List 40.
Politični oddelek.
Nagodba.
Končano? Nagodbena pogajanja, ki so trajala skoro tri leta, o katerih se je toliko pisalo, zaradi katerih so letele že tako ostre strele iz Dunaja v Budimpešto in iz Budimpešte na Dunaj, ta nagodbena pogajanja so mej dunajsko in mej ogrsko vlado f or-melno menda dognana.
Morda je ta in oni, zapeljan po časih jako odločnih besedah ministrskega predsednika Korberja, res upal, da nova nagodba za Cislitvansko ne bo tako slaba in škodljiva, kakor so bile vse dosedanje nagodbe, ali v obče je bilo mnenje o novi nagodbi jako pesimistično. In zdaj se kaže, da je bil ta pesi-mizen utemeljen in da pogajanja tako zastran cislitvansko- ogrske trgovinske pogodbe, kakor zastran avtonomnega carinskega tarifa, niso imela za našo državno polovico ugodnega uspeha.
Cislitvanska vlada je morala odjenjati v vseh bistvenovažnih vprašanjih. Celo s tistimi zahtevami ni zmagala, ki so merile le na zagotovljenje poštenja pri izvrševanju nagodbe, kakor na pr. pri vprašanju o veterinarstvu. V tem vprašanju ni Ogrska ne za las odnehala in bodo torej tudi slovenske pokrajine vedno v nevarnosti okuženja. Kakega pomena je to za našo živinorejo in prešičerejo, če je na Ogrskem kar po tisoč krajev okuženih, to leži na dlani.
V nekaterih malopomembnih zadevah je ogrska vlada res odnehala, a šele potem, ko je zmagala v vseh važnih zadevah. Tako je Cislitvanska vlada privolila, da ostanejo ogrski državni papirji v Cislit-vanski davka oproščeni — kar je velikanskega pomena za Ogrsko — mej tem, ko se ni moglo za to veliko koncesijo niti tega doseči, da bi Ogrska vlada
z  dovoljevanjem  tajnih  tarifov ne  uničevala  cislit-vanske industrije.
Tudi s carinskim tarifom ni nič bolje. Tudi pri carinskem tarifu je znala ogrska vlada svoje koristi izborno varovati, mej tem ko je dunajska vlada odje-njala, kjer se je zahtevalo. Ogrska vlada je izposlovala jako visoke carine na kmetijske pridelke, tako da ne bo ne rusko, ne rumunsko žito moglo delati konkurence ogrskemu žitu, nasprotno pa se je uprla carinam na industrijalne izdelke, katere je v interesu avstrijske industrije zahtevala dunajska vlada.
Res, da se je pri določbi avtonomnega carinskega tarifa šlo samo za začasen načrt, za teoretično podlago pri bodočih pogajanjih s tujimi državami glede mejnarodnih trgovinskih pogodb; verjetno je tudi, da se bodo pri pogajanjih z Nemčijo in z Italijo marsikatere postavke tega tarifa znatno spremenile, a vender ima s tem tarifom Ogrska vlada v rokah neprecenljivo orožje, s katerim bo lahko dosegla velike uspehe pri mejnarodnih trgovinskih pogodbah, uspehe, za katere bo zopet krvavela — Cislitvanska. Saj so bili že jedenkrat najvažnejši trgovinskopolitični interesi Cislitvanske žrtvovani Ogrski — to je bilo tedaj, ko se je šlo za prometno zvezo monarhije z Balkanom.
Ogrska vlada je bila pri nagodbenih pogajanjih trda, kakor kamen, dunajska pa mehka. Vzrok temu je lahko najti. Krona zahteva v dinastičnem interesu, da se ohrani trgovinsko in carinsko je-dinstvo mej Cislitvansko in mej Ogrsko. A ker se Ogrska že davno pripravlja na trgovinsko in carinsko samostojnost, ker je ta samostojnost njen ideal, zato je tudi ni dobiti za nagodbo, katera jej ne daje izrednih ugodnosti, večjih, kakor bi jih dobilo s trgovinsko in carinsko samostojnostjo. V tem oziru nima krona na Ogrsko nikakega vpliva.
Pač pa ima vpliv na cislitvansko vlado in tako se je zgodilo,  da  je  pri  pogajanjih  mej  obema vla-
Stran 392.
dama moral Korber odnehavati, Szell pa je zmagal. Zdaj ima besedo dunajski parlament. A zdi se nam, da nanj ni računati. Ogrski parlament odobri nagodbo, to je gotovo. Če bi se zgodilo, kar pa ni verjetno, da dunajski parlament nagodbe ne odobri, no, potem se uveljavi brez parlamenta. Pri naših razmerah je to lahko mogoče.