Teftaj 1
V Gorici, y. januarja 1893.
Št. 1

Vv >
,, Primorec i( izhaja Tsakih Hirinajat dnij,kot priloga ,,Sofi<c brezplačno; drugače stane po poiti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr.; za tuje države voi postni .strofcki. ,,Sofca“ z „Gosp. Listom1', in „Primorcem11 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Ured-niitvo in up r avnis tv o je v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači ogluši sprejemajo so le iz narodnih krogov. Plačujejo so: za iestorostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrSo so naproj. Posamične številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
^Vabilo na naročbo.
Kakor smo naznanili v zadnji „Soči*, izdajali bomo vsakih 14 dnij casopisii z imenom
„Primorec"
kateri se danes predstavlja slovenskemu občinstvu. V takej obliki bo izhajal velo l. 1893. Kolikor več pa bo imel podpore, toliko večji bo. Zato naj bi naši rojaki prav pridno segali po njem, saj stane za celo leto po pošti ali na dom pošiljan samč
SO'.kr.
Kdor se naroči pa na
„Soćo“,
ki izhaja na veliki poli vsak petek ter stane 4 gld. 40 kr. na leto, dobi brezplačno dva lista, namreč našega „Pri m or ca* in
„Gospodarski List",
kateri stane drugače sam 1 gld. 20 kr. na leto. — Kdor naroči pet iztisov pod enim ovitkom, dobi šesti brezplačno.
„Primorec1 bo prinašal kratke politične in narodno-gospodarske članke, novice iz Gorice in z Goriškega, iz Trsta in okolice, iz drugih slovenskih dežel, pa tudi iz ostalega sveta.
Da se „Primorec1' bolj razširi med narod, prodajal se bo -v raznih tobakarnah v Gorici, v 'Trstu in drugod le po
S kr. številka
Svoje prijatelje in znance prosimo, naj bi list širili med narodom. Želeti bi bilo, da bi se v vsaki vasi kdo potrudil, nabirati nam naročnikov. Le z upanjem v, tako podporo sklenili smo izdajati ta list, kateremu smo postavili taleo nizko ceno. Ako dobi naše delo in prizadevanje zadostne podpore, bomo vstrajali pri svojem koraku-, ako bi nam pa poleg velikega truda grozila še večja gmotna škoda, morali bomo list opustiti. Upamo, da naši prijatelji tega ne bodo pustili, marveč da za-gotovi listu trdno zaslombo v narodu, za kateri je ustanovljen z geslom:
Bog in narodi
Uredništvo in npravništvo.
Kazgled po svetu
Poroka v cesarski hiši. — Nadvojvo-dinja Margareta % o fi j a, hči nadvojvode Karola Ludvika, se poroči dne Ž4. januarja z vojvodo Albrehtom Virtem-berškiin. V ta namen se nadvojvodinja Margareta odpove dne 21. januarja vsem pravicam nasledstva v naši cesarski hiši.
Hrvaško. — Žalostne čase doživeli so naši bratje Hrvatje. Dasi imajo jako razširjeno avtonomijo ali samoupravo, imajo hrvaško vlado, narodno pravosodstvo, dasi hrvaški jezik gospoduje na vseh črtah javne uprave, vendar je v zadnjih letih hrvaška misel zgubila ves svoj upliv, zmagala pa je
izdajalska misel madjaronska. — Proti madja ronstvu, ki hoče Hrvaško povsem odvisno storiti od madjarske samošapnosti, borile sta se dve stranki: neodvisna narodna stranka (tudi „Obzorašiali Strossmayeri-janci imenovana in stranka prava (ali Starčevičanci); prvi imajo kot svoj glavni organ „Obzor“, a idejali piavega Hrvata jim je vladika Strossmayer; drugi imajo zdaj kot svoj glavni organ „Hrvatsko11, a njih idejal je dr. Ante Starčevič. — Prvi kakor drugi so iskreni Hrvatje in rodoljubi, vredni naših simpatij, naših src. — Toda obedve stranki se nista mogle uspešno boriti proti madjaronstvu, ker bile sta med seboj nesložne in žalibog druga drugej celo silno neprijazne. To je pomagalo madjaronom, da so zagospodovali na vsej črti javne uprave, kakor v saboru (državnem zboru) in celo v mestnem zastopa glavnega mesta Zagreba. — Obe opoziciji sta konečno sprevidele, da jima preti pogin, ako se ne združite; združitev in slogo so jima priporočali od vseli stranij najboljši slovanski sinovi. Naposled so se uresničile želje in nade vseh slovanskih rodoljubov, kajti imenovani stranki sta se res združile ter ta domoljubni čin naznanili preteklo soboto 31. dec. vsem svojim somišljenikom. Obe stranki vodila je pri tem velevažnem činu edino le hrvaška misel, edino le ljubezen do svoje domovine, do nezavisne kraljevine hrvaške. Odslej bo imelo madjaronstvo trši boj z enim samim nasprotnikom s —'hrvaško mislijo, katerej' želimo, da bi čim prej zmagala na vsej črti javne uprave ter javnega političnega življenja.
Dveletno vojaško službovanje. — Ker morajo evropski narodi doprinašati za vojaštvo ogromne žrtve v krvi in denarju, začeli so se človekoljubni možje čedalje krepkeje potezati za to, da bi vojaki služili le po dve leti namesto treh. Še pred enim letom jč bil avstrijski vojni minister jako nasproten tej misli, letos pa se že sam bavi ž njo. Tudi na Nemškem vlada premišlja, kako bi mogla v tem oziru ustreči nemškim državljanom. — Pri nas v Avstriji potrebuje vlada dvetretjinsko večino v državnem zboru, ako hoče prodreti s takim predlogom. Toda kakor hoče naša vlada uvesti dvoletno službovanje, težko dobi potrebno večino, ker namerava vsled tega pomnožiti stalno vojsko, da ne bi trpela naša bojna moč. Ker bi pa to veliko stalo, upamo, da ljudski zastopniki ne pojdejo vladi na lep, marveč da bodo skrbeli za to, da se narodom ne bodo nalagala nova vojaška bremena.
Francija. — Tudi čitateljem „Primorca" je gotovo več ali manj znan takozvani „panamski škandal", ki je uzročil padec francoskega ministerstva ter razburjal ves svet. Francozje so namreč že pred več leti stopili na čelo velikanskemu podjetju, ki je požrlo doslej okoli 1300 milijonov frankov, dasi je bilo proračunjeno izprva le na 800 milijonov. To podjetje je panamski prekop. Med severno in južno Ameriko je namreč na nekem kraju suhi svet prav ozek, recimo kolikor iz Gorice do Gradca; preko
tega sveta hoteli so narediti prekop iz Atlantskega v Tiho morje, da bi ladije ne morale broditi okoli cele južne Amerike, kar vzame menda okoli enega meseca časa, ako se ne pripeti nikaka ovira na dolgi poti. Vsaka ladija bi raje plačala visok davek, da bi prišla po panamskem prekopu v Tiho morje, nego da bi brodila okoli južne Amerike. In od tega so se nadejali podjetniki lepega dobička'. — Najbolj so se bili Fran, cozje ogreli za to podjetje, ker videli sokolile dobiček imajo od Suežkega prekopa med Afriko in Azijo. Zato so z naudušenjem kupovali delnice te panamske družbe. — Pred par meseci pa je nakrat počil glas, da družba ne more več naprej, ker zopet ni denarja, dasi se je bilo že izdalo 500 milijonov frankov nad prosti proračun; zahtevale so se zopet nove in to prav velike svote. — To je pretreslo celo Francijo, kajti delnice panamske družbe nahajajo se v rokah vsakega imovitega Francoza. Ob enem so začele prihajati na dan govorice, da družba je dobro vedela, kaj jo čaka, da je pa vse slabosti prikrivala, poslance in druge veljavne može, kakor tudi časopise, pa podkupovala, da so molčali; načelniki družbe da so baje ogromne svote utaknili v žepe. — V francoskem parlamentu so se vršile na to tako viharne seje, kakoršnih baje še ni bilo. Zbornica je sklenila, naj se sestavi komisija, ki preišče vso to panamsko zadevo. — Ti dogodki so ministerstvu spodkopali stališče, da je padlo; pa tudi sedanje ministerstvo ne stoji trdno. — Par veljavnih mož se je usmrtilo, da bi ne padli pravici v roke, nekaj njih je bilo pa zaprtih. Proti njim bo 10. t. m. glavna obravnava pred prizivnim sodiščem. Kako se konča in kaj pride o tej priliki na dan, bomo poročali prihodnjič.
Liberalna srbska vlada je razpustila
skupščino (državni zbor), ker upa dobiti po novih volitvah večino, ki je bila doslej radikalna. Od sedanjih srbskih liberalcev ne smemo nič dobrega pričakovati, ker so se začeli nenavadno dobrikati Madjarom.
V Kaliji čedalje bolj dobiva vso oblast v roke divji liberalizem in prostozidarstvo. Tam imajo že davno civilni zakon, ko se vsakdo mora poročiti tudi pred županom. Zdaj je pa minister izročil zbornici načrt postave, s katero bi se prepovedalo cerkveno poročanje pred civilno poroko. Duhovniki, ki bi grešili zoper to postavo, bodo kaznovani z globo ali pa odstavljeni.
IVovo večino za državni zbor krpali so učeraj grof Taaffe, vodja nemških levičarjev Plener, grof Hohenwart, Poljak Ja\vorski in še nekateri drugi veljaki treh velikih klubov. Kakč in zakaj je prišlo do te krpanje, govori uvodni članek v današnji „Soči". Dvomino, da modri in veljavni možje skrpajo kaj trajnega, ker jih ne vodi načelo : pravičnosti in nirodne enakopravnosti. Dokler se v Avstriji vsem narodom ne zagotovž narodne in verske pravice, ne bo trajnega miru, ki je edini pogoj pravemu napredku in trajnemu obstanku.
Goriške novice
„(ioriška ljudska posojiluiea“ je imela v preteklem letu 60.395 gld. dohodkov in 54.797 gld. stroškov, torej 115,192 gld. prometa. Lani je bilo torej za 26.000 gld. več prometa, kakor leta 1891. Posojilnica šteje 682 društvenikov, ki imajo 1901 deležev. Uradne ure so vsako nedeljo, ponedeljek in četrtek od 11. naprej. Društvo se nahaja v Tonklijev! hiši (Židovska ulica) tik cerkve sv. Ivana.
To poročilce razveseli v«akega rodoljubnega Slovenca, ker dokazuje, da naša posojilnica sicer polagoma, a vstrajno napreduje. V gmotnem blagostanju je tudi naša politična in narodna prihodnost!
(joriški „Corrlero11 naznanil je v torek svojim čitateljem, da nastopa že 11. tečaj svojega življenja. „Corriere“ je zadovoljen sam s sabo in upa, da bo tako zadovoljen tudi v prihodnje. — No. tudi mi „Slovenci" smo ž njim lahko zadovoljni, kajti če bi njega ne bilo, slovensko prebivalstvo v Gorici in okolici bi ne bilo takč zavedno, kakor je. „Corriere" živi od samih hujskarij proti nam „Slovencem", zato odpre polagoma oči tudi najbolj nezavednim ali mlačnim našim rojakom. — Zategadelj voščimo „Corrieru“, da bi enako hujskal še nadaljnih 10 let. Le na delo!
Hazžaljenje Veličanstva je največkrat povod, da pri nas oblastnije plenijo razne laške časopise, knjige in knjižice, ki dohajajo v obilem številu sem čez mejo. Tudi za Zoruttovo slavnost, o kateri govori današnji dopis v „Soči", izdali so v Vidmu brošuro, katero je državno pravdništvo v Gorici zaplenilo zaradi hudodelstva po § 65. k. z. t. j. zaradi razžaljenja Veličanstva.
Iz Št. Andreža pri Gorici nam poročajo: Naše novo pokopališče, ki je občino veliko stalo, je že blagoslovljeno. Prav lepo je; posebno unod je tako ukusno napravljen, kakoršiKga gotovo nimajo pokopališča v drugih kr jih na deželi.
Naša cerkev je dobila prav krasno novo „kljočo" (blestenco), ki visi na sredi cerkve. Stala je na mestu 260 gld.
Pred Božičem se je tu pri nas opekel trileten otrok, ki je kmalu potem umrl. Mati ga je za hip pustila samega na ognjišču, krilce se mu je užgalo in opekel seje tako hudo, da ga ni bilo mogoče rešiti. Bil je prav ljubezniv deček. Matere, pazite na svoje otroke!
Žalosten slučaj. — Na sveti večer vračal se je g. Anton Pakiž, nadučitelj v Lokvah, s svojo soprogo domov. Po noči ga je zadela kap, da je nagloma umrl. V istem času, ko je on ležal na mrtvaškem odru, povila mu je soproga prvega otroka, prvega sinka. Mislimo si, kako krvaveče je moralo biti srce uboge gospe, ko je je v porodnih težavali imela pred očmi mrtvo truplo svojega ljubljenega soproga!
Nesreča. — Petriča Ivan iz Idrskega pri Kobaridu, delavec v eni ajdovskih to-varen, šel ie na dan sv. Stefana ob 7. zvečer iz Ajdovščine proti svojemu stanovanju. Bil je viharen večer; burja je silno pihala. Petriča je bil prešibak, da bi se jej ustavljal; zato ara je vrgla v neko vodo pod cesto. Petriča je zlezel iz vode ter hitel proti neki hiši, kjer je najbržč videl luč. Med tem ga je burja zopet telebnila v neki štor, da se je pobil v glavo; ostal je na mestu in zmrznil. Našli so ga še le par dnij pozneje. — Petriča ni še eno leto poročen, in med tem, ko je on doživel tako nesrečno smrt, ležala mu je žena v otroški postelji na svojem domu v Kobaridu. — Petriča je imel majhno hišico v Gorici.
Iz Bolea nam poročajo, da je tamkaj umrl g. Matija Medic, ki je veliko let služboval kot sodnijski sluga; 'od 1. 1883. je pa živel v pokoju. Vsem prebivalcem bolškega sodnijskega okraja bil je pokojnik jako priljubljena oseba, ker bil je vedno veselega lica ter jako dober družbenik. N. v. m. p.!
Politično društvo „Zavednost* v Pod-melcu naznanja svojim udom, da bo imelo v nedelje 15. t. m. ob 27a popoldne v hiši Luke Breliha št. 54. svoj glavni občni zbor. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Novo društvo. —Na Svetem pri Komnu se je ustanovilo novo bralno društvo z i-menom „Katoliško bralno in gospodarsko društvo**.
Trst in Istra
Razne novice. — V Trstu so se pokazale prave osepnice ali runje. umrlo je za njimi že več oseb. — Drevi se bo vršil v gledišču F e n i c e velik koncert sloven skih pevskih in tamburaških shodov. —
—	„E d i n o s t" bo imela odslej vsako
8 boto prilogo „N o v i č a r" oba lista skupaj bosta sta'a 7 gld., „N o vičar" sam pa 1	gld. 80 kr. — Silvestrov
večer obhajali so tržaški Slovenci v Čitalnici in v dvorani Maily. Na obeh krajih je bila zabava prav živahna. — Zgorela je
7-	letna Štefanka Moschett. Bila je sama doma; približala se je ognju, krilo se ji je imelo in umrla je v grozovitih mukah. — Poslanec g. Iv. Nabergoj je sklical na jutri
8-	t. m. ob 10. uri v dvorano Malhj shod volilcev, — Francoska umetnica Sarah Bern-hard pride v Trst, kjer da tri predstave v gledišču Armonia. Ustopnina je silno visoka.
—	V Opatiji zbrani Hrvatje in Slovenci so brzojavno častitali v Zagreb združeni opoziciji. Prav je! —
Izpred sodišča. — Rojansko kousumno društvo poslalo je na jesen neko slovensko nlogo na tržaški magistrat. Odposlanec društva izročil je ulogo magistratnemu asesorju dr. Iv. Artico. Ko je ta videl da je uloga slovenska, se je silno raztogotil, da je začel kričati: „Vi delate za Rusijo, vi delate politiko za Rusijo, še vero izgubite". Kon-sumuo društvo, kateremu je na čelu požrto-valni g. Jušt Piščanec podalo je proti Arti-cu kazensko ovadbo. Vršile sta*se dve obravnavi; pri zadnji, 29. decembra bil je Artico obsojen na 50 gld. globe ali 5 dnij zapora in povrnitev stroškov. Prav mu je! To mu je dala — Rusija.
Tržaško mesto, je začelo vidno propadati, zlasti od kar ie zgubilo prosto luko. Mestna uprava je v vedno večjih denarnih zadregah, ker dolgovi rastejo od dne do dne. Letošnji proračun kaže zopet 254.960 gld. primankljeja. To pa res niso mačkine solze! Kdo bo plačaval dolgove, ako bodo tako rasli? A vkljub temu zapravljajo denar in dajejo lahouski „Legi“ 3000 gld. podpore!
Mestni zastop tržaški sklenil je darovati „Leg i N a z i on a l e" 3000 gld. Proti tej podpori se je odločno uprl g. Ivan N a-bergoj, ki je dejal, da tržaško mesto samo že veliko trosi za šolstvo, zatč ne gre, da bi podpiralo še zasebno društvo, ki ima namen, polaščevati slovensko prebivalstvo. Občinstvo na galeriji je tudi pri tej seji jopotalo in šumelo med govorom g. Nabergoja. Proti podpori glasovalo je le 7 zastopnikov.
Redek slučaj. — Tržaška „Naša Sloga" je bila zaplenjena. Urednik prof. M. Mandič podal je ugovor in deželno sodišče je za-
plembo razveljavilo. V naših krajih so taki slučaji jako redki.
Nov finančni urad v Trstu. — Z novim letom začel je uradovati v Trstu finančni višji nadzornik, ki bode imel pravice finančnega urada prve stopnje. V področje tega višjega nadzornika spadala bode uprava vseh neposrednih davkov v tržaškem mestu in v okolici in v sodnih in davčnih okrajih Sežana in Komen. Izključene so carinske zadeve in isti predmeti užitr.inskega davka, ki ostanejo kakor doslej pri vodstvu caii-narskega višjega urada in pri obeh podružnicah v Trstu.
Nesreče. — Kmetica Marija Sancin iz Skednja je nagloma umrla na polju. — Ivana B e r t o s s i postavila je žareče oglje v spalnico; v sobi se je zaradi tega nabralo toliko ogljenčeve kisline, da je žena padla v nezavest. K sreči je zdravniška pomoč prišla o pravem času. — 6-letni Jožek Škrjanec je bil sam doma; odprl je omaro in izpil steklenico karbolne kisline. Umrl je v par urah.
Važen odlok. — Iz Podgrada v Istri se poroča, da je v zadnji seji tamošnjega občinskega sveta piečital župan odlok mi-nlsterstva na pritožbo županstva proti nemškim dopisom, katere tako radi pošiljajo c. kr. uradi. Ministerstvo je ukazalo, da se mora dopisovati v slovenskem jeziku, ker nemški jezik v Istri ni deželni jezik. Občinski svet uzprejel je to vest z naudušenimi dobro in živio-klici. To je važen odlok, na podlagi katerega se vsaj istrske občine lahko z uspehom branijo nepotrebnega nemškutaijenja, s katerim jih hočejo osrečevati nekateri uradniki, katerim ne diši slovenščina in bi jo radi nadomestili z nemščino. — Pri nas pa Goriškem se marsikje tudi nemškutari, a krivi smo S 1 o v ene i sam i, ker to trpimo.
Ostala Slovenija
Kianjsko — v Ljubljani je umrl vrl narodnjak g.'Vinko Čamernik, kamnosek. —
—	Ogenj nastal je na Silvestrovo v hiši g. Obreze na Bregu v Ljubljani. Škode ni velike, ker ognjegasci so ogenj v kratkem času pogasili. — „Ljubljanski Sokol“ bo imel jutri občni zbor. — S Štajerskega pripelje ta mesec poseben vlak štajerske rodoljube v Ljubljano, da se udeleže predstave prve slovenske opere „Teharski plemiči**.
—	„Dom in Svetu je lep ilustrovan list slovenski; izhaja v Ljubljani in stane le 3 gld. na leto. — VTolfov slovensko-nemški slovar je začel izhajati v snopičih stane 50 kr.; vseh bo okoli 20. —
Štajersko. Politična shoda sta bila 26. dec. v Konjicah in 29. v Ormožu. Pri prvem je govoril dr. Sernec. pri drugem dr. Gregorec. Zadnjega so volilci naprosili, naj postopa v drž. žboru skupno z ostalimi slov. poslanci, kateri naj pa nikar brezpogojna ne vstopajo v vladino večino. — V okrajno zastop ljutomerski zmagali so Slovenci. Slovan gre na dan! — P Trbovljah snujejo narodno pevsko društvo. Potrebno je ! — Očeta je ubil 24. dec. v Brsnici pri Sv. Lenartu neki Ivan Kavčič. Udaril ga je z gnojnimi vilami po glavi, da se je oče kar mrtev zgrudil na tla. -- /< Ljubnem hočejo ustanoviti posojilnico. Štajerci vedč, kaj je vir blagostanju, zato po vseh večjih krajih snujejo posojilnice. Posnemajmo jih!
Celjska „Bomovina" začela je izhajati po trikrat na mesec v obliki slovenskih dnevnikov. Tisek je lep, papir ličen; listje prav dobro uredovan. — „Domovina" ima
dve prilogi:	„Slovenski kmetovalec" in
„Slovenski obrtnik"; vsi listi stanejo 2 gld. na leto.
Nemško društvo v Celovcu zbobnalo je pretekli teden shod, na katerem se je seveda protestovalo na vse pretege zoper znano miuistersko naredbo glede vzprejema in rešitve slovenskih ulog pri magistratu celovškem. Poročevalec dr. pl. Hiebler dokazal je z logaritraami v roki vse, samo nepotrebnosti te naredbe ne, a ipak se je ko-nečno vzprejela z velikim navdušenjem resolucija, v kateri se magistratu polaga na srce, da naj se ne uda ministerske-mu ukazu, vladi pa se preti z najstrašnejšo osveto za slučaj, ako bi se „drznila" u-resničiti svojo naredbo!! Gospodje pri nemškem društvu so torej mnenja, da je bila cela naredba le — slab dovtip, ka li? — Sicer pa prebivalstvo celovško menda ni tako vznemirjeno in v skrbeh za svoje nemštvo, kakor tiste znane „kapacitete" koroškega nemštva, kajti be.ljaška „Allg. Zeitnng" sama toži, da je bila udeležba le slaba. Za slabo stvar je pač težko ljudstvo fanatizovati.
h beneške Slovenije: Slovenski časniki, med njimi tudi Vaša cenjena „Soča", neredno dohajajo v naše kraje. Vsled tega naročniki izgubljajo veselje do nadaljnega naročevanja. Ali bi nam mogli Vi, gospod urednik, pojasniti, kje je iskati vir tej nevednosti? (Nam se zdi, da je tu iskati vso krivdo pri tamošnjih poštarjih. Uredu).
Letos smo tu pridelali obilno vina. Škoda le, da nima skoro nikake cene. Naši krčmarji niso nakupili letos nič italijanskih vin, kajti gosti zahtevajo le domače vino, in sicer pravijo nekateri, da so italijanska vina nezdrava, drugi pa povdarjajo, da bo domače vino imelo še slabšo ceno, če ga niti Slovenci sami ne bojo pili.
V	Sv. Petru Slovanskem se je osnovala dokaj dobra godba, ki svira tudi pri cerkvenih sprevodih, kar jako poveličuje te slovesnosti.
Preteklega mesca vinotoka je bila blagoslovljena prenovljena in razširjena cerkev sv. Florijana na Tarčmunu. Blagoslovil jo je neki g. kanonik iz Čedada.
V	Gorenjivasi nameravajo preliti in napraviti večje zvonove, kateri bi imeli biti tako veliki, da bi prekosili vse druge v šempeterski župniji.
Sedanji veliki zvon bi bil potem najmanjši, a večji novi bi imel tehtati 14 kvintalov. Ker bi pa bil premajhen za take zvonove sedanji zvonik, ki je le nizek in nedovršen, hočejo zidati tudi nov stolp. Vse stroške, se dobro ume, bo morala plačati le gorenjevaška duhovnija. V ta namen so že nabrane izdatne svote denarja.
Eaznoterosti
„Primorec" je moral danes iziti v tej velikosti, ker ni v nobeni založnici tiskovnega papirja in niti v podgorski papirnici nimajo takega papirja, kakoršnega si želimo. Morali bi ga posebe naročiti, kar trpi do 6 tednov, predno papir dobimo. Ker do tje ne maramo čakati, začeli smo list izdajati v tej velikosti. Čim večja bo podpora, toliko večji bo. Zato le po njem !
Svoje prijatelje, znance in somišljenike nljnduo prosimo, da bi širili naš listič med prosti narod. Ako se združita po dva soseda za en iztis, plačata vsak 40 kr., pa bosta imela celo leto vsakih 14 dnij obilo zanimivega berila. — Dalje prosimo, da bi se v vsakem večjem kraju kdo potrudil nabirati
naročnike; mi bi potem vse iztise pošiljali eni sami osebi, kateri plačamo za raznašanje navadno poštno pristojbino za časnike. Tak6 dobi tak raznašalec za-se list brezplačno in še nekaj plačila za raznašanje. Zlasti v večjih krajih kakor v Bolen, Kobaridu, Tolminu, v Cerknem, v Kanalu, Solkanu, v Podgoa, v Ajdovščini, v Komnu, v Sežani, v Vipavi, itd. itd. se da na tak način prav lepo organizovati naročevanje našega lista, da naši raznašalci lahko vsaki-krat dobe dobro plačan mali trud, kateri bi si naložili z raznašanjem po hišah. Na delo!
Domači oglasi. — V „Primorca" sprejemamo oglase le slovenskih trgovcev in obrtnikov. Ker je „Primorec" že kot priloga „Soče" jako razširjen med narodom in ker smemo piičakuvati. da se vsled izredno nizke cene še posebe razširi do zadnje slovenske koče v deželi in morebiti tudi zunaj nje, zat6 bodo naši izključno slovenski oglasi mnogo koristili razvitku narodne trgovine in obrtuije. — Zato priporočamo vsem narodnim trgovcem in obrtnikom v Gorici iu na Goriškem, pa tudi v Trstu in v drugih mestih, da bi se v obilem številu posluževali te prilike ter v „Primorcu" razglašali svojo trgovino ali obrt. Kolikor več bo takih oglasov, toliko obširnejši ho lahko „Primorec", zato se lahko toliko bolj razširi med narod, bo tako toliko več koristil na-rodnej stvari in ob enem našim trgovcem in obrtnikom, razširjevaje vedno bolj njih imč in posel po svetu. — Ti oglasiči so ob enem jako po ceni. Naši rojaki, ki se bavijo s trgovino in obrtnijo, naj uvažujejo te naše besede.
„Lega Nazionale" (laško šolsko društvo) se vedno bolj razširja. Zdaj šteje že 50 podružnic in 14.258 članov. Podporo dobiva od vseh stranij; glavni vir njenih dohodkov pa je Trst. Na slovenski zemlji je ustanovila ali ustaiiitvlja šolo v 8v. Križu pod Nabrežino, šole pri Mujah, otroški vrtec v Gorici pri soškem mostu, otroški vrtec v Podgori in oni v Ločniku. — To nam daje mnogo misliti! Bodimo pozorni, edini in složui v teških dneh trdega boja za narodni obstanek. Mi Slovenci pa se trdno oklenimo svoje vrle šolske družbe sv. Cirila in Metoda in društva „Sloga" v Gorici!
Kolera po zimi. — Mislilo se je, da kolera po zimi mora izginiti. Da pa to ni res, daje nam letošnja zima najboljši dokaz. Če tudi imajo v Hamburgu, v Pešti in v drugih krajih hudo zimo, vendar se od časa do časa še vedno ponavljajo slučaji kolere. Bati se je, da ta kruta morilka prezimi v sredi Evrope, da se tako poleti toliko hitreje razširi na vse strani.
Hripa ali infloenea se je bila začela že zopet oglašati, a zdaj se o nji nič več ne sliši. Umrli so za njo že nekateri znameniti in svetovno znani možje. Ko smo jo v prejšnjih letih dobili v januarju tudi v naše kraje, slišali in čitali smo že ves december in še poprej o tem neljubem gostu, kako nadleguje drugod po svetu; zatč se smemo nadejati, da bomo te sitnice za letos prosti.
Ponarejen denar. — Poleg petdeseta-kor začeli so na Dunaju krožiti tudi krivi deseta ki. Spoznajo se po inonogramu na »ladjarski strani zdolaj med besedama „tir — tir". Pravi desetaki imajo v mono-gramii črke: O, M, B — kiivi pa črke: O, U, B. — Izdelani so precej dobro, vendar sta ženski glavi pomankljivi.
Madjarsko pošle. — Pri poštnem uradu v Aradu izginilo je nekaj denarnih pisem, v katerih je bilo 6961 gld. gotovega denarja. Policija prijela je sicer nekateie poštne uradnike in služabnike, a ni mogla pri njih
ničesar najti. — Take tatvine se na O-gerskem že povsem navadne.
Večna Inč v stolni cerkvi Solnograški. —
Solnograški verniki bili so zadnji čas zelo razburjeni, ker je vsako noč ugasnila „večna luč". Preiskava je dognala, da zmanjka čez noč vse olje iu javno mnenje je dolžilo cerkovnika, da porablja olje v svoje osebne namene. Mož je sicer zatrjeval svojo nedolžnost, a niso mu verjeli, ter mu službo odpovedali. Jedini stolni dekan ni mogel verjeti, da bi bil stari, pošteni cerkovnik storil tako grdo hudodelstvo in da se sam prepriča, sklenil je, prebiti celo noč v cerkvi. Ko se je naredila noč in je zavladal mir v cerkvi, zapazil je stražeči dekan hkrati veliko — podgano, ki je plezala po verigi, na kateri visi svetilka, izpila olje do dna in se zopet vrnila v svoj brlog pod streho. Solnogradčani so sedaj zopet mirni, cerkovnik pa ostane na svojem mestu.
Dunajski dvorni gledišii imata jako
številno osebje, baje nad 1000 oseb, ki so prav dobro plačane. Mnoge prve igralke pevke in plesalke imajo po 10 in več tisoč plače. — Te dni smo pa čitali, da se vsemu osebju plača še poviša. — Potem pa poreko, da ni denarja, da so slabi časi prišli na nas! Namesto da se viša plača zapravljivim igralcem in igralkam, naj bi se denar obrnil v potrebniše svrhe.
Sneg. — Do novega leta smo imeli na Goriškem, zlasti v Gorici, prav krasno zimo. Na dan novega leta ob 9. zvečer pa je začelo snežiti; v ponedeljek je padal sneg po malem še ves dan, da se ga je nabralo toliko, kolikor ga že davno nismo imeli. V torek je veter popihal sneg s streh kar je jako neprijetno.
Ako je bilo pri nas tako, kaj naj si mislimo še le o drugih krajih, kjer je sneg doma ? Ta torek ni prišel noben vlak z Du naja. Pošt a iz Soške doline prišla je v ponedeljek večer do Solkana, kjer je morali prenočiti; v Gorico je dospela komaj v torek ob 972 zjutraj. V torek ni bilo še nobenega vlaka iz Ljubljane; iz Trsta na Laško vozili so pa redno. VT sredo smo dobili dunajsko pošto čez Pontebo. V četrtek je bil prost eden tir do Ljubljane; vozili so 1« osebni vlaki, tovorni pa ne. — Slavna vlada se pri tej priliki zopet prepriča, kakč potrebna je železnica po Vipavski dolini.
Književnost. — „Pobožni učenec11 in „Pobožna učenkau je ime novi molitveni knjižici 255 stranij, katero je ravnokar izdal č. g. Karol čigon, vikarij v Temnici. — Dobiva se pri pisatelju : Temnica p. Kostanjevica na Goriškem po sledečih cenah:
1)	. v zlato obrezo vezana in zunaj
pozlačena po — : 55 kr.
2)	. v usnje vezana z zlatim križcem in
marmor. — : 43 kr.
Pisana je za učence in učenke (za vsak spol posebej) ljudske šole od 9. leta naprej, obsega razne molitve in pobožnosti, kakor tudi razširjen pouk za prvo sv. obhajilo. K sklepu ima pesmi za vse čase leta, posebno pa M. Device.
Mašna knjiga istega pisatelja: „Skrbi za i/mšo" je pošla.
Brošurica: „Sp. Frančišk in 111. red* dobiva pa se še po 13 kr. zvezek.
Kolera se je v našem cesarstvu prikazala I. 1831 —1833, 1836, 1849.—1850; 1854.—1855, 1866, 1873, 1884. 1886, in pa lani. Doma je v Indiji v močvirjih pri iztoku Gangesa v morje. Tam je navadna, kakor pri nas v nižavah Save in Drave mrzlica ali drugod griža. Od tam se je razširila v Perzijo, prišla konca junija 1892. v Astra-hau na Rusko in se v ruskem cesarstvu po širokim razprostrla, da je tam do 10. okto-
bra po uradnem poročila že 215.000 ljudij na njej pomrlo. Od tam se je prenesla na Francosko in v Nemčijo, kjer je v Hamburgu 8.000 ljudij vzela. Konec septembra je prišla v naše cesarstvo in sicer v Galicijo potem v Pešto in dalje na Srbsko in na Turško. V našem cesarstvu je razven Ogerskega do konca oktobra zbolelo v Galiciji 136, na Dunaji 4, na Spodnjem Štajerskem v Zabovcih pri Ptuji 2, na Češkem 1 oseba. Na Ogerskem pa bolj razsaja, posebno v Pešti zboli na dan 10 do 20 oseb. Sicer pa že tudi tam pojema. Na Hrvatskem je tudi nastala, pa ni čuti, da bi se širila. V našej državni polovici se je posrečilo, to nevarno kužno bolezen povsodi hitro zadušiti Razven Galicije s 136 slučaji je drugod le nekaj prav malo oseb napala. Ta ugodni uspeh je zahvaliti strogim gosposkinim navedbam. Bolezen je nalezljiva in prenosljiva in ukrotiti jo je moč, če se vsak slučaj ročno gosposki naznani, da ta brez zamude, in preden se je bolezen še drugam raznesla, vse potrebno uvede. „Domovina”.
Drobiž. — V Londonu, glavnem mestu ponosne Anglije, prebiva 40.000 ljudij v podzemeljskih luknjah. — Iz Galicije se je v desetih letih izselilo okoli 80.000 prebivalcev, ker so jim židovski skopuhi ugrabili vse imetje. — Petrograd, ponosna nova ruska prestolnica, dobi novo pristanišče, ki bo stalo več milijonov rubljev. Po zimi je morje zamrznjeno. — Ruska vlada kolikor mogoče obtežuje Židom, da ne morejo odirati kristijanov. Zdaj je odredila, da smejo žido4ski odvetniki izvrševati ta posel le v tistih mestih, kjer je naseljevanje Židov zakonito dovoljeno. — V Belgiji še vedno trajajo delavski nemiri. Poboji med delavci in redarji ali vojaki so na dnevnem redu. — V S t e y r u na Gornjem Avstijskem so odpustili z dela v tovarnah veliko delavcev ; od teh jih je 350 šlo v Ameriko.— Židovstvo na Dunaju se vedno bolj množi. Na visokih šolah je ena tretjina Židov : od 681 odvetnikov je 394 Židov; med 560 kon-cipijenti je 510 Židov. Ni čuda, če so pošteni Dunajčani v skrbeh radi židovstva!
Zlati denar. Novega zlatega denarja se bo samo dvoje kovalo in to sta: zlat (cekin) po 20 kron ali sedanjih 10 goldinarjev in pa zlat (cekin) po 10 kron ali sedanjih 5 goldinarjev. Zlati po 20 kron se že izdavajo in pridejo tudi kmalu na deželo med ljudstvo. Doklor se pa novi cekini ne udomačijo, da jih vsak dobro pozna, bo treba prostemu ljudstvu, posebno pa ženam, pozornim biti da jih kak stepar ne prevari da jim u. pr. na sejmih za živino ne podtakne namesto peavih cekinov kako drugo svitlo-rumeno, pa ničvredno stvar, kakor so znamke za igro (Spielmarke), ali pa nalašč za goljufijo ponarejene denarne podobe.
Vselej, kedar kak novi kovani denar pride med svet, se pogosto sliši od takih goljufij. Drugo svarilo objavlja „Slovenski Narod” v št 257. z dne 10. novembra, ktero se glasi: Javili smo že, da so bili prvi zlati po 20 kron te dni izdani in sicer avstrijski in madjarski. Slednje je lahko spoznati, ker so kovani tako, da jih je moči na prvi pogled razločiti od starih cekinov. Avstrijski zlati po 20 kron so pa popolnoma takšni, kakor prejšnji zlati po 20 frankov in se razločujejo od njih le po napisu, ker je zlat po 20 kron za 46 kr. več vreden, nego stari cekin po 20 frankov, paziti je na napisa: \20 Fr. pri cekinu in 20 [Gor. pri zlatu po 20 kron, ker je to jedini ražloček mej starimi in novini zlati.
Lftstovkc-žebele. — Jako je razširjeno mnenje, da se lastovke ne smejo pustiti blizu uljnjakov, ker love in jedo čebele. Novejše preiskave so pokazale da lastovice
jedo le trote, čebel delavk, katere pikajo, pa ne.
Krompir se mora okopavati, da se zatre plevel in tako dobi več zraka svetlobe in redelnih snovi krompir. Z okopavanjem se tudi doseže, da se zemlja v Vročih poletjih preveč ne presuši, in da vlažnost pride globokeje v zemljo. Zrak tudi skozi zrahljano prst lože pride do rastlinskih korenin.
Ugoden upliv snega na rodovitnost
zemlje. — Znano je, d«, sneg naredi zemljo rodovitnejšo. Dolgo se ni vedelo zakaj. Sedaj je pa nnano, da je v zraku mnogo amonijaka, ta amnjak pa dež ali sneg vzame s seboj na tla. Pri dežju mnogo tega amorja-ka voda dalje odnese. Če pa sneg lepo počasi kopni, pa ves ta omonjak pride v zemljo.
Posušenjo mleka. Kmet v Šleziji znan nam živinorejec, je s tem pregnal mleko pri kravi, katero je hotel debeliti, da je pod vimenom držal vročo opeko in na njo molzel mleko. Mlečne pare so dosegle, da krava ui več mleka dajala.
Kako ohraniti meso. — Kjer ni ledenice, se meso ohrani, če se dene v siratko ali kislo mleko. V takem mleku se meso več tednov ne izpridi.
Sadno drevje moramo čistiti! — Med vsakoletna opravila sadjarjeva spada tudi snaženje sadnega drevja. V mislih imamo trebljenje suhih vej in uničevanje lišajev, mahu, gob, itd. Lišaji in mahovi so prave zajedalke na drevju, kateremu sesajo sok in debla in vejic, vsled česar začne tako pešati, da usahne. Lišaji in mahovi so pa tudi zategadel škodljivi, ker so prava zalega raznovrstnih škodljivih mrčesov. Sadno drevje čistimo mahu in lišajev z drevesnimi strguljami. Ker se ž njimi lubad ali celo les lahko rani, rabijo v novejšem času ščeti, ki so narejene iz jeklene žice.
Pobiranje obviselega suhega listja na sadnjom drevji. Suho listje, ki visi še sedaj na sadnem drevju, je polno jajčec, ličink ali gosenic in mrčesov, ki so drevju škodljivi. Zato ne sme nihče zamuditi ugodne prilike, da obere čim prej mogoče to listje. Nabrano suho listje je potem sežgati.
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gaberšček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Tiskarna
Ant. Jfl. Ohintiti-ja
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Peter Ilirka
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4)
priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Išče se
spreten pisar.
Ponudbe naj se pošiljajo uredništvu tega lista pod znamenjem „Dob. pl.“
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 13.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
TKnkovrstiie voščene sveče, in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
/
Ivan Reja
krčmar „AUa Colombau
/a veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Ivai loiaosti
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. I- nad.
Ivan Kavčič
veletr&ec na Komu ima zalogo
STFJMLDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi” v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imd zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki r,oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna viua.
Franc Jakil
na sredi Itaštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Bnštea krčma
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
I. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pletoničice itd.na drobno in na debelo.
Ant. Trebše
gostilničar
proti novemu mestu v Hvalovi hiši št. 12 toči dobra domača viua in pivo.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva”, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu” (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Povaraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce, spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in ‘po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrčeczvinomv Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača lina
bela in črna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo