila velika volja in odločnost našega naroda za naše osvobojenje ln svobodo, tem večje so bUe zapreke. Generacija za generacijo se j« bojevala brez kakršnegakoli Iz-gleda na uspeh. A končno se je posrečilo turško moč poraziti. V Srbiji je Izbruhnila prva vstaja pod vodstvom deda kralja Petra in že nastopa Avstrija kot tajni sovražnik proti ubogim srbskim kmetom, prepoveduje uvoz muntelje v Srbijo, zapira vse ♦e, ki so prešli čez avstrijsko mejo. Le vsled okolnostl, da je bila Avstrija ta čas preveč zaposlena z Napoleonom, ni mogla misliti na Balkan ta ni že takrat okupirala Srbije. Ko Je bila prva srbska vstaja potlačena, je zaprla Avstrija vse srbske voditelje, ki so se zatekli na njeno ozemlje !n jih Je Izpustila Sele na zahtevo Rusije. Ko je bfla Srbija » pomočjo Rusije drugič osvobojena, je bila od tega trenutka dalje Avstrija nal zli duh. nas je povsod preganjala ter nas skušala podjarmiti, da bi imela prosto pot v Solun. Še pred osvobojenjem Srbije je tisoče naših rodbin iz Bosne, Srbije In Macedonije zvabila na avstrijsko ozemlje ter jih naselila na Hrvatskem In južnem Ogrskem. Za Leopolda II. jim je ohljubdla največje narodne, verske in politične svoboščine. Za to pa jim je bila dana naloga obrambe avstrijskih mej proti Turkom. Dokler je trajala vojna, je Avstrija ostala zvesta dani obljubi, kakorhitro pa je vojna končala, je poslala stotine jezuitov v srbske vasi, da bi nasilno spreobrnili prebivalstvo h katoliški veri. Naše šole so zapirali, naši kmetje so bili predani na milost in nemilost ogrskemu plemstvu in vojaškim mejnim poveljnikom ter tako preganjani, da je več sto srbskih rodbin raje pobegnilo in se naselilo v Rusiji, da bi ušlo nasilju. Ko je bila Srbija osvobojena, je delala Avstrija novi državi le neprtllke. V začetku je bila vsled Napoleonskih vojen oslabljena ln ni mogla škodovati Srbiji A že v letih 1848 do 1856, ko je bila Avstrija vsled notranjih nemirov prerahlja-na, Je poskusil srbski knez Mihael Obreno-vič dobiti Bosno od Turčije. 2e je šla stvar po sreči. TuTČlja je bila za to misel pridobljena, toda nenadoma je bil Obre&ovič tajno umorjen ln še do danes se ne ve od koga. Toda največji suni pada na grofa Andras-sya, kajti ta avstrijski diplomat ni mogel na noben način preprečiti, da bi Srbija ne dobila Bosne. Ml, bosanski Srbi smo se IKirm več sto let proti turškemu gospodstvu. Bila je to večna vojna, večni boji, večne žrtve, a kljub temu nismo nikdar izgubili Poguma ln vere v končno osvoboditev. Le da Je W1 pri nas boj težji, ker je bilo v Bosni več mohamedanskega prebivalstva, ki je naravno stalo na strani Turkov in poleg tega mnogo Hrvatov, ki so se zadržali pasivno. Ko se U> Srbita osvobodilo. m začeli tudi mi energično dvigati. Zlasti Hercegovina, ki se je preje često ob boku Črne gore borila proti Turkom. Končno smo po mnogih poskusih Izzvali odločilno vstajo v letu 1875. (Konec prih.) • Opomba uredništva: Na VI-dovdan leta 1914 sta bila v Sarajevu umorjena prestolonaslednik Franc Ferdinand !n njegova soproga. Atentat je bil č'n tajne organizacije srbske mladine. Radi sarajevskega atentata je bilo več srbskih rodoljubov obešenih, drugi so dokončali svoje življenje' v avstrijskih ječah v Terezinu (Pr!n-čip in Cabrlnovlč In v MiSIlersdorfu (Mltar ln Njego Kerovlč fn Jakov Nedovlč). Prvo bombo na prestolonaslednikov sprevod Ja vrgel dijak Vaso Čubrilovič. Ni se mu posrečilo zadeti prestolonaslednika, pač pa je ranil njegovega spremljevalca. Za svoj čin veleizdaje in nameravanega umoTa Je Ml obsojen na 16 let težke Ječe. Ko Je grozil upad Srbov v Bosno, Je Ml s svojim! tovariši odveden Iz bosanske jetnlšnlce v Zenici v vojaško jetnlšnlco v MOlleTsdorfu v Dot-njl Avstriji. V Mčllersdorfu Je navezal Pl* semsikt stik z bratom §patnyjem, predsednikom češke narodno-socljallstlčne mladine ln sedanjim poslancem, ki Je v Isti Ječi od-služeval 14 letno težko Ječo radi veleizdaje. Oba sta bila zaprta kot zelo nevarna zločinca v samotnih celicah v strogi ločenosti od ostalih. Bratu Špatnemu se je posrečilo Cubrllovlčeve listke ohraniti In prinašamo prevod nekaterih zanimivih mest. Po razpadu Avstrije Je bil CubrHovM izpuščen Iz ječe In živi »edaj v Srbiji. Cubrllovlčev brat, učitelj, )e Ml v sarajevskem procesu obešen. Ta članek smo posnel! Iz glasila češke narodno-sodjalistlčne mladine »Mlade Proudr« o priliki 10 letnice volne. »Bratstvo v Mariboru priredi v nedeljo, 3. avgusta ob 20 v vseh prostorih gostilne Magollca, Rotovški trs. družabni večer. Godba tamburašk. zbora. Vstopnine ni. Zahvala. Knjižnica »Bratstva« se Iskreno zahvaljuje g. Jakobu Kaučiču, s. Niny Coriaryjevl ln br, Lavrenčiču za podarjene knjige. — Knjižničar. Članicam ljubljanskih mladinskih organizacij. Osnoval se je skautskl pripravljalni odbor in si nadel nalogo, da organizira po vzoru čeških nar. soc. »Skautov Vol-nostl« tudi za našo mladež močno skautsko združenje. Ljubljanski pripravljalni odbor obstoji Iz ene deške družine. Priglasile so se tudi štiri deklice, ki pa ne morejo osnovati posebne družine, ker jih je treba za to najmanj 6 do 12. Zato se naprošajo vse sestre, ki bi se za stvar zanimale (o Ideji sami več v današnjem »Kladivarju«), da se priglase v Pulpanovl čitalnici. V nedelo, 3. avgusta, v Dravlje na prireditev Bratstva I Tedenske novice. Velika manltestaclja čeških narodnih socljallstov ob desetletnici napovedi vojne. V nedeljo, 27. t m. je priredila naša bratska stranka v Pragi veliko manifestacijo, ki je napravila veličasten In mogočin ut;s na vso javnost Sprevoda, kateremu na čelu sta korakala senatoT Klofač In poslanec špatny (ki sta oba sedela med vojno v avstrijskih ječah), se je udeležilo več deset-tisoč ljudi. Zastopane so bile polnoštevilno vse praške organizacije narodno-socijall-stlčne stranke z neštetimi zastavami, njim na čelu češka ln francoska dTžavna zastava. Nosili so tudi prapore z napisi. Prvi med njimi je nosil napis: »Slava našemu osvoboditelju, p rezidentu T. G. Masaryku!« Alegorična skupina voz pa je predstavljala zmagoslavno češkoslovaško republiko. — SpTevodu 90 dala pestro sliko dekleta v narodnih nošah. Vstavil se je na Vaclavskem nam., kjer sta govorila brata Spatny ln Klofač. Prvi se je najpreje spomnil velikega trpljenja češkoslovaškega naroda pTed desetimi leti ln je naglasil, da so za češkoslovaško svobodo, ki Je tlela v duši naroda, največ trpeli mali ljudje, delavci, ki so vse žrtvovali za svoj narod, mnogo manj bogatini, ki se niso radi izpostavljali nevarnosti, temveč so gledali predvsem na svoje lastne koristi. Brat Klofač je imel zelo zanimiv govor, v katerem je dvignil kulise in pokazal, da so smrt prestolonaslednika zakrivili predvsem višji dvom! krogi, ker je bn paralltlčen ln ne bi radi, da bi duševno nenormalen človek odločal tudi o njihovi usodi Zato niso poskrbel! za njegovo varnost, dasl so bili na to opozorjeni celo s strani srbske vlade. Govoril je nadalje o velikih persekuc‘jah narodno-9ocllallstlčne stranke, ki je organizirala odpor naroda prot! vojni In se je spomnil vseh bratov, ki Jih je Avstrija preganjala In jim vzela Mv-ljenje. Posebno p« se !e spomnil onih mo2, ki so v inozemstvu pripravljal! tla za osvoboditev Masaryka In Beneša ln je rekel, da brez teh dveh velikih mož nikdar ne bi bik) češkoslovaške republike v takem obsegu, kakor Je danes. Svoj govor le končal: »Včeraj smo se spominjali mrtvih, današnia manifestacija pa Je posvečena naš! zmac!. Zato naj ponosno plapolajo naš! prapori! Zmagali smo v svetovni vojn! a sadov te rniase sl ne damo ugrabit! od nikogar! To nal velja za nas ln za vse generacije, ki pridejo *a nami.« Končno je Še govoril poslanec do-brovoljcev brat Patajdel (narodni ■socijallst) ki je pojasnleval vzroke In cflje svetovne vojne, v kateri je šlo za boj med german-stvom in slovanstvom. Sledile 90 državne himne, na kar le br tajnik Slavlček pr očital prisego na državno zastavo, na katero so nrisotnl prisegli z dvignjenimi rokami. Promocija. V Zagrebu je v četrtek, 31. julija t. 1. promoviral za doktorja prava, odvetniški kandidat Rudolf Dobovišek Iz Celja. Našemu odličnemu tovarišu doktorju Iskreno čestitamo! Proslava petletnice osvobojenja Prek. raurja. Dne. 12. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska vkorakala v Prekmurje !n zasedla ozemlje, ki ga Je Jugoslaviji prisodi! vrhovni svet v Parizu. Letos 12. avgusta poteče od takrat B. leto. tisočletnem narodnem suženjstvu le zasijalo solnce svobode tudi v Madžarski krallevlnl živečim Slovencem, ki se poprej skoraj zavedali niso, da so tud! oni eno ln Isto s brati Slovenci tostran Mure. Slovenski jezfk, ki Je bil poprej zasramovan, je prišel h »voje časti In vellave ln danes ko se nagiba h koncu 5. leto po osvoboditvi, danes že gospodujeta v Prekmurju slovenščina ln slovenski živelj. Prej hlapec, sedaj gospodar, gospod na svoji zemlji! — Spomin na dan, ko je naša slavna vojska zasedla Prekmurje, hočejo letos proslaviti prekmurski do-brovoljci, ki 90 se po prevratu pa do zasedbe Prekmurja z orožjem v roki borili za svobodo svoje ožje domovine. Proslava se vrši v nedeljo, dne 10. avgusta v Beltincih, narodno najbolj probujenem lcraiu v Prekmurju. Na predvečer, v soboto 0. ev-gusta pa se vrši proslava v Murski So!.otl, kjer leže na tamkajšnjem pokopališču trupla šestih junakov-Hrvatov, ki so pri ptvl zasedbi Prekmurja, dne 3. Januarja 1919 padli v Murski Soboti. Jadranska Straža priredi 2. in 3. avgusta mornariške dneve na Bledu. Slavnosti utegnejo biti prvovrstne. Občinske volitve na Jesenicah odložene. Okr. glavarstvo le odložilo občinske volitve na Jesenicah, ker so bile šanse za JDS skrajno slabe. — Protestiramo proti temu in zahtevamo, da se volitve vrše ob razpisanem roku. Upamo, da bo lova vlaaa tej zahtevi ugodila. Cisti volilni proporc za volitve. Pričakujemo, da bo nova vlada lzpremenila sedanji obč. volilni zakon za avtonomna mesta. To je v Interesu slovenstva v obmejnih mestih ln v Interesu politične morale, da stranke ne bodo prisiljene stopati v nemoralne zveze. KaT so zakrivili samostojni demokrati, je treba popraviti Pašič In nova vlada. Kakor poroča »N. D.« je dal Pašič nalog vsem radikalnim organizacijam, da razburijo narodne mase proti novi vladi In jo na ta način zrušijo. Gotovo Je s tem proglasom v zvezi tudi dviganje cen, ki Je političnega značaja In čemur bo nova vlada 2e znala priti v okom. Kakor demokrati, tako smatrajo tudi radikali, da so nenadomestljivi ln da mora brez njih država propasti Bože milil »Cflller Zeltung«, kralj Ferdinand In narodne manjšine. Glasilo ostankov štajerskih Nemcev »Cllller Zeltung« se le zateklo k rumunskemu kralju Ferdinandu ln pogrelo neki njegov govor, v katerem je Izvajal med drugim: *MI pa moramo tudi tiste državljane, ki niso naše narodnosti, sprejeti kot brate z odprtimi rokami.« V nadaljnjem se omenjeni list sklicuje tudi na govor predsednika romunske nadjonalne stranke, poslanca Manlu, v bukareški narodni skupščini. S tem hoče nemški listič brati levite Beogradu. Pravi tudi, da je bil v tem oziru pok. Stoj. ProtIČ mnogo boljšL Na pok. Protlča naj se »C. Z.« nikar ne sklicuje, kajti znano je, da Je baš pok. Protlč Imel načrt, da potom kolonizacije slovenskega življa izrine nemške ostanke lz naših ponemčenih mest V ostalem pa, zakaj neki »C. Z.« lepih besed kralja Ferdinanda ne sporoči na Dunaj ln v Celovec!? S tem bi storil celjski listič več koristnega dela. Demokratske intriga. KakoT smo izvedeli z raznih strani, da demokrati podpihujejo ln ščuvajo komuniste na protldržavna dejanja, češ: sedaj je svoboda ln lahko delete, kar se vam ljubi To delajo predvsem radi tega, ker mislijo, da se jim bo na ta način posrečilo Izvesti svoje načrte in prepričati krono o njihovi nenadomestljivosti. Mislimo pa, da bodo imeli toliko sreče kot Macaflzelj s svojim pušeljcem. O. Turk so hudi. Demokratski prvo-borltelj, g. Turk, se je, ko Je Izvedel za Imenovanje nove vlade, hudo razkačil nad »Jutrovlm!« žumallstl, ki so že cele mesce napovedovali nastop Pallč - PriNčevIoev* vlade. To pot se Je znosil nad urednikom g. Brozovičem, katerega Je pred kavarno »Zvezda« nahrulil za odgovor na pozdrav »Bog živi« s sledečimi besedami: »Salamenski žumallstl, kua nas pa tka farbateU — Razumemo, da ati Turku hi moglo b.tl posebno prijetno pri srcu, ko se Jim Je tako nepričakovano prikazal klerikalni bav-bav. Mislimo pa, da so se znosili nad napačno osebo In da bi bolje storili, ako M se obrnili proti dr. 2erjavu. Zopet žrtev »Orjnno«. — V Zagreau le v soboto orjunaš Andjellnovlč t revolverjem napadel pristaša hrvatske nacljonalne omladlne, Zovka, ln ga umoril. Blamirani Macaflzelj. Take blamaže v žurnallstlkl menda še nihče ni doživd kot Macaflzelj v nedeljski številki »Jutra« s svojim pufeljcem. Ker mu bo to goto/o prijetno, mu pokličemo v spomin, kar je napisal ravno ob času, ko Je gospod Sušnik v resnici postal minister: »Gostinčar je pripravil novemu ministrskemu kobgl lep, duhteč pušeljc. Celih 80 dinarjev Je »ko-štav«, manšet pa še ekstra 30 dinarjev. Zato bo pa tudi veselje veliko, ko pride Sumfk zvečer domov kot mlntster In mu So starejši tovariš ginjeno Izročil lep, ;elen pu-šeljcl Toda regiment po cesti gre, moj fantič se pa nič ne spozna. Oj, dekle, kaj s’ tak žalostno? Kaj ml je, nič ml ni, .ne srfek boli. — Deset let že stavijo na »ta touš karta«, tl gospodje, pa še deset let booo, potem Jih morda sreča pamet.« Mat»i'ziju se to Pot prerokovanje ni obneslo. Moral bo Se deset let staviti na »ta touš karta.. Posebnosti letošnjega ljubljanskega velesejma. IV. Ljubljanski velesejem, ki se vrši v času od 15. do 25. avgusta t L v L'ubljar.1, le posebne važnosti za naše poljedelce. — Upoštevaje agrarni značaj naše krailev i>e, je aejmska uprava skrbela za to, da nalde Poleg raznovrstnih Industrijskrh m obrtnih Izdelkov poljedelec na IV. Ljubljanskem ve. lesejmu vse, kar potrebuje za svoje gospodarstvo. Na velesejmu se bo tedaj nudila vsakomur najboljša prilika za nakup raznovrstnih gospodarskih potrebščin, poljedelskih strojev, raznega orodja, raznih umetnih gnojil, vsakovrstnega blaga Itd. Z letošnjim velesejmom Je zvezana tudi velika razstava živine. Poleg tega bo v paviljonu »Lt pod geslom »Priroda Slovenija« prirejena špecijelna razstava z vsemi zanimivostmi iz lovskega, planinskega in ribiškega življenja. Prireditelji te razstave so: Slov. lovsko društvo v Ljubljani, Slov. ribarsko društvo v Ljubljani, Slov. planinsko društvo v Ljubljani in Jugoslovanska zveza za tujski promet v Ljubljani. — Osnutke in dekoracijo za to špecljaiiteto letošnjega velesejma je izvedel ikademičnl slikaT Josip Marija Gorup s sodelovanjem arhitektov bratov Hus. Vsem obiskovalcem bo nudila izvanreden užitek. Prostori na Lljubljenskem velesejmu. Ker še vedno dohajajo številne prijavnice, sporoča sejmski urad, da so vsi razstavni prostori v notranjosti paviljonov zasedeni. razpolago je še nekaj kritih prostorov ob zunanjih stenah paviljonov in razstavni prostori na prostem. Industrflsko-obrtna razstava v Mariboru od IS. do 28. avgusta 1924. — Razstava se vrši v poslopju dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica, na dvorišču in tia vrtu dnevnega zavetišča in ne v GStzovi dvorani, kakor so nekateri listi pomotoma poročali. — Pisarna razstave se nahaja na razstavnem prostoru v Cankarjevi ulici 5 (šola), kjer dobe interesenti vse potrebne Informacije. — Razstavljalcl obrtniki in in-dustrljcl lahko svoje predmete že sedaj postavijo na razstavni prostor, ker je že pripravljen. Definitivna dodelitev se bo fele Izvršila prihodnje dni. Ko se bodo prostori dodeljevali, se pokličejo razstavljalci na lice mesta tako, da bo vsak razstavljavec takoj lahko povedal svoje želje glede prostora. — Obrtniški vajenci, kateri mislijo na letošnji Tazstavi razstaviti, naj takoj pošljejo svoje prijavnice, da bo mogel odbor pravočasno in pravilno razdeliti prostore. Predmete, ki jih mislijo vajenci lazstaviti, lahko takoj oddajo na razstavni prostor. Vajenci! Izdelajte svoje predmete čisto, lepo In okusno, ker se bodo ocenjevali le po lepem in čistem delu. Naši kolesaril v Parizu. — Naši blci-klisti so se udeležili olimpijske tekme v Parizu ter dosegli deveto mesto. Kolesa jim le dala na razpolago znana tvrdka Pegeot (v Parizu. Nesreča na Triglavu. — Na Triglavu se Je v soboto ponoči ponesrečil vodnik Hlebanja, ko se je pri izvrševanju svojega poklica v temi vračal po dobro cnani mu poti proti domu. Vihar ga je vrgel s skalnate strmine. Revež se je ubil. Draginja naraščal — Kakor strela je nas zadela ve$t o draginji, ki je nastala kar žez noč. Tako se je moka podražila kar na mah za 1 do 1.50 in sladkor za 1 dinar pri kilogramu. Neverjetno se nam zdi to pri okolnosti, da se je pisalo o prav dobri le- tini sladkorne pese ter o novi žetvi, Ki nikakor ni slabša cd lanske. Pa če bi tudi bila nekoliko slabša, bi se produkti ne smeli dražiti, če pomislimo, da imamo na razpolago veliko delovnih moči, ki jih niti ne moremo zaposliti. Režija se je na vsak n.v č n pocenila. — Vzroki draginje tiče tedaj drugje, toda popolnoma neosnovano. Gotovi elementi so se hoteli zopet okoristiti na račun ubogega ljudstva. Izvršil se je zločin, ki ga bo treba izslediti. To nalogo prevzema nova vlada od prejšnjega režima. Zločin se je izvršil pod starim režimotn. Zato pričakujemo, da bo nova vlada krivca zgrabila za vrat in ljudi rešila pijavk. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim prvovrstno bizeljska vino od najboljših vinogradnikov. Preskrbljeno je tudi za dobro kuhinjo z gorkimi In mrzlimi Jedili. Za obilen obisk se priporoča gostilna „pri Novaku", v Sp. Šiški, Vodnikova c 300. Gospodarstvo Koliko )e vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švio. frankov stane 1553'— 1558'— 100 franc, frankov » 428'50 437‘50 100 laških Ur „ 364-50 360-50 100 čeških kron „ 248-50 250-50 100 avstrijskih kron „ 0-1179 0*12075 100 ogrskih kron „ 0-079 0 094 100 bolg. levov „ 61-88 62-32 10C dolarjev * 8360-— 8400-— 100 angl. funtov „ 87000-— 37325— Cnriška borza. 30. julija 23. julija švicarskih frankov 100 dinarjev |e stalo 6*45 6 475 100 (rane. frankov „ 27-20 28 07 100 laških lir „ 23-35 2^50 100 čeških kron „ 16 — 16-125 100 avstrijskih kron „ 0*0076 0-00765 100 ogrskih „ „ 0-0009 0 0069 100 bolg. levov ,, 3'92 4'— 100 dolarjev „ 540-75 543 — 100 angl. funtov „ 2377-— 2394'— fajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Skrlatasta rdečica in smrtna bledost se sedaj zaporedoma v hitrih presledkih menjavata na Elleninem obrazu, njene oči pa ji plamte. Ponosno odgovori: »Ne, gospod komisar! To vam prisegam pri vsem, kar mi je sveto in drago. Slonela sem na oknu svoje spalnice, ko sta prišla stražnika na dvorišče. — Slišala sem njun razgovor z mojim oskrbnikom In sem takoj stekla pred sobo mojega zaročenca, toda v sobo nisem stopila.* KomisaT se po tem pojasnilu smehlja. Veseli ga, da Ellen tako energično brani svoj dober glas. »Verujem vam, gospodična Morris, in je tudi povsem naravno, da skuša mlada deklica obvarovati ’ svojega ljubimca pred pretečo nevarnostjo, toda,« nadaljuje resneje, » ali pa tudi veste, gospodična Morris, da ste storili kaznivo dejanje, ko ste ovirali stražnika, da nista mogla takoj vstopiti v sobo vašega zaročenca?« »Tedaj sem komaj mislila na to,« odvrne Ellen pogumno ter skuša zadržati solze, »vendar hočem vse vzeti nase, celo če bi takoj imela biti aretirana in odvedena v zapor.« Tiho ihtenje zamori njen sladkodonečl glas. Zopet se smehlja komisar. »Menda ne mislite, gospodična da smo. barbari in da hočemo vaše nekoliko nepremišljeno dejanje, ki izvira iz naravnega o!>-čutka, kaznovati z ječo?« Ellen nalahno prikima. »Tega se vam ni bati. Toda zahtevam od vas, da v bodoče ne delate policiji nl-kakih nadaljnjih zaprek, pri ponovnem poskusu, da aretira osumljenca. Ali ml to obljubite?« Ellen bridko Joče. »Kaj pa je pravzaprav William zakrivil?« spravi končno z veliko težavo iz sebe, »saj vendar nima niti najmanjšega povoda za kako nedovoljeno dejanje pri svojem bogastvu in neodvisnosti. Ah, povejte ml, gospod, česa dolže mojega zaročenca?« Policijski komisar skomigne z rameni. »Jaz ne vem, gospodična Morris. Prejel sem samo ukaz, da je gospoda Morrisa kot Jetnika privesti v London, to je vse, kar vem!« Policijski komisar mimo čaka, da se uboga Ellen, ki si ne ve sveta ne izhoda Iz mučne, nejasne zadeve, izjoče, saj sam sočustvuje 7. lepo deklico, ki tako pogumno brani svojega zaročenca. »Oblastvo v Pertu se je odločilo, da odslej stalno bivata dva policijska organa na vašem gradiču, gospodična Morris,« reče komisar po daljšem presledku. »Če pride gospod Morris na obisk, se mora izvršiti aretacija. Vas pa pozivam, da oblastvu ne delate nikakih težkoč. To je vse, toda na tem moram vstrajati!« »Moj bog,« zdihuje Ellen, »tudi to še, ah, jaz nesrečnica!«* Nekaj minut zre Ellen predse, kot da se je znašla na čisto drugem svetu, potem pa odločno dvigne svojo glavo. »Gospod komisar, pokorila se bom vaši zahtevi, toda če bi se Imela izvršiti aretacija, potem vas prosim, da tudi mene kot osumljenko odvedete v London, jaz hočem, da je usoda mojega zaročenca neraz-družno zvezana z mojo!« Sedaj se na obrazu starega uradnika nič več ne pokaže lahen smehljaj, pač pa. izraz globokega sočustva. »Ubogo dete — to je ljubezen!« reče tiho sam zase, glasno pa nadaljuje: »Le pomirite se, gospodična, saj najbr-že ne bo nič tako resnega za g. Morrisa. Sploh pa Ima tukajšnja policija iz Londona nalog zelo vljudno postopati z njim. Takega ukaza ne bi bil prejel, če bi mu bil dokazan kak zločin. Čudno je le to, da ga že preje ni bilo najti v njegovi hiši v Londonu, kar Je seveda sumnjo le še bolj povečalo.« Ellen začudeno gleda ter nato hlastno vpraša: »Williama da ni bilo v njegovi hiši? Kaj naj pomeni to?« »Ne vem, gospodična, toda sedaj ml boste odgovorili še na nadaljna vprašanja, ki pa se ne tičejo vašega zaročenca, zato bom poklical tudi ostale uradnike, ki so se odstranili.« Uradniki so z začudenjem motrili objokan obraz lepe deklice, ki Je stala pri mizi In dozdevno čakala na razsodbo. Komisar tiho narekuje kratek zapisnik, potem pa se obme k Elleni: >V bližini vašega gradiča ste bili aretirani dve mladi dami, kateri so še Isto noč neki možje s krinkami osvobodili iz rok pravice. Ali vam je o tem kaj znano, gospodična Morris?« »Ne, gospod komisar, pač pa sem preje enkrat videla ob reki dve mladi, Izredno lepi dami, ki sta mi na docela zagoneten način trenutno izginili izpred oči.« Z napeto pozornostjo posluša komisar Ellenino pripovedovanje. »Ali mi morete ti dve dami nekoliko . natančneje opisati, gospodična Morris?« »Nenavadnega nisem na njih ničesar videla, gospod komisar. Obe sta nosili svet- lo poletno obleko; ena je bila plavolasa; druga je imela črne lase in temne oči.« »To sta oni dve dami!« vzklikne komisar. »Sedaj bi vam stavil pa še nekal vprašanj,« nadaljuje komisar. »Ali je bil tedaj ko ste opazili dami, vaš bratranec pri vas na obisku?« »Da,« odvrne Elleu odkritosrčno. »Gospodična Morris, oni dami in vaš bratranec so nekaj posebnega, tajinstvene-ga, kar si ne moremo raztolmačiti. Gospod Morris se ni niti s pošto pripeljal niti z njo odpeljal, tudi obeh dam ni nihče videl priti. Obe sta v okolici popolnoma nepoznani. Izginili sta brez sledu,' kakor sta se pojavili.« Ellen začudeno gleda komisarja, ki je dal ostalim uradnikom zopet znamenje, da naj se odstranijo. Ellen Je sama s komisarjem »Gospodična Morris, vtis imam, in prepričan sem, da moTata biti oni dami v zvezi z vašim bratrancem. Nebroj okoliščin me v tem potrjuje.« Mlada deklica pritisne desnico na prsa, srce ji tolče kakor bi hotelo počiti. »Ne, ne to ni mogoče — to bi bila moja smrt!« in mrzla pot Ji stopi na čelo, ko se spomni, da je WilHama po njegovem odhodu še enkrat videla v grmovju ob bregu reke, ki je pa takoj izginil v grmovju. In 1* marsikaj čudnega ji stopi pred oči. Tajk«? nenadoma je prišel peš, njegovo prtljago pa je prinesel popolnoma tuj mornar — res čudno 1« b ' Komisarju ne ostane neopažen boj, kJ se je vršil v Elleninem srcu, vendar pa le toliko takten, da je ne moti v njenem ra«> mišljevanju. Sele ko se pomiri, prične zopet z zasliševanjem. /t »Na kateri naslov odpošiljate pisma gospodu Morrisu?« »Na enega Izmed londonskih poštnih uradov, kamor sam prihaja po svojo pošta« »Ah, odslej bo vaša pisma prihajal iskat naš sluga,« pravi in si skrbno napravlja beležke. »Tam nam ga najbrže ne bo mogoče aretirati, ker je sigurno vse potrebno ukrenil v svoje varstvo,« le pristavil komisar tiho, da ga Ellen niti razumeti ni mogla. Pa če bi bil tudi glasno govoril, bi najbrže n