69200 _ ŠIŠICEV ZBORNIK MELANGES ŠIŠIČ ZAGREB 1929. p 5. IV. 1943 Milko Kos (Ljubljana): O bolgarskem knezu Aleioku in slovenskem knezu Valuku. Takozvani Fredegar poroča v svoji kroniki (IV, c. 72, ed. MG. SS. rer. Meroving., II, 157), da je v devetem letu vlade kralja Dagoberta (to je 631/632) nastal v Panoniji med nekim Obrom in Bolgarom hud razpor radi nasledstva v državi. Zmagal je Ober, Bolgar z 9000 pristaši je pa, pregnan iz Panonije, dobil, na svojo prošnjo, od frankovskega kralja Dagoberta odkazano kot prezimovališče Bavarsko. Tu so pa na povelje Dagobertovo Bavarci pomorili v eni noči vse Bolgare. Le 700 Bolgarov se je, pod vodstvom nekega Alcioka (Alciocus), rešilo v marko Slovencev (marca Vinedorum), kjer so več let živeli s knezom Sloven¬ cev Valukom (cum Wallucum ducem Winedorum). Pavel Diakon v svoji Flistoria Langobardorum (V, c. 29, ed. MG. SS. rer. Langobard., 154) pa poroča, — v zvezi z dogodki, ki so se vršili okoli leta 663, — da se je »Vulgarum dux Alzeco« ločil od svojega naroda (Pavel sam ne ve za¬ kaj) in se mirno s svojimi četami napotil v Italijo k langobardskemu kra¬ lju Grimoaldu ter temu obljubil, da mu hoče služiti in se naseliti v nje¬ govi domovini. Grimoald ga je poslal k svojemu sinu Romualdu v Bene- vent, in ta je, na očetov ukaz, nakazal Bolgarom bivališča v Sepinu, Bovianu, lserniji in drugih mestnih okrajih. Še za časa Pavla Diakona (torej okoli leta 790) niso ti Bolgari pozabili svojega jezika. Vsi, kateri so se doslej pečali s to epizodo iz bolgarske preteklosti, ki pa je enako važna za poznavanje slovenske zgodovine 7. stoletja, — so verjeli obema, Fredegarju in Pavlu, in spravili v zvezo Alcioka in njegove Bolgare pri prvem z Alcekom in njegovimi Bolgari pri dru¬ gem. 1 ) Drugače pa V. J. Zlatarski v svojem temeljnem delu za pozna- *) Prim.: K. Zeuss, Die Deutschen ttnd.die Nachbarstamme. 717; Rosler, Ro- manische Studien, 235; Riezler, Oeschichte Baierns, I, 76; Jireček, HcTopna Bojirapa. U878), 160; .1. Marquart, Die Chronologie der altturkischen Inschriften, 85—86, 96; isti, Osteuropaische und ostasiatische Streifziige, 244; CTaHOjeBEtk, BH3aimijaH CphH. II, 32—33; Fr. Kos, Gradivo za zgod. Slovencev, I, št. 164; L. Hauptmann, Politische Umwalzungen unter den Slowenen, Mitteilungen des Instituts f. osterr. Gesch., 36, 245. 251 vanje starejše bolgarske prošlosti HcTopira Ha ČBJirapcKaTa /iBpsKaBa npF3B cp^AHHTt Bbiiose, I, l (1918), 118—121. Zlatarski priznava del¬ no verodostojnost Fredegarjevega in verodostojnost Pavdovega poroči¬ la, toda ne priznava zveze med enim in drugim; poročili mu ne soglašate niti z ozirom na čas, niti na karakter, niti z ozirom na vsebino. Edino zve¬ zo med obema poročiloma tvori ime bolgarskega kneza, —- Aleiocus pr: Fredegarju, Alzeco pri Pavlu Diakonu. Sumljiv se zdi Zlatarskemu Predegarjev stavek, ki pravi, da se je Aleiocus s 700 Bolgari rešil v Slovensko marko h knezu Valuku. Zlatarski piše dobesedno: h tbkmo thh raaBH bb xpoHHKai'a (to je Fredegarjevi), hFto e noMpcTeHB npn- BeseHHHTTb no-ropF pa3Ka3B (to je o Bolgarih), ce OTHacaTB kbmb ^oba- BjieHHHTa, HanpaBemi otb npo/iBjisKaTejiH, 0 TTyKa h hmcto Aleiocus e motjio nona^He bb pe,nerapHeBaTa xpoHHKa oraocjiF no^B BJiiiHHHeTO, Mo®e 6h, Ha IlaBna ^(HKOHa hjih Ha HeroBHH H3BopB (str 119). Poglavje o Bolgarih bi bilo torej dodatek kasnejšega avstrazijske- ga kontinuatorja in ime kneza Alcioka je moglo priti v Fredegarjevo kroniko pod vplivom Pavla Diakona ali kakega njegovega vira. Da je konec »bolgarskega« poglavja pri Fredegarju: »...Nisi tantum Aleio¬ cus cum septinientis viris et uxoris cum liberis, qui in marca Vinedorum ^alvatus est. Post haec cum Wallucum ducem Winedorum annis piu- rimis vixit cum suis« kasnejši dodatek, dokazuje Zlatarskemu tudi to, da ga ne poznajo Gesta Dagoberti I. regis Francorum, napisana v prvi četr¬ tini 9. stoletja (točneje okoli 800—835), ki sicer prevzemajo Fredegar¬ jevo poročilo o Bolgarih, ali ne poznajo zaključnega stavka o Alcioku in njegovem begu v marko Slovencev (MG. SS. rer. Merov., II, 411). Tudi okoliščine, pod katerimi je bil izvršen pomor Bolgarov ne dopuščajo možnosti, da bi se kdo od njih rešil. Aleiocus pri Fredegarju nima z Alzekom pri Pavlu Diakonu nobene zveze in je tudi povsem izmišljena osebnost, Tako Zlatarski. Zdi se mi, še posebej z ozirom na starejšo zgodovino Slovencev, važno pretresti argumentacijo Zlatarskega, kajti sprejeti jo bi pomenilo omajati verodostojnost prvega vobče ohranjenega poročila o neki držav¬ ni organizaciji Slovencev (marca Vinedorum) in ime prvega vobče zna¬ nega kneza Slovencev (Wallucus dux VViaedorum). Neposredno od padejo, ako sprejmemo poročilo o Alcioku pri Fredegarju kot izmišlje¬ no, tudi sklepanja o obsegu države kralja Sama, o knezu Valuku in njegovi slovensko-karantanski kneževini kot delu zvezne države kralja Sama. Obenem hočem Pavlovo poročilo v hronološkem oziru točneje fiksirati in ga spraviti v drugo zvezo kot ga je Zlatarski. Pri Fredegarju omenjeni konflikt med Obri in Bolgari radi na¬ sledstva in odhod teh na Bavarsko je spravil Zlatarski, in pred njim rudi drugi, v popolnoma. utemeljeno zvezo takratnih političnih dogodkov. Sožitje Bolgarov in Obrov v Panoniji potrjujejo tudi drugi viri. Do- 252 dati bi bilo, da so se že 1. 568, obenem z Langobardi izselili iz Pano¬ nije, z drobci drugih narodov, v Italijo tudi »Vulgares«. 2 ) Pleme Ku- trigurov najdemo v 60ih letih 6. stoletja v službi obrskega kagana ob srednji Donavi. Kmalu so se tem Bolgarom pridružila še nova plemena (Tarniah, Kocagiri, Zavender). V znamenitem letu 626. gredo Bolgari proti Carigradu pod vodstvom obrskega kagana. Neuspeh pred Carigra¬ dom je pa prizadjal obrski moči smrten udarec. Do takrat od Obrov več ali manj zavisni Bolgari začno nastopati proti svojim dotedanjim gospodarjem. 3 ) Fredegarjeva letnica 631/632 za obrsko-bolgarski kon¬ flikt v Panoniji je prav verjetna, če pomislimo, da je veliki obrski neuspeh pred Carigradom par let pred tem (626) mogel dati duška za odpor in energični nastop dotlej pod obrsko oblastjo živečih plemen. Domneva Zlatarskega, da je avtor poglavja, v katerem se ome¬ nja pri SFredegarju Alciocus, kasnejši avstrazijski kontinuator, in da je ime kneza Alcioka mogoče prevzeto iz Pavla Diakona ali kakega dru¬ gega njegovega vira, se mi zdi neosnovana in celo nemogoča. Kakor je dokazal B. Krusch so napisali in sestavili takozvanega Fredegarja trije avtorji: 1. Burgundec, mogoče iz mesta Aventicum (Avenches), se napisal po letu 624 sledeče dele, knjiga I, 1—24; II, 1—57; 59—62; IV, 1—39; 2. Burgundec okoli 1. 642. je sestavil knjige I, 25, 26; II, 58; III, 1—93; IV, 40—80, 83, 84, 89, 90; 3. Avstrazijec okoli 1. 658 je na¬ pisal IV, 48, 81, 82, 85—88. 4 ) Poglavje o Alcioku (IV, 72) je torej na¬ pisal neki Burgundec okoli 1. 642, ne pa neki Avstrazijec, ki je pisal okoli 1. 658. Zlatarskega »kasnejši avstrazijski kontinuator« (Kruschev tretji avtor) torej nikakor ni mogal črpati iz Pavla Diakona, ki je pisal svojo Zgodovino Langobardov celih 130 let kasneje. Poglavje o Alcioku spa¬ da, ako ga prečitamo v zvezi s predidočimi in sledečimi, po svojem stilu in konceptu tako strogo v okvir elaborata burgundskega pisca iz okoli 1. 642, da o kakem drugem avtorstvu ne more biti govora. Poglavje o Alcioku je le eno od poglavij, ki pripovedujejo v analističnem kon¬ ceptu o dogodkih v devetem letu kralja Dagoberta (IV, 67—73) in pri¬ čenja prav tako kot nekatera druga, združena časovno pod tem letom, z besedami »eo anno...« (IV, 68, 69, 72, 73). Glavni dokaz, da je zgoraj citirano mesto o Alciokovem begu v Slovensko marko kasnejši dodatek, ki ga prvotno pri Fredegarju ni bilo, jšt pa po Zlatarskem to, da dotičnega mesta nimajo Gesta Dago- berti, ki so prevzela sicer ostalo poročilo o Bolgarih skoraj dobesedno iz Fredegarja, na pa tudi vesti o begu Alcioka in njegovih Bolgarih v marko Slovencev. Takrat, ko so nastala Gesta Dagoberti, — Krusch 2 ) Paulus Diaconus, Histor. Lang., II, 26, ed. cit. 87. 3 ) Zeuss, 716; ^amuart, Inschriften, 85; Stanojevič, 231, 232; Hauptmann, 245; Zlatarski, 73—75, 80, 117, 120. 4 ) MG. SS. rer. Meroving., 1—6. 253 je dokazal v razdobju okoli 800—835 (MG. SS. rer. Merov., II, 396), — po argumentaciji Zlatarskega torej dotičnega mesta o Alcioku pri Fre- degarju se ni bilo in zato ga tudi Gesta Dagoberti niso mogla prevzeti. Ne glede na to, da Gesta Dagoberti prevzemajo Fredegarja le v skraj¬ šani obliki in le deloma, moremo to mnenje Zlatarskega ovreči pred¬ vsem s tem, da ima Cod. Parisinus Lat. nr. 10910, ki je od vseh Fre¬ degarjevih kodeksov daleko najboljši in je napisan že v 7. ali 8. sto¬ letju, mogoče že pred letom 715, torej pred postankom Gesta Dagoberti, že dotično mesto o Alcioku in o rešitvi Bolgarov v marko Slovencev, Imajo pa to mesto tudi mlajši kodeksi, ki so napisani mogoče še v 8. stoletju, najkasneje pa v 9. stol. (po Kruschevem šteju kodeksi 1*, 3 I, 3 II, kod. iz Metza nr. 134, Leidenski kodeks Voss. Lat. qu. nr. 5 in Vatikanski kod. Reg. Christ. nr. 713). 5 6 ) Alciocus se je rešil, kot pripoveduje Fredegar, v marko Sloven¬ cev (marca Vinedorum) in živel tamkaj mnogo let v deželi kneza Va¬ luka. To je prav verjetno ako si ogledamo malo politično konstelaci¬ jo, kakršna je obstojala v začetku 30ih let 7. stol. ob zapadni meji tak¬ ratnega slovanskega sveta. Na eni strani imamo koalicijo Franki-Ba- varci-Langobardi, na drugi strani Samovo zvezno državo, ki obsega tudi karantanske Siovence, s katerimi se Langobardi bojujejo. 0 ) Naj¬ bližja pot v svobodo je mogla voditi Bolgare iz Bavarske v sosednjo karantansko-slovensko krajino, ki je takrat pod vodstvom kneza Valu¬ ka svobodna v okviru Samove velike zvezne države. Dovoljeno naj mi bo, da na tem mestu spregovorim nekoliko be¬ sed tudi o imenu slovenskega kneza Valuka, o katerem je pred kratkim napisal kratko beležko J. J. Mikkola. 7 ) Po njegovem je namreč na¬ mesto pogrešno zapisane oblike Wallucus čitati pravilno VValducus ozi¬ roma Walduco, kakor stoji v štirih ohranjenih kodeksih Fredegarje- vega teksta (po Kruschu kodeksi 4 b 2 *, Miinchenski iz 15. stol.; 4c\ Montpellierski iz 10. stol.; 4c 2 , Pariški iz 11. stol.; 5a, Heidelberški iz 9. stol.). Wallucus pa ne bi pomenjalo osebno ime slovenskega kneza, temveč njegov čin: vladika = dux. Walducus (Walduco) = * valdvka — vladyka more biti s filološkega stališča pravilno, toda s historičnega in paleografskega imam proti taki razlagi pomisleke, kajti 1. oblika Walducus (Walduco je le ablativ = cum Walduco) se nahaja od 38 znanih rokopisov Fredegarjeve kronike le v štirih, od katerih se trije (4b 2 *, 4c\ 4c 2 ) znani radi svojih posebnosti (»peculiaria«, MG., 1. c., 15), 2. ti štirje kodeksi spadajo k 4. in 5. skupini Fredegarjevih roko¬ pisov, ki pa stojite, kar se tiče vrednosti, šele za rokopisi L, 2. in 3. skupi¬ ne, in ste od teh odvisni. V ostalih Fredegarjevih kodeksih (34 po šte- 5 ) MG. SS. rer. Meroving., II, 9—11. 6 ) Hauptmann, Mitt. d. Inst. f. osterr. Gesch., 36, 246 d. 7 ) Archiv f. slawische Philologie, 41 (1927). 160. 254 vilu) in v vseh treh starejših skupinah rokopisov imamo obliko Wallu- cus ali slično, nikdar pa Walducus. Kodeks 5a, ki popravlja Walducus iz prvotnega Wallucus, popravlja na drugem mestu tudi Wildibado na¬ mesto Willibado drugih kodeksov (IV, 58, ed. cit., 150, 5), ima dalje Wildibaido tam kjer imajo drugi kodeksi Villebadi (IV, index, ed. cit., 121, 29), ima Valdalmarus namesto Wandalmarus v ostalih kodek¬ sih (IV, 4, ed. cit., 125, 3). Tudi pisca kodeksov 4b 2 * in 4c 2 imata na- .mesto Wandalmaro v ostalih kodeksih Waldelmaro ozirom Waldal- mare (IV, 24, ed. cit., 130, 10). To so pa ravno kodeksi, ki pišejo tudi Walducus namesto Wallucus v ostalih kodeksih. Bolgarskega kneza Alcioka omenja z imenom Alzcco zopet Pa¬ vel Diakon (Historia Langobardorum. V, c. 29, ed. MCi. bS. rer. Lang., 154). Že Zeuss pripominja pri imenu Alzeco »der Name ist identisch mit Alticeus bei Fredegar, nach auderer Lesart Alticeus — Aliik, Alzik; o in Alzeco ist nur die schwachformige langobardische Endung«. Pave' Diakon stavi prehod Bolgarov v Italijo v dobo langobardskega kralja Grimoalda. Ker je ta postal kralj med julijem 662 in 24. januarjem 663, 8 ) so se mogli torej doseliti Bolgari v Italijo po juliju leta 662, toda na vsak način pred smrtjo kralja Grimoalda 1. 671, — verjetno pa že pred 1. 668, kajti Pavel Diakon pripoveduje v 30. poglavju pete knjige, — ki sledi 29. poglavju, kjer razpravlja o Alzeku, — o bizantinskem cesar¬ ju Konstantinu Pogonatu, o katerem nam je znano, da je zavladal 1. 668. Zlatarski spravlja Pavlovo poročilo o knezu Alzeku in njegovem prehodu v Italijo v zvezo z vestni, ki nam jih nudita bizantinska hi- storika Theophanes in Nikephoros, da se je po smrti bolgarskega kne¬ za Kubrata in razpadu njegove države (to je po 1. 642) rešil peti Kubra- tov sin s svojimi Bolgari v Italijo, kjer se je naselil v ravennski Pen- tapolis in postal podložen Bizantincem. 9 ) Po Zlatarskem bi bil ta peti Kubratov sin knez Alzeco Pavla Diakona, ki bi bil kasneje, po 1. 663, iz neznanih vzrokov, zapustil Pentapolis, zaprosil langobardskega kralja Grimoalda za naselitev in dobil za se in svoje Bolgare zemljo v lan¬ gobardski južni Italiji. Zveza med Alzekovimi Bolgari in Bolgari petega po imenu nez¬ nanega sinu kneza Kubrata se mi zdi malo verjetna. Ako bi se Bolgari doselili iz bizantinskega Pentapolisa na langobardska tla bi Pavel Dia¬ kon skoraj gotovo to vedel in tudi povedal. Tudi piše Pavel, da je Alze- ko s svojimi Bolgari prišel v Italijo in zaprosil langobardskega kralja za naselitev. Ako bi Bolgaii že poprej par decenijev bivali v Italiji bi Pavlove besede, da je Alzeko prišel v Italijo. ■— ko je vendar tamkaj že bival, — ne imele smisla (Vulgarum dux Alzeco nomine... Italiam 8 ) L. M. Hartmann, Geschichte Italiens, II, 1, 275 8 . 9 ) Theophanes, Chronographia, I, 357 (ed. De Boor); Nikephoros, Breviarium, 33 čed. De Boor). 255 pacifice introiens, cum omni sui ducatus exercitu ad regem Grimuald venit). Mislim, da je mogoče spraviti prehod Bolgarov v Italijo v ver¬ jetnejše vzročne zveze in točne časovne meje. Po smrti kralja Sama (658) je razpadla njegova severno-južnoslovanska državna zveza. Slo¬ venska kneževina Karantanija je oslabela in se imela bati novega obrskega pritiska od vzhoda. Za Bolgare, ki so se pred kakimi tridese¬ timi leti rešili pred Obri, Franki in Bavarci na karantansko-slovenska tla, ni bilo tod, vočigled negotovega političnega položaja, ki je nastopil po smrti kralja Sama, in vočigled nove obrske nevarnosti, več obstan¬ ka. Pred Obri, starimi sovražniki iz Panonije, so se torej umaknili v Italijo. Verjetno je, da se je to zgodilo okoli 1. 663/664. Pavel Diakon namreč pripoveduje, da je izročil langobardski kralj Grimoald ,ko je šel v Benevent, vlado v Paviji furlanskemu vojvodu Lupu. Ta pa, misleč, da se kralj ne bo več vrnil, je začel gospodovati po svoje in se je, ko se je kralj vendarle vrnil, podal v Furlanijo ter nadalje vztrajal v odporu. Proti Lupu je pa Grimoald poklical Obre, ki so Lupa pre¬ magali in ubili. Le z zvijačo se je končno posrečilo langobardskemu kralju Grimoaldu rešiti se Obrov. Tako Pavel Diakon (I list. Lang., V, 17—21, ed. MG. SS. rer. Lang., 151—152), ki je za dogodek pač doznal iz furlanske tradicije in opravičil ozirom olepšal poraz furlanskega vojvode s pozivom, ki ga je baje poslal Obrom sam langobardski kralj. Dogodke moremo vsaj približno sledeče datirati. V začetku leta 663 je bil kralj Grimoald že na potu v Južno Italijo. V drugi polovici leta 663 se je po vsej priliki vrnil v Zgornjo Italijo, prepustivši oblast na jugu svojemu sinu Romuaidu. 10 ) Takrat torej najpoprej je Grimoald mogel napotiti Bolgare k svojemu sinu v Južno Itaiijo. Mogoče že v leto 663, verjetneje pa v leto 664, bi stavil vpad Obrov v Furlanijo, do katerega je prišlo po povratku kralja Grimoalda v Zgornjo Italijo. Mogoče je, da so se Bolgari ravno pred tem novim obrskim pritiskom proti zaho¬ du, okoli 663/664, umaknili v Italijo in pomnožili bolgarske naselbine, Ki so tamkaj obstojale že izza dobe langobardske naselitve. 11 ) Pavel je za prehod Bolgarov in njihovo naselitev mogel zvedeti iz furlanske tradicije, kajti Bolgari so se iz Karantanije prejkone preko Furlanije po¬ dali v Italijo, — še v večji meri pa iz lokalne tradicije okoli Monte Cassina, kajti mestni okraji Sepinum, Bovianum in Isernia, kjer so se Bolgari naselili in obdržali do časa Pavla Diakona svoj jezik, leže v provinciji Molise, v sosednjem okolišu Monte Cassina, kjer je Pavel okoli leta 790 pisal svojo Historia Langobardorum. 10 ) Hartmann, Gesch. Italiens, II, 1, 248, 249, 276. “) Hartmann, II, 1, 254, 276; F. Schneider, Die Entstehung von Burg und I.andgemeinde in Italien, 34, 135—136. 256 Inhalt. Uh er den Bulgarenfursten Alciocus und den S 1 o \v e n e n f u r s t e n W a 11 u c u s. Verfasser unterzieht einer neuerlichen Untersuchung: 1. den Be- richt Fredegars (IV, 72) liber den Exodus von 9000 Bulgaren aus Pan- nonien nach Baiern, ihre Niedermetzelung dortselbst durch die Baiern und die Rettung einer uberlebenden Schar unter iFiihrnng des Fiirsten Alciocus in das Land des Slowenenfiirsten Wallucus, 2. deri Bericht des Paulus Diaconus (V, 29) uber die Ankunft einer bulgarisclien Schar unter Fiihrung Alzecos nach Jtalien und ihre Ansiedelung durch den langobardischen Konig Grimoald in Unteritalien. Gegen Zlatarski, wel- cher gegen die bisherige Meinung keinen Zusammenhang zwischen bei- den Berichten findet, den Bericht Fredegars in seinem Teile iiber die Rettung des Fursten Alciocus in die Mark Walluk’s als erdichter ansieht, die Mitteilung Paulus’ aber mit der Ansiedelung eines der Sohne des Fiirsten Kubrat in Italien in Zusammenhang bringt, glaubt Verfasser festzustellen: 1. Verfasser von IV, 72, bei Fredegar ist nicht der Austrasier, welcher, da er um 658 schrieb, nicht aus dem etwa 130 Jahre jiinge- ren Paulus schopfen konnte, sondern, was aus dem ganzen Konzepte und Stile ersichtlich ist, der Burgunder, welcher um 642 schrieb., 2. Das Fehlen der Alciocus-Stelle in den Gesta Dagoberti (welche aus Fredegar schopfen und c. 800—835 entstanden sind) be\veist nichts fiir ihren spateren Zusatz zum ursprunglichen Fredegar-Text, da \vir sie schon in der besten Fredegar-Handschrift, entstanden im 6/7 Jahrh. (vielleicht vor 715), finden. 3. Die politische Lage in den ersten 30er Jahren des 7. Jahrhun- derts spricht fiir die Rettung Alciocus’ aus dem feindlichen frankisch- baierischen Gebiete in die nachstgelegene gegen die Koalition Franken- Baiern-Langobarden orientierte und zum Samonischen Staatsgefiige gehorende Slowenenmark. 4. Nach dem Zerfalle des Reiches Samos, als die Bedrohung Ka- rantaniens durch die Awaren zu gewartigen war, verliessen die Bul¬ garen, wohl aus Furcht vor ihren alten Gegnern, den Awaren, Karan- tanien und fanden beim langobardischen Konig Grimoald Aufnahme und Ansiedelung in Siiditalien. Vermutlich geschah dies gelegentlich des ersten, nach langen Jahrzehnten wieder erfolgten Vorstosses der A\va- ren gegen Westen und Italien, 663 oder noch eher 664. Paul Diakon erfuhr von der Ansiedelung der Bulgaren in Unteritalien aus der Tra- dition in Monte Cassino, wo er, in der Nahe der Bulgarensiedelung, seine Langobardengeschichte schrieb. 17 257 5. Gegen die von Mikkola vorgeschlagene Lesung von Waldu- cus (\vas gleich vladika == dux ware), wie der Name des Slowenen- fiirsten in vier Fredegar-Handschriften lautet, anstatt der bisherigen iiblichen Wallucus in anderen Handschriften, wendet Verfasser ein, dass \vir die Lesung VValducus anstatt Wallucus in nur vier von ?i? Fredegar-Handschriften finden, welche dazu nocli zn den in der 4-ten und 5-ten Gruppe abgeleiteten Handschriften ziihlen, und dass wir eben in diesen Handschriften, \velche Walducus schreiben, einige Male in Eigennamen Lesungen von ld anstatt 11 und nd in anderen finden (z. B. Wildibado anstatt Willibado). NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000509114 258