PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 -Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 121 (13.951) Trst, četrtek, 4. julija 1991 Jugoslovanska armada v SIo-^eniji se je včeraj začela umika-• v kasarne. Oklepne kolone, ki So bile še dopoldne vpletene v Uekatere spopade v okolici Bre-Zlc in pri Radgoni, so se umakni-e že okoli poldneva, v kasarno Se le vrnila kolona, ki je včeraj y Vzela bojni položaj v okolici rhnike, proti večeru pa so zapustile mednarodne mejne pre-°de pri Škofijah, pri Krvavem P°toku in pri Fernetičih (na fo-|°9rafiji) enote, ki so več dni ustrahovale krajevno prebivalstvo. ,a mejiso ponosno zaplapolale ovenske zastave, ljudje pa so P° odhodu vojakov spontano Poredili ljudska praznovanja. Ali včerajšnji umik vojske po-eni, da je razum vendarle pre-adal nad politiko sile? Ned-omno je pritisk tujine, ki spre-lnja odnos do mlade slovenske t^Publike( nekoliko zalegel, s,a znamenja o dogajanju v nr°Vei)iji in v Jugoslaviji so še jj.eveč protislovna in težko ber-(j-,ya' da bi si lahko končno od-v prepričanju, da bodo ^ej.Prizadeti sedli za mizo in za-di i re®evati odprta vprašanja z , a*°gom. Še včeraj zjutraj je d Zai°> da je bo vojaški vrh za - fies ukazal uničevalni napad elit S.lovenij°' oklepna kolona je nilt narodnih gardistov, ki se kp Pruntaknila v torek zvečer iz pr ?rada, se je ustavila šele ko •1 v^eru na meji med Hrvaš-Uo ln.?rbijo. In ni še povsem jas-ZaL,* yamo počiva, ali pa se je pjr lavila na meji srbskega et-pnega ozemlja. Be rotislovni pa so tudi znaki iz g0v,9r?da. Demantirane so bile prepričal obrambnega a Kadijeviča naj ne pod- bišn°r^Ce' 1e Ante Markovič v bik 7? PriPoru' sa1 je predsed-nUjb - S sv°iim Posredovanjem pj 'S^r^ uauijcviid naj ne puu- jee 9eneralštaba, izkazalo pa se bj) da predsednik ZIS sploh ni obveščen o grozečem nasto-^9enerala Adžiča na televiziji. pe arda bo nekaj razpletov prija'1 današnji dan, ko bo bolj Sl °' kai se dogaja v Beogradu, ip b.bpka teritorialna obramba trph dica pa ohranjata vso po-še vn^ budnost in tudi zapore so žjlai^dn° na glavnih prometnih . u .. M . * Izredno plenarno zasedanje delovne skupnosti Alpe-Jadran Priznati Slovenijo Soglasno sprejeta resolucija skupnosti Alpe-Jadran Poziv vladam in Evropski skupnosti Plenarna skupščina delovne skupnosti Alpe-Jadran je sprejela naslednjo resolucijo: Člani skupnosti AJ spremljajo z veliko skrbjo grozečo eskalacijo nasilja v Jugoslaviji. Zgražajo se zaradi nespoštovanja načela mirnega reševanja sporov in nad uporabo vojaške sile. Ocenjujejo - kot je njihova dolžnost in kolikor je v mejah njihove moči - da je treba priznati pravico do samoodločbe jugoslovanskih narodov in spoštovati odločitve demokratičnih in svobodno izvoljenih teles. Pri tem seveda posebej podpirajo svobodoljubne in demokratične težnje članic skupnosti Slovenije in Hrvaške, saj so prepričani, da imata ti republiki pravico do neodvisnosti, svobode in solidarnosti skupnosti Alpe-Jadran. Skupnost vidi v dramatičnih jugoslovanskih dogajanjih tudi preizkusni kamen za uresničevanje načel federalizma in medsebojne pomoči v Evropi dežel. 1.) SRFR Jugoslavijo odločno pozivamo, naj konča brutalne vojaške akcije proti Sloveniji in naj uporabi izključno miroljubna in demokratična sredstva za rešitev nakopičenih problemov. Pozivamo jo tudi, naj se odpove vsaki nadaljnji uporabi sile za represijo pravice do samoodločbe jugoslovanskih narodov in naj podvrže sankcijam vsako uporabo sile s strani poveljniškega in vodilnega kadra armade. In končno jo pozivamo, naj vsem jugoslovanskim republikam omogoči vse pravice in demokratične svoboščine. 2. ) Vse države, posebej pa članice KVSE pozivamo, naj priznajo pravico do samoodločbe, neodvisnosti in suverenosti republike Slovenije in Hrvaške, da bi se na taki osnovi lahko uresničila konfederacija demokratičnih in zakonitih držav. 3. ) DS Alpe-Jadran se še posebej obrača na Evropske skupnosti, naj Sloveniji in Hrvaški pomagajo s finančnimi sredstvi, ki so jima potrebna za razvoj njunega svobodnega tržnega gospodarstva. 4. ) Članice DS Alpe-Jadran pozivamo svoje osrednje vlade, naj konkretizirajo svojo solidarnost z jugoslovanskima republikama in jima hkrati nakažejo tudi konkretne perspektive za njun nadaljnji razvoj. 5. ) Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi in Evropsko gospodarsko skupnost pozivamo, naj takoj pošljeta mednarodne opazovalce, ki naj bodo sposobni jamčiti spoštovanje premirja in dogovorov med beograjsko zvezno vlado in obema republikama. CELOVEC Delovna skupnost Alpe-Jadran, ki šteje že kar šestnajst članic, se je včeraj ne samo simbolično, ampak tudi fizično strnila okrog obeh svojih jugoslovanskih članic, še zlasti pa Slovenije. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki se je kljub dramatičnemu položaju v svoji domovini podal v Celovec, je bil v središču pozornosti udeležencev tamkajšnjega srečanja naj višjih predstavnikov skupnosti, ki so se na izrednem zasedanju v Landhausu zbrali na pobudo koroške deželne vlade. Celovško zasedanje, ki ga je -mimogrede - spremljalo kakih sto novinarjev, ni bilo izrazito sproščeno in prijetno, kot je bilo za podobna srečanja skoraj obvezno doslej. Zaskrbljeni, napeti obrazi, resnost, ki je ni prekinil nasmešek. Dokaz, da tisto, kar se dogaja v Sloveniji zelo neposredno in v živo zadeva tudi njene prijateljske dežele, združene v skupnosti, ki se je od Alp in Jadrana že zdavnaj razširila tudi na zeleno Bavarsko, na rodno madžarsko nižino, na delovno Lombardijo in celo na švicarski kanton Ti-cino. Najuglednejša osebnost celovškega srečanja je bil nedvomno predsednik bavarske vlade dr. Max Streibl, ki je na tiskovni konferenci po zasedanju podčrtal, da je beograjska vlada za svoj brutalni napad dobila spodbudo v dosedanjem ravnanju Zahoda. Sedaj se njegova stališča spreminjajo, na dan prihaja realna ocena položaja, ki narekuje konkretne posege mednarodne javnosti za prekinitev agresije. Bavarski kancler je o razmerah v Jugoslaviji predvčerajšnjim informiral ameriškega predsednika Busha, ki »ni niti sanjal o možnosti, da lahko armada uide iz vajeti demokratičnih državnih institucij«. V resoluciji - je zaključil Streibl - smo nakazali možnost, da bi po prekinitvi sovražnosti prišli do skupnosti suverenih držav, toda svet mora ob teh dogodkih vendarle povedati, da česa takega ne bo več trpel. Avstrijski zvezni minister dr. Josef Riegler - ki se je zasedanja udeležil poleg deželnih glavarjev avstrijske Štajerske Krainerja, Salzburga Kat-schthalerja, Zgornje Avstrije Ratzen-bocka, Koroške Zernatta in Gradiščanske Sipotza - je novinarjem povedal, da so se avstrijske članice AJ odločile za to izredno zasedanje zato, da bi skupaj z ostalimi preučile hud položaj v Sloveniji, da bi se dogovorile za pravilno informiranje vseh osrednjih vlad in da bi vplivale na to, da se sprožijo instrumenti KVSE. V imenu Republike Avstrije pa je minister Riegler izrazil odločen protest prav proti napač- nim informacijam, ki so se pojavile ob dogajanjih v Sloveniji. Na tiskovnem srečanju smo tudi izvedeli, da je štajerski parlament že sklenil, da prizna Slovenijo, isto pa naj bi storil koroški in še v teku včerajšnjega dne tudi zgornjeavstrijski parlament. Kaj pa zvezna vlada? Na novinarsko vprašanje je minister odgovoril, da je le-ta v intenzivnih stikih z državami EGS in z ZDA, saj mora biti po njenem mnenju ta korak skupen in torej močan akt priznavanja nove politične tvorbe. Predstavniki italijanskih dežel Lombardije s predsednikom Giovenzano, Veneta s predsednikom Cremonese-jem, Furlanije-Julijske krajine s predsednikom Biasuttijem, pa še zastopniki Trentinske-Zgornjega Poadižja in avtonomnih pokrajin Bočna in Trenta so v Celovec z nemajhnimi težavami prispeli naravnost iz Ljubljane, kjer so se mudili večer prej. Tako je bila njihova glavna naloga informirati ostale članice skupnosti o tem, kar so videli in slišali v Ljubljani, povrhu pa bodo -so zagotovili - po svojih močeh še naprej pritiskali na rimsko vlado, da poveča svoje sorazmerno majhno razumevanje za prizadevanja Slovenije. In končno še protagonist včerajšnjega srečanja, slovenski premier Peterle, ki je bil najzanimivejša tarča novinarskih »napadov«: »Redko sem v zadregi z besedo, toda danes ne vem, s čim bi začel. To, kar se dogaja v Sloveniji, lahko uresniči samo nerazsodnost, ki presega vse meje. Če se bo nadaljeval, sami tega pritiska ne bomo zmogli, zato računamo na pomoč mednarodne politike. Hvala za solidarnost skupnosti Alpe-Jadran, ki nam je krvavo potrebna, saj v taki stiski še nismo bili. Posebno pomembno je, da pride do priznanja Slovenije, da pridemo do novega statusa, ki nam bi morda lahko omogočil tudi drugačno ravnanje.« Peterle je novinarjem zagotovil, da je soglasno sprejeta resolucija (ki jo objavljamo posebej) povsem v skladu s stališči Slovenije. Posebno priznanje je izrekel Avstriji, ko je dejal, da je med tistimi državami, ki najbolj razumejo položaj Slovenije. »Mi pa razumemo Avstrijo, da formalnega priznanja slovenske države ne more izreči sama,« je dejal predsednik slovenske vlade in na specifično novinarsko vprašanje dodal, da se je tudi italijansko stališče že spremenilo in da bo Italija gotovo med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo. Po tiskovni konferenci je Peterle nadaljeval še nekaj razgovorov za zaprtimi vrati, za katere je potem dejal, da bodo nedvomno vplivali na nadaljnji razvoj dogajanj v Sloveniji. VLASTA BERNARD V Pragi KVSE soglasno odobrila »krizni apel« Vse več držav Zahoda razmišlja o možnosti priznanja Slovenije DUNAJ, PRAGA — Včeraj se je na Dunaju zaključilo izredno zasedanje konference za varstvo in sodelovanje KVSE, na katerem so med drugim na dolgo razpravljali o kriznem stanju v Jugoslaviji. Zasedanja se je skupno udeležilo kakih sto parlamentarcev iz Evrope, Kanade in ZDA, za Italijo pa sta posegla ministrski predsednik Giu-lio Andreotti in podtajnik za zunanje zadeve Claudio Vitalone. Zasedanje se je zaključilo z resolucijo, v kateri prisotni pozivajo k spravi v Evropi ter predlagajo ustanovitev posebnega novega protikriznega mehanizma, ki se mora spožiti takoj, ko v kaki evropski državi nastane krizno žarišče. V zaključnem posegu celotnega zasedanja je avstrijski zunanji predsednik Alois Mock, da bo Avstrija spoštovala mednarodno pravo, obenem pa tudi pravico do demokracije posameznih držav. »Tisto, kar se dogaja v Jugoslaviji, dokazuje, kako daleč sta v tej državi teorija in praksa,« je med drugim dejal Mock, in nadaljeval: »Ne smemo pozabiti ključnih evropskih let 1956, 1968 in 1981«. Takrat so tanki in vojska v Madžarski, v ČSR in na Poljskem v krvi zatrla ljudske upore. S tem pozivom Mocka in z resolucijo, ki so jo sprejeli na Dunaju, se je včeraj v Pragi začelo »krizno zasedanje« KVSE, ki ima na dnevnem redu samo in izključno Jugoslavijo. Zasedanja v Pragi se je nepričakovano udeležil tudi češkoslovaški predsednik Vaclav Havel, ki je uvedel razpravo. Prisotni delegati v Pragi so, potem ko so sprejeli pozive z Dunaja, prikazali nosilne točke, o katerih bo tekla razprava. Te so: takojšnja prekinitev ognja, povratek vojakov v kasarne, izročitev vseh vojnih ujetnikov in prihod evropskih opazovalcev v Jugoslavijo v domeni z osrednjimi oblastmi. Ta »krizni apel« so izglasovali soglasno, kar pomeni, da je zanj volil tudi vodja jugoslovanske delegacije Srb Novak Pribičevič, ki je v svojem posegu dejal, da »je jugoslovanska vojska pod direktnim nadzorom zvezne oblasti« ter tako javno demantiral vesti o dejanskem državnem udaru v Beogradu. Dodal je še, da Jugoslavija vedno spoštuje vse mednarodne konvencije. BRUSELJ — Evropska skupnost je doslej za Jugoslavijo jutrišnjega dne zagovarjala formulo, ki naj bi bila kombinacija pravice narodov do samoodločbe in ohranitve nekakšne stabilne enotnosti. Toda po zadnjih dogodkih je bil za jutri v Haagu sklican svet zunanjih ministrov ES, ki naj bi razpravljali tudi o možnosti priznanja Slovenije in Hrvaške. ES tudi resno razmišlja o zamrznitvi protokola, ki so ga podpisali 24. junija in predvideva milijardo dolarjev pomoči v naslednjih petih letih. Vse kaže, da so tudi ZDA povsem spremenile svoje stališče. George Bush in James Baker sta se, kot kaže, vdala v razdelitev Jugoslavije in zdaj" vztrajata le še pri tem, da do tega pride po mirni poti. VVashington je torej pripravljen sprejeti neodvisnost Slovenije in Hrvaške, seveda pod pogojem, da do tega pride na podlagi pogajanj. Z očitno simpatijo pa na Slovenijo in Hrvaško gleda Dunaj. V Avstriji se zahteve po mednarodnem priznanju obeh republik množijo, pa čeprav uradne oblasti s predlogom še čakajo. O možnem priznanju obeh republik v bodočnosti pa govorijo tudi v Bonnu, kjer odločno zahtevajo umik vojske v vojašnice in izražajo nasprotovanje kakršni koli obliki državnega udara. Francoski predsednik Mitterrand pa je govoril predvsem o želji, naj bi se iskalo možnosti, da bi Jugoslavija ostala na nek način enotna, pa čeprav naj bi imele nekatere republike bolj poudarjeno avtonomijo. Mitterrand je tudi opozoril, da nasilje nad manjšinami ne bo ostalo brez posledic za »enotnost Jugoslavije.« Britanski zunanji minister Hurd pa je včeraj izjavil, da »zdaj Jugoslavije ni mogoče več držati skupaj.« Hurd je dejal, da so zdaj vsa britanska prizadevanja usmerjena v preprečevanje nadaljnjega prelivanja krvi. Povedal je še, da se je po telefonu pogovarjal s Stipetom Mesičem ter slovenskim in jugoslovanskim zunanjim ministrom Ruplom oziroma Lončarjem. Generalni sekretar pakta NATO Woerner pa je izključil možnost, da bi atlantsko zavezništvo poseglo v jugoslovansko krizo. Svoj glas je včeraj ponovno dvignil tudi papež Janez Pavel II., da bi zaustavil »peklenski krog vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer se skuša s silo nadvladati razum in izničiti poskuse vseh, ki si prizadevajo za mirno rešitev.« Papež se je še enkrat zavzel za spoštovanje »pravic in zakonitih pričakovanj narodov.« Tankovsko kolono, ki je v torek ponoči odšla iz Beograda proti Sloveniji, so pozdravili mnogi Beograjčani. Popoldne pa je iz Beograda odpotovalo tudi nekaj avtobusov s starši srbskih vojakov, ki služijo rok v Sloveniji (Telefoto AP) B H Minister De Michelis v poslanski zbornici vodil razpravo o Sloveniji »Če bi morali izbirati med tanki in narodom, bi izbrali slednjega« Zahteve strank in reakcije na dosedanje zadržanje Italije RIM — Poslanska zbornica je včeraj razpravljala o položaju v Sloveniji, na vložene interpelacije pa je odgo-yarjal zunanji minister De Michelis. »Razumem vznemirjenje, ki ga doživljajo v Italiji, ko ugotavljajo neravnovesje sil, ki se ta čas primerjajo v Jugoslaviji in ki jih spodbujajo zgodovinska nasprotja in represivna čustva. Toda kljub temu moramo zaupati možnosti, ki smo jo izbrali, in sicer da se ustvari novo združeno in demokratično državo z novo federativno ureditvijo, ki jo je mogoče doseči le z diplomatskim pogajanjem«. Tako je minister začel svoj govor, v katerem je obnovil vse dosedanje napore, da bi v Jugoslaviji prišlo do trajnega miru. Poslancem je povedal tudi, da se je malo prej pogovarjal s predsednikom srbske republike Miloševičem, ki mu je zagotovil, da ne obstaja nevarnost vojaškega udara in da so v Beogradu pripravljeni spoštovati paket ukrepov Evropske gospodarske skupnosti. De Michelis je ocenjeval, da je premirje še vedno pre-krhko, vendar je prišlo tudi do premikov, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da se položaj dejansko obrača v Pravo smer. »Če bomo morali izbirati med tanki in ljudstvom, se bomo brez oklevanja postavili ob stran slednjega, kljub temu pa bo Italija vztrajala na liniji, ki jo je zavzela od vsega začetka. De Michelis se bo že v soboto sestal z madžarskim in avstrijskim zunanjim ministrom, srečanja se bodo verjetno udeležili zunanji ministri vseh držav, ki mejijo z Jugoslavijo, da bi proučili možnost skupnega nastopanja in izvajanja paketa EGS. De Michelis je tudi priznal, da je položaj v Jugoslaviji veliko bolj zapleten, kot bi lahko mislili. »Če bi se razmere v Sloveniji lahko razmeroma hitro uredile, bi se stvari toliko bolj zapletle, ko bi se žarišče preselilo na Hrvaško,« je ugotavljal. Po ministrovem posegu so se oglasili predstavniki strank, ki so vložili interpelacije vladi. Flaminio Piccoli (KD) se je De Michhelisu zahvalil za dosedanje delo in obljubil pomoč stranke za vse prihodnje pobude. Piccoli je naglasil, da je cilj, ki bi ga bilo treba doseči, neodvisnost vseh šestih jugolsovanskih republik z nedotaknjenostjo zunanjih in notranjih mej. Poslanec DSL Rubbi je ugotavljal, da v novi Evropi ne bi smele obstajati sile, ki uničujejo željo po demokratizaciji, kar se tiče meje pa je opozoril, da je treba severovzhodno mejo ustrezno zaščititi. La Malfa je bil zelo oster, dejal je, da je Italija doslej dala vtis, da podpira beograjsko politiko, socialdemokrat Caria pa je bil z De Michelisovim »podrobnim in jasnim« izvajanjem zadovoljen. Misovec Tremaglia je predlagal gospodarski embargo za Srbijo, radikalec Cicciomessere pa je izrazil zaskrbljenost, da bo Italija izrazila solidarnost Sloveniji in Hrvaški »šele post mortem«. Obrambni minister Rognoni je orisal varnostne ukrepe, ki so jih uvedli na meji z Jugoslavijo in zagotovil, da je Italija pripravljena nuditi pomoč v primeru, da bi bil poseg mirovnih sil potreben. Nadalje je pojasnil, da so v zadnjih dneh poostrili zračno in zemeljsko nadzorstvo ob mejah. Notranje ministrstvo pa je izdalo sporočilo, da je že uredilo zatočišča za približno deset tisoč morebitnih beguncev. Mednarodni opazovalci prihajajo v Slovenijo Ljubljana — v noči med tortni in sredo je prispel v Ljubljano načelnik urada italijanskega zunanjega ministrstva za evropsko politično sodelovanje svetovalec Vittorio Sur-a°: ki bo pripravil vse potrebno za Prihod opazovalcev ali evropske skupnosti ali evropskih držav, ki zasedajo v Pragi. Opazovalci naj bi poskrbeli za mednarodni nadzor pri Prekinitvi ognja in ustvarjanju premirja med Jugoslovansko armado in slovensko teritorialno obrambo. Ob 12. uri so prispeli v Beograd Opazovalci "trojke", ki je sedaj po dr-?avah nekoliko drugače sestavljena marnesto Italije je sedaj prisotna Portugalska) in ki naj se dogovori za pogoje opazovanja z zveznimi oblastmi . z jugoslovansko armado. Še ta ve-er Pričakujejo prihod opazovalcev , Vropskee "trojke" v Zagrebu in ta-K°j za tem v Ljubljani. Med tem časom pa se v Pragi razpravlja o načinu pošiljanja opazoval-, V' ali bodo izraz celotne Evrope, ali j^oajsterice, njih sestav in njih na- kV italijanskem generalnem konzu-'O' ki izredno budno spremlja do-br u e' ie že vse pripravljeno za njih P mod, italijanskega diplomata so t/Slali kot nekako "izvidnico" prav at°i ker ima Italija v Sloveniji tako P0rnembno opazovalno točko. Itali-hski diplomat Surdo je že imel PVe razgovore s podpredsednikom Zl yenskega predsedstva Cirilom občem, predvsem pa zelo dolg raz-tr v°r s slovenskim zunanjim minis-§.9^ Dimitrijem Ruplom. Svetnik ski •0 s* je že včeraj ogledal bojišče, z i,,Sa* ie tudi na terenu stopiti v stik mgoslovansko armado. služijo vojaški rok v Sloveniji. Odpotovali so na vabilo predsednika Kučana, da vidijo svoje otroke. Slovenija je že povedala, da bo takoj izpustila vse brez izjeme, samo ob prisotnosti rdečega križa in z jamstvom, da se jim ne bo nič zgodilo. JLA jih lahko namreč zapre, obdolži dezerterstva in ustreli. Slovenski parlament je na pobudo poslanke Spomenke Hribar pripravil odbor, ki bo skrbel za nediskriminiran povratek vseh zajetih vojakov, ne oziraje se na narodnost. Tako kot so to naredili slovenski zdravniki: sprejemali so vse ranjence, z vsemi so ravnali enako nameščali so jih v postelje, kot so prihajali, kot so jih operirali, ali obvezali. V slovenskih bolnišnicah, konkretno v Kliničnem centru, leže sedaj kot sosedi na bolniških posteljah slovenski teritorialci, slovenski miličniki, srbski, albanski, makedon- ski, hrvaški in drugi ranjenci. Istočasno pa beograjska sredstva obveščanja straše ljudi, da je Slovenija vse postrelila, da ravna skrajno surovo z ranjenci in podobno. Vse to se dogaja ob resničnem in najbolj učinkovitem nadzorstvu svetovnega javnega mnenja, saj je v Ljubljani preko 1.150 tujih dopisnikov, dopisnikov iz vse Jugoslavije in domačih novinarjev, ki poročajo za milijarde ljudi po svetu. General Ra-šeta je včeraj na tiskovni konferenci priznal, da so ponovno napadli oddajnike, da prekinejo informacije, češ da so lažnjive in da ne prikazujejo dogodke tako, kot bi to armada želela. Rašeta ni vedel za pohod tankovske kolone, obdolžil je TO, da je uporabila vsa ognjena sredstva in da je JLA streljala samo v samoobrambi. Na vprašanje o letalskih napadih ni hotel odgovoriti. BOGO SAMSA RIM — Italijanski politični svet je odločno reagiral na dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji na splošno, nekatere kritike pa so bile namenjene osrednji vladi, ki še ni zavzela uradnega stališča v zvezi z jugoslovansko krizo. O položaju v Sloveniji je včeraj razpravljala poslanska zbornica, o tem poročamo na drugem mestu. Med izjavami krajevnih parlamentarcev sta tudi daljši izjavi senatorja Stojana Spetiča in poslanca Colonija. Spetič sicer ocenjuje izvajanje zunanjega ministra De Michelisa po povratku iz Jugoslavije. Spetič je kritičen zlasti do njegove pripombe, da bi zahteva Slovenije po umiku in razorožitvi jugoslovanske vojske izpadla kot provokacija. »Minister De Michelis bi se moral izogniti prenagljenim ocen-ma in kritikam, ki imajo isti učinek kot bencin na plamenu, jugoslovanska kriza je prehuda, da bi jo lahko reševali s priložnostnimi besedami. Proti jastrebom, ki gnezdijo v samem vrhu vojske in ki so se dejansko uprli šefu ustavne države Mesiču je potreben odločen in trd poseg,« piše Spetič, ki je pozval vlado, naj začne postopek za priznanje Slovebnije in Hrvaške. Poslanec Coloni je v Rimu posegel, da bi pristojna telesa opravila vse potrebne korake in konkretno ukrepala za prenehanje oboroženega spopada v Jugoslaviji. »Odgovornost -za nastali položaj nosi Srbija, njeno dosedanje zadržanje to potrjuje, zato je naravno, da podpiramo proces demokratizacije V Sloveniji in na Hrvaškem,« meni Coloni. Sporočilo za tisk je izdalo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti, v katerem beremo, da je deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar stopil v stik z zastopniki parlamentarnih skupin strank narodnih manjšin in jih seznanil z zadnjimi dogodki v Sloveniji. Zaprosil jih je, naj na zasedanju obrambne in zunanje politične komisije poslanske zbornice zastopajo zahtevo po uradnem priznanju države Slovenije. Poslanci DSL Gasparotto, Bordon, Pascolat in Facchin Schiavijeva so za predsednika vlade in zunanjega ministra vložili interpelacijo, v kateri sprašujejo, kakšno stališče bo zavzela vlada do grobega nasilja, ki ga jugoslovanska vojska izvaja v Sloveniji. Tajnik DSL Occhetto pa je izjavil, da Po trenutnem premirju veliko pričakovanje za reakcije tujine rj es dan potekajo mrzlični pogovo-2a na raznih ravneh med Slovenijo, ko^rek°m in Beogradom. Do sedaj, se !t! Pišemo (16.30) ni znano, da bi Ztl ,tvari pomirile, da bi vojska pri-V£e a. civilno oblast in se pokorila Prp^jšnjim jasnim ukazom zveznega trcj. ednika Mesiča. Markovič sicer daia ni aretiran- toda istočasno do-stva'- ie Položaj že izven nadzor- olj ,ln da se trudi, da ga bo ponovno dim ac*a^’ Dejansko pa Markovič j0i a nobene oblasti več, o vsem od-pjpjo vojaki. Kakšna pa je njihova jen taliteta slikovito izhaja iz razbur-her ,lz3ave obrambnega ministra ge-hek 3 Polkovnika Kadijeviča, ki je v zg. ei? razburljivem pogovoru zagro-SlovJl zemeljske krogla bom zbrisal do°g®n9° *n Hrvaško, uporabil bom skimi)Žnje Z nndiskriminiranimi letal- . kraja vsa razpoložljiva sredstva.« Sožnj€ rš