Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255_________________ Telefaks: 311-956 časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 30. marca 1995, št. 15, letnik 54, cena 190 SIT KADAR GRE • Po ločitvi iz sindikata dejavnosti energetike in ustanovitvi novega panožnega sindikata smo vse bolj pastorek v tem primeru neodločne sindikalne zveze. • Kolikšno vrednost bo dosegel zapitek zdaj še veseličnega razpoloženja v nekaterih sindikalnih asociacijah, nas ne zanima. • Zanima pa nas, ali lahko računamo na samostojno mesto v ZSSS ali nas bodo prisilili iskati drugo streho, če sploh kakšno. • Tuj nam je strah vodstev nekaterih sindikatov drugih dejavnosti v ZSSS, da bo vzorec iz energetike, če mu bo priznana legitimnost, onesnažil tudi druge. To je nekaj misli iz ODPRTEGA PISMA VODSTVOM SINDIKATOV, ORGANIZIRANIH V ZSSS, Franca Druksa, predsednika SPESS, ki ga objavljamo v Sindikalnemu zaupniku. Drago Gajzer, predsednik SKEI družbe TAM v intervjuju na 3. strani OBVESTILO Spomin na padle udeležence železničarske stavke pred 75 leti bomo počastili v sredo, 12. aprila, ob 13. uri pri spomeniku na Zaloški cesti v Ljubljani. Borci - železničarji NOB Slovenije TE, sreda 14°° Sanacija Tama in Avtomontaže je od danes v državnih rokah. Kar lep kupček obveznosti pa so poslanci naprtili poslovnim bankam, ki so najbolj zavlačevale sprejem zakona o sanaciji teh dveh podjetij. Sprejeti zakon pomeni uresničitev številnih zahtev SKEI za ohranitev produktivnih delovnih mest v Tamu in Avtomontaži. Delavci, ki so v zadnjih mesecih pogosto stavkali in čakali na delo, se bodo zdaj lahko vrnili k strojem. Za zakon je najbolj zaslužen minister Maks Tajnikar, ki bo odgovoren tudi za morebitne posledice njegovega neizvajanja. Za trajno ohranitev delovnih mest v Tamu je nujno, da vodenje tega podjetja takoj prevzame nova ekipa. O SLOVENSKI NOB VEDO Lado Pohar, podpredsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije na 9. strani DELAVSKO ZDRAVSTVO NA PSU stranIS Cisto navadna zgodba Piše: Ciril Brajer Ne samo, da z nami manipulirajo, kdaj pa kdaj počnemo to celo sami s seboj. Rudi Ringbauer Z zgodbami je že tako, da je mogoče čisto navadne, vsakdanje, z malo truda spremeniti v pravcat dramski scenarij. Novinarskim se to zgodi, kadar v kaj ali v koga dregnejo. Zgodi in dogaja se, kar pomnim. Nedolgo tega je bilo klasično vprašanje: Ja, kaj pa jim je?! Imajo slabe plače? Nimajo stanovanja? Kaj vraga pa dregajo... Danes pa je klasično vprašanje, primerno menda demokratičnim in pluralnim časom: Kako so prišli do tega, kdo jim je serviral podatke in zakaj? Kdo le tiči za njimi, kdo bi rad koga zrušil... Kot že tolikokrat, se je to ponovno zgodilo, ko je DE pred štirinajstimi dnevi objavila pobudo Metke Roksandič. Po njej naj bi ZSSS ustanovila štipendijski sklad in ga financirala iz dodatkov, ki jih nekateri od nje delegirani člani dobivajo k plači. Po objavi te pobude sem sam »prebavil« tri telefonske klice, na hitro sklican mini sestanek in dve, recimo temu, kuloarski razpravi. Vse skupaj lahko strnem v nestrinjanje z uredniško politiko, češ da ni konstruktivna, da hoče rušiti, da meče slabo luč, da ne prispeva... Saj končno to morda niti ni resna tema, vredna takšne obravnave, a tale prostor ji odmerjam prav zato, ker se je tolikokrat ponovila in ker ne dvomim, da se bo še velikokrat. In zato, ker vsak zagovor javnosti delovanja in vloge tiska pri tem pač zasluži javno obravnavo. Morda pa neprestano ponavljanje »NIČ NE TIČI ZADAJ« le malce pripomore k odpravljanju ali vsaj blaženju te preganjavice?! Zato in zgolj zato povejmo: Pobuda se nam je zdela že sama po sebi dovolj tehtna. Težo je pridobila tudi zaradi zapletov v stanovanjskem skladu, kjer so dodatki k plačam zbudili hud dvom v sicer morda čisto dobro opravljeno delo. In končno bo vse več ljudi sedelo v različnih upravnih odborih, nadzornih svetih in podobnih organih. Prav je, da to delo že zastavijo z jasnimi, javnimi in čistimi pravili igre. To predvsem velja za sindikate, ki imajo za razliko od recimo podjetniške filozofije Edvarda Ovna iz stanovanjskega sklada pogosto na jeziku povsem drugačne parole. Ko je bilo jasno, da gre za pobudo, ki je dve leti ležala v predalu, smo jo objavili z vsem okrasjem, ki po izpričani praksi sproži buren in hiter odmev. Končno pa imamo menda tudi novinarji pravico do kančka paranoje in se vprašati, zakaj se dolgo ne premakne stvar, ki bi nikakor ne smela biti sporna?! V tem je vsa »kunšt« te in mnogih podobnih zgodb. Da je objava pobude kljub vsem nekaterim ljubim, drugim neljubim okrasjem postorila svoje, priča njena usoda: pobuda se zdaj očitno uveljavlja. O njej je pisal Rajko Lesjak v prejšnji številki DE. Naj kdorkoli svoje nestrinjanje z javno obravnavo še tako skriva za interese organizacije ali kateregakoli višjega interesa že, vedno se pokaže, da so časopisi prav zato, da pomagajo reševati stvari, ki bi jih brez javnosti reševali dlje ali težje. Kar nekajkrat sem že slišal predstavnike ZSSS, ko so tožili nad neobjektivnostjo medijev in nad tem, da jim ne dajejo primerne teže in prostora. Verjetno zato, ker so sodili, da bodo z njihovo podporo kaj. lažje rešili in hitreje uveljavili. To je tudi vsa zgodba in nič drugega ne tiči zadaj. Delavke Jutranjke se jezijo na državo DE št. 14, 23. 3. 1995 Zahtevam, da k članku »DELAVKE JUTRANJKE SE JEZIJO NA DRŽAVO«, s poudarjenim tekstom, kot je bilo objavljeno, na drugi strani prve naslednje številke časopisa objavite tale popravek oz. odgovor na netočne trditve o meni, ki mi jemljejo dobro ime in bi jih Vaš novinar Franček Kavčič prav gotovo ne zapisal, če bi se, ko je že bil v tovarni, vsaj toliko potrudil, da bi me predtem obiskal in vprašal, kaj pa moja stran pove o tem: »Jožef Rutar, dipl. pravnik, izjavljam, da nisem bil nikdar in nisem v IOK Jutranjka Sevnica direktor splošnega sektorja, ampak od leta 1990 dalje samo nadomeščam zaradi bolezni odsotnega pomočnika direktorja za splošno področje dela Franca Voljčanška, ki je še vedno zaposlen na tem delovnem mestu. Bil sem sprejet na delo na mesto, na katero sem kandidiral, t.j. ,pravnik 1‘ in nikdar nisem imel namena kandidirati na delovno mesto pomočnika direktorja za splošno področje dela, kaj šele na delovno mesto ,delavskega direktorja1, kot je zapisano v članku, objavljenem dne 23. marca 1995. Nikdar nisem osebno nadziral parkiranja delavcev, sem pa nadziral delo meni podrejenih, ki jim je naložen tudi nadzor nad urejenostjo okolice tovarne, kjer so narisani parkirni prostori. Menim, da jih je lahko tudi novinar Franček Kavčič vi- del, saj je moral nekje parkirati in verjetno tudi on ni parkiral kar na sredi dvorišča, kot je to počel ob okrasnih koritih Martin KUHAR, če sem članek prav prečital. Ob cvetlični gredi so za goste rezervirana parkirna mesta, kjer naši delavci ne smejo parkirati, saj je teh mest manj kot 10. Menim, da je tam parkiral novinar, ko je bil na obisku pri nas. Delovno mesto, delavskega direktorja‘ mi je ponujala prav predsednica sindikata, iz kakšne špekulacije, ne vem, ne pa v. d. direktorja, ki že od oktobra 1994 dalje ve, da kandidiram za delovno mesto, o katerem bo odločal državni zbor. Zanikam, da bi trdil delavskemu svetu, da predsednica sindikata ne more biti članica nadzornega sveta, trdim pa še vedno, da bo ob tem zagotovo prihajalo do težko rešljivih nasprotij interesov med obema funkcijama in je zato taka kombinacija nepriporočljiva. Trdim tudi, da poslovodstvo IOK Jutranjke nasprotuje uvedbi samoupravljanja v času, ko smo še podjetje v družbeni lasti, ker za to ni zakonskega temelja. Po preoblikovanju pa ne razumem, kako bi me brez uvedbe soupravljanja lahko direktor ,ustoličil' za , delavskega direktorja', če bi soupravljanje ne bilo uvedeno. Od delavskega sveta potrjeni statut bodoče delniške družbe soupravljanje predpostavlja, saj je predsednica sindikata izvoljena v bodoči nadzorni svet kot članica dela sveta, ki ga imenujejo delavci. Ob teh dejstvih pričakujem, da se mi bodo tisti, ki so novinarju posredovali informacije, ali pa novinar v njihovem imenu, opravičili, novinar naj pa predhodno preveri svoje znanje o soupravljanju in gospodarskih družbah, preden bo zopet pisal o teh temah. Njegovi pripombi, da nimam pravega dela, na rob pa moja opomba, da že stara šala o sekretarjih govori o tem. Naj jo povem: Ko je sekretar podjetja ob prometni nezgodi PREJELI SMO Zmagovalci ali maščevalci? Že dolgo beremo vesti v časopisih o deložacijah, ki jih izvajajo sodišča na zahtevo ministrstva za obrambo. Preseneča me hlad, s katerim to Slovenci sprejemajo. Bralcem se opravičujem, če bom v tej zadevi preveč čustven. Toda pred 22-timi leti sem sam doživel brezobzirno deložacijo. Z ženo in petnajstmesečnim sinom sva se ob 1.30 ponoči ozirala, kje bova prenočila. Prijatelj mi je ponudil kombi, zato so nas na občini Nova Gorica poznali kot družino iz kombija. V tej moji največji življenjski stiski so mi pomagali takratni predsednik občine Nova Gorica Rudi Šimac, direktor Goriških opekarn Ciril Bavčar, direktor SGP Gorica in moje podjetje Intereuropa Koper, za kar sem jim še danes hvaležen. Toliko za uvod. Prav zato danes lažje razumem te ljudi v stiski. O teh ljudem tudi veliko razmišljam. Morda je moje mišljenje napačno, toda to so bili vojaki, poklicni vojaki. Vojak mora ubogati, to je v vsaki vojski osnovno pravilo. In mislim, da ne grešim, če smatram, da so bili ti ljudje, ki so bili pripravljeni žrtvovati življenja na kateremkoli koncu takratne skupne države, zlorabljeni. Zlorabljeni od politikov, ki so nam načrtovali skupna jedra v šolah in še marsikaj. Njihova politika je povzročila razpad države in tudi sedanjo morijo v BiH. Pravno stvari ne poznam, zato bom svoje misli povedal drugače. Da lahko to trdim, potrjuje »dvoboj« med tankoma TO in JLA v Lokah pri Novi Gorici, ki sem ga videl na lastne oči iz neposredne bližine. Bil sem le 40 do 50 m od tanka TO, ko so nanj streljali, in lahko trdim, da so NAMERNO re- -’*šili življenje trem našim fantom. Tako je bil le eden lažje ranjen, ko se je oddaljeval od tanka v okvari. Takih primerov je bilo verjetno več. Zato apeliram na vlado Republike Slovenije, predsednika g. Janeza Drnovška, predsednika g. Milana Kučana in predvsem na ministra za obrambo g. Jelka Kacina, naj se do teh ljudi obnašajo kot zmagovalci, dostojni svojega imena, in ne kot MAŠČEVALCI! Vso enako mislečo slovensko javnost pa pozivam, naj javno podpre prizadevanja Helsinškega DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH ZA ČLANE SVETA DELAVCEV V PODJETJIH IN USTANOVAH! ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! • o DELNIČARSTVU ZAPOSLENIH S KAKO DO NOTRANJEGA LASTNIŠTVA • KAJ PO NOTRANJEM ODKUPU • LASTNIŠKA KULTURA e NOVE VLOGE V PODJETJU • ZAKAJ IN KAKO BEREMO FINANČNA POROČILA • TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH • URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Avtorji: mag. ALEKSANDRA KANJUO-MRČELA dipl. oec. NADJA CVEK GREGOR MIKLIČ MILAN UTROŠA BROŠURO LAHKO NAROČITE NA NASLOV: ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA4, TELEFON 321-255, 1310-033, FAKS 311-956. Cena 2.000 SIT NAROČILNICA PRI ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA4, NEPREKLICNO NAROČAM(O)________IZVOD(OV) BROŠURE DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NAROČENO POŠLJITE NA NASLOV:---------------------- ULICA, POŠTNA ŠT., KRAJ: IME IN PRIIMEK PODPISNIKA: NAROČENO DNE:. PODPIS NAROČNIKA 1. RAČUN BOMO PLAČALI V ZAKONITEM ROKU. 2. KOT IND. NAROČNIKU Ml POŠLJITE PO POVZETJU izgubil eno modo, so mu v podjetju plačo zmanjšali na polovico, ker je izgubil pol delovnega področja, po katerem se je čehljal med delovnim časom.« Opomba: Zahteva za objavo odgovora se nanaša na ves tekst do zadnjega stavka, ki se nanaša na novinarjev komentar in zato nimam pravice zahtevati, da se objavi. Da ta komentar ni njegov, pa vem odtod, ker mi je tako pripombo, češ, da se tako pogovarjajo delavci, dala predsednica sindikata. Vendar, ker je zapisana kot njegova, jo štejem za tako. Drugič pa vsakogar, ki namerava pisati o meni, vabim, da se oglasi pri meni osebno in ne zbira podatkov o meni za vogali. Nimam namreč nobenih paranoidnih kompleksov, da so vsi proti meni, kot jih je predsednica sindikata izrazila meni zase pred dvema dnevoma. Vsem lep pozdrav! Jožef Rutar, dipl. iur., Sevnica, NHM 24, 68290 Bedasto-noro-Kulijevo Z norci, ki jim je podalpski šovinizem zaslepil oči, ne mislim izgubljati časa. Kar pa zadeva DE, moje bedastoče in časopis butalskih delavcev, Jožetu Praprotniku prepuščam, da si o tem misli prav vse, kar mu pade na pamet in se celo strinjam, da mu to naš urednik objavi. Tako Praprotnik o sebi in svojih pogledih na pravno državo pove več, ko bi mu sam ali kdor koli drug uspel povedati v kakšni žolčni polemiki. Nestrpno torej pričakujem nov umotvor. S spoštovanjem Kuli »Rezčlovečenje« Odmev na članka v DE št. 12 z dne 9. 3. 1995 in št. 13. z dne 16. 3. 1995 Odvetnica Mojca Krašovec-Cej upravičeno protestira zoper izjave na tiskovni konferenci ŽSSS, objavljene v Delavski enotnosti št. 12. Vsebino s konference so objavili tudi drugi slovenski mediji, toda mnogo bolj korektno in pošteno, kot je to storil odgovorni urednik DE g. Ciril Brajer. Na tiskovni konferenci smo res kritično izražali sindikalna stališča do šikan sindikalnih zaupnikov v posameznih okoljih, s tem da smo novinarje pred tem posebej opozorili, naj teh okolij v svojih časopisih ne omenjajo, kajti zavedamo se, da bi lahko to negativno vplivalo na nadaljnjo poslovno uspešnost podjetij, napore vodstvenih kadrov in nenazadnje delavcev, ki z velikimi napori bijejo bitke za preživetje firm in s tem njih samih. Ni mi znan motiv, ki je pripeljal odgovornega urednika DE do tega, da je z velikim pompom omenil primer Grosista iz Nove Gorice izpred več kot dveh let v sedanjik. Primer sem na tiskovni konferenci omenila kot uspešne napore sindikatov pri zaščiti delavcev in sindikalnih zaupnikov ter razreševanjih nastalih konfliktov v podjetjih. Ne morem mimo protestnega pisma predsednika delavskega sveta Grosista g. Vojka Turela, ki v posebnem odstavku zapiše, citiram: »Morda pa je bilo vse skupaj le velik nesporazum??« Z vso odgovornostjo trdim, da je res bil nesporazum! Pa ne po moji krivdi! Vprašujem se, kje je imel g. Ciril Brajer ušesa, da je vse pomešal. Morda pa je že med tiskovno konferenco pripravljal scenarij svojega »pisunstva«, ustvarjal podobo prve strani DE in scenarij, kako iz delavskega časopisa narediti »revolvercajtung«. Pri vsem tem pa se postavlja še vprašanje novinarske etike ter stanovskega kodeksa. Kolektivu Grosist pa želim pokončno držo skupaj z vodstvom. Kristina Antolič monitorja, ki se edini zavzema za human in človeški odnos do teh ljudi. Ivo Leban, Ozeljan Odprto pismo Dušanu Semoliču V svetu sta preizkušena dva načina oziroma dva modela, kako lahko obogatiš: # Prvi model je z izkoriščanjem delavcev, kar počno kapitalisti ali sodobno menedžerji oziroma podjetniki. • Drugi model je z insurgenta-cijo na račun države ali sodobno po malteško. S V Sloveniji pa smo s pomočjo SINDIKATOV, na račun desetdnevne vojne in s parafrazo približevanja Evropi iznašli še tretji način, tako da smo oba modela združili v stečajih podjetij in divji privatizaciji. Delavci ne prejemajo 30.000 tolarjev, kot ste zapisali Vi, gospod Semolič, kajti večina podjetij je nesolventnih, ker najemajo drage kredite z visokimi obrestnimi merami za obratna sredstva in za izplačila osebnih dohodkov v razmerju 1:15. Sredstva, pridobljena z ustvarjenim delom, pa se po malteško izgubljajo na račun divje privatizacije; da pa se izogneš plačilom države, posluješ na robu rentabilnosti. Pogajanja o socialnem sporazumu so debatni krožki brez izobraževalne vrednosti. Vi usklajujete poglede, delavci pa morajo delati in živeti s 25.000 tolarji na mesec, če odštejete od te miloščine še najemnino, elektriko, vodarino, tv, kje pa je potem še obleka, da drugega ne omenjam. V dnevnem časopisju beremo: Semolič ima zadržke, svoje poglede, odločno zahteva pravno varnost, predvideva uskladitev do konca leta, hoče jasnejše določbe, odvisnost od napredka, išče možnosti za soglasje itd. itd. A karavana gre dalje in delavci se sprašujemo, kam tone Slovenija. Janša, Kacin, Podobnik, Lap stalno na tv objavljajo svoje poglede in svojo vizijo. Kaj ko bi tudi Vi, gospod Semolič, ENKRAT povedali, kaj ste storili za delavce. Točno veste, da smo priča programiranemu neredu na račun delavcev, da to ni čas streznitve ali tržno gospodarstvo ali približevanje Evropi, kakor radi pravite, ampak da je to načrtna ohlapnost in zmuzljivost raznih klik, vej mafije, lobijev, da, tudi lož, ki so se kot krokarji vrgli na delavce. Nemški sindikalni analitiki ugotavljajo, da tako brezobzirne sa-mopašnosti samozvane elite, ki se niti ne trudi prikriti svoje nečednosti, ni moč najti nikjer v civilni družbi. Reforma kazenskega prava jim je prav dobrodošla, tako da samo-pašniki ne spoštujejo ne zakonov države glede davkov ne pogodb o delu. Vsi grehi se ali pa se tudi ne ugotavljajo in čakajo na čas, ko bodo zastareli ali pa z amnestijo razvrednoteni. Packarije pa se v podjetjih delajo in delajo ter radirajo in radirajo oziroma sredstva se prenašajo v tujino oziroma na by pass firme. Prav porogljivi so pogledi o izračunih dovoljene mase plač, o stoodstotnem usklajevanju z rastjo cen, o nični inflaciji, kaj pomeni 10% od 20.000 tolarjev, in kaj od 200.000, oziroma kaj če se podražijo kruh in mleko in kozmetika in avtomobili. Na drugi strani pa dnevno časopisje propagira prijavljanje dohodnine z objavami olajšav davčne lestvice, ki je nižja kot lani, ki pa bistveno ne olajšuje, temveč pobira še tisto, kar smo že zdavnaj porabili za najnujnejše. In položnice bodo prišle ravno v času, ko bodo eni na Malti, na Maldivih pregledovali svoje prilive. Vi govorite o nekakšni solidarnosti do nečednosti, do labilnosti do institucij države, namesto da bi vzpostavljali pravni red države, in pri tem se Vam nehote zareče celo taka misel, ja, zdaj imamo ja. demokracijo, svobodno družbo, oblast artikulira o ekonomskih interesih z delavci. Toda namesto tega smo priča propadanju vseh vrednot, medsebojnega zaupanja, solidarnosti, strpnosti, vzdržnosti, saj je povsod težnja samo pograbiti vse in povsod, le s poštenim delom ne, ker ga nihče ne spodbuja. Razbohotila se je korupcija, družinsko zaposlovanje, klientelizem, lažne razprodaje počitniških domov, ropanje osnovnih sredstev, lažno menedžerstvo, institucionirana samopašnost in še in še bi lahko našteval. Vse to pa meče kaj slabo luč in tako drugi narodi kaj hitro spreminjajo predstavo o Slovencih, o slovenskih delavcih in ugotavljajo, da Slovenci le niso vestni, pošteni, marljivi, kot so mislili do-sedaj, ampak da smo prav takšni kot vsi drugi Balkanci, iz katerih lonca smo hoteli prekipeti. Lepo Vas pozdravlja Simon Amolds, Kranj 1 časopis slovenskih J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije e Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313942,13261 92, faks 311 956 • Odgovorni urednik: Ciril Bajer, tel. 131 61 63,313942 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313942,131 61 63 • Naročnina: 321 255 • Založba in marketing: 321 255 • Posamezna številka slane 1.30 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik. B TF! - ________________________INTERVJU Drago Gajzer, predsednik SKEI v družbi Tam: KADAR GRE SLABO TAMU, GRE SLABO MARIBORU Slovenska, še posebej mariborska javnost je prejšnji teden budno spremljala, kaj bodo o Tamu odločili poslanci v državnem zboru. Bo zakon o sanaciji Tama, ki z več kot 4100 delavci ni samo največje podjetje v Mariboru, ampak tudi simbol stoletnega tehnološkega in industrijskega razvoja štajerske prestolnice, sprejet ali ne? Bo temu jedru tehnološkega znanja in razvoja, ki je desetletja radodarno razdajalo tehnološko znanje industriji v vsej državi in je lahko izjemno pomembno tudi za naš tehnološki razvoj v novem tisočletju, država pomagala prebroditi sedanjo krizo ali bo stečaj uničil, kar so ustvarjale generacije inženirjev, tehnikov in desettisoči delavcev, ki jim je Tam zadnja desetletja dajal kruh? O tem, kaj se dogaja v zvezi s Tamom in kako to doživljajo delavci, smo se pogovarjali s predsednikom SKEI v Tamu Dragom Gajzerjem. dni. Ker je to ogrožalo socialno in materialno varnost sodelavcev, smo bili primorani - za delno normalizacijo stanja - z upravo podjetja podpisati sporazum o medsebojnem spoštovanju pravic in obveznosti, s katerim smo pristali na delno zmanjšanje pravic zaposlenih glede na kolektivno pogodbo. Tako smo se dogovorili o izplačilu plač v dveh delih - prvega do 20. in drugega do 28. v mesecu - za mesec oktober DE: Odkar je državni zbor uvrstil na dnevni red obravnavo zakona o sanaciji Tama po hitrem postopku sodeluje na sejah državnega zbora tudi delegacija Tamovih delavcev. Zakaj? Gajzer: Res je. Seje državnega zbora spremlja osemčlanska delegacija SKEI - Sindikata družbe TAM. Sklep o tem, da naj delo poslancev v državnem zboru, ko bo ta obravnaval zakon o sanaciji Tama spremlja tudi naša delegacija, je bil sprejet na izredni konferenci SKEI - Sindikata družbe TAM. DE: Ali gre pri tem tudi za obliko pritiska na poslance? Gajzer: Ne. Na poslance ne velja pritiskati. S svojo prisotnostjo na seji državnega zbora že izražamo svoj interes za sprejem zakona. S tem želimo pokazati, da nam ni vseeno, kakšna bo usoda Tama. DE: Vendar pa je nedavna izredna konferenca SKEI v družbi TAM sprejela tudi nekaj drugih sklepov, na osnovi katerih je moč sklepati, da bodo delavci Tama začeli splošno stavko, če se njegova sanacija ne bo kmalu začela. Gajzer: Izredna konferenca je sprejela sklep, da se izvede izrekanje sodelavcev tudi za splošno stavko. Če bo ta potrebna. Odziv je bil presenetljivo dober. Izrekanja se je udeležilo več kot 75 odstotkov sodelavcev in več kot 98 odstotkov vseh, ki so sodelovali v osebnem izrekanju, je podprlo naše stališče, da je treba interese sodelavcev zaščititi tudi s splošno stavko, če so izčrpane vse druge možnosti in poti. DE: Sicer pa imate v Tamu s stavkami že izkušnje, saj v minulem letu verjetno ni bilo meseca, v katerem ne bi stavkali vsaj v nekaterih Tamovih družbah. Gajzer: Gre za drug problem. V minulem letu smo stavkali za plače - pa ne za višje, ampak zato, da so bile te sploh izplačane. DE: Na izredni konferenci ste sprejeli še nekaj sklepov. Kako se uresničujejo? Gajzer: Med drugim smo se dogovorili tudi za sklic zbora sodelavcev podjetij poslovnega sistema. Ker nam uprava družbe ni dala ustreznega soglasja, statut pa v zvezi s sklicevanjem zbora postavlja določene omejitve, smo se odločili za sklic članskega sestanka, na katerega pa smo povabili tudi druge zaposlene. S tega »članskega sestanka« smo še enkrat pozvali vse akterje sanacije Tama k takojšnjemu ukrepanju. DE: Prvi klic na pomoč iz Tama, ki si sam ni uspel zagotoviti zagonskih sredstev za povečano in že naročeno proizvodnjo, je star že več kot leto dni. Kdo je odgovoren za to, državni zbor o sanaciji resno razpravlja šele v teh dneh? Gajzer: Vsak nosi svoj del odgovornosti. Banke so očitno ščitile izključno interes kapitala, zato so želele iz Tama čimveč »izvleči«, novega kapitala pa v proizvodnjo niso plasirale. Tudi vodstvo Tama nosi svoj del odgovornosti. Del odgovornosti pa gre pripisati ministru in ministrstvu za gospodarstvo ter vladi V celoti, ki kljub svojemu predstavniku v upravnem odboru ni pravočasno in konkretno ukrepalo. S pravočasnim ukrepanjem vlade bi bilo mogoče Tamovo agonijo bistveno skrajšati, sanacija pa bi bila veliko lažja in cenejša. Res pa je, da zanjo ni bilo prave politične volje. Načelno so bili vsi za sanacijo, resen interes zanjo pa so pokazali le sodelavci podjetij poslovnega sistema, kupci in dobavitelji- DE: Zato da bi Tam agonijo v minulem letu preživel in da bi se sanacija vendarle začela, ste se bili delavci Tama prisiljeni marsičemu odpovedati. Čemu so se delavci za rešitev Tama že odpovedali? Gajzer: Kakorkoli se že stvari obračajo, največje breme sanacije pade na ramena sodelavcev. V kadrovskem delu sanacije je 1582 sodelavcev že bilo opredeljenih za trajno presežne, zaposleni pa so domala vse minulo leto prejemali plače z zamikom, tudi daljšim od meseca (1994) pa v sedmih delih. Vendar se tudi ta sporazum ne spoštuje povsem. Naš problem je, da nimamo kompetentnega partnerja, ki bi zagotavljal spoštovanje dogovorjenega. DE: Ali ni to stvar vodstva podjetja? Kakšen je nasploh odnos delavcev do vodstvene ekipe v Tamu? Gajzer: V Tamu imamo poleg vodstva krovne družbe še štirinajst vodstev podjetij - samostojnih pravnih subjektov z vsemi svojimi funkcijami. Velika večina teh vodstev ne uživa več zaupanja sodelavcev. Želimo si seveda takšnih vodstev, ki bodo sposobna zagotoviti uresničevanje dogovorjenega. Poslovodstvo, kakršnokoli že je, je naš »partner«, ocenjujemo ga po poslovnih rezultatih, od njega pa terjamo spoštovanje kolektivne pogodbe in delovnopravne zakonodaje. Sistem vodenja v poslovnem sistemu je vse preveč zapleten in nepregleden. Ta trenutek se kopja lomijo na ramenih posameznikov in v marsikaterem podjetju se je razvila filozofija, da je za vse uspehe zaslužno vodstvo podjetja, za vse težave pa vodstvo holdinga, čeprav še zdaleč ni tako. DE: Menite, da bo Tam dobil novo poslovodno ekipo? Gajzer: Celovita in dokončna sanacija bo vsekakor terjala tudi znatne kadrovske okrepitve (osvežitve). Samo upamo lahko, da bo imela nova vodstvena ekipa srečnejšo roko pri izbiri naj ožjih sodelavcev - da ji bodo ti lojalni, česar sedaj ni. DE: Veliko prahu je dvignilo tudi revizijsko poročilo Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o domnevnih nepravilnostih v poslovanju Tama. Na kakšen odmev je poročilo naletelo med sindikalisti? Gajzer: Svoje stališče smo jasno izrazili na^ »izredni konferenci«: borili se bomo za sanacijo Tama, ohranitev delovnih mest in s tem socialne in materialne varnosti sodelavcev. Domnevne lumparije, nepravilnosti ali celo protizakonita početja pa naj preverijo za to pristojni organi, po potrebi ukrepajo in s tem seznanijo zaposlene in javnost. DE: Je takšno preudarno stališče sindikata naletelo na ugoden odmev tudi med delavci? Gajzer: Slišati je bilo tudi radikalnejše odzive, vendar je naša funkcija sodelavce zastopati in voditi. Pri tem svojem početju pa se trudimo ukrepati karseda preudarno in racionalno. DE: Tamu danes mnogi očitajo, da nima strateškega partnerja, vendar pa ga je imel. Zakaj je propadlo sodelovanje med Tamom in italijanskim Ivecom? Gajzer: Strateško partnerstvo je stvar interesa zainteresiranih in ne naših želja. Ob primernih pogojih bo TAM nedvomno postal zanimiv za marsikaterega sedaj potencialnega partnerja. Za nesodelovanje z Ivecom obstaja več razlogov, ki so odgovornim - vladi še posebej - dobro znani. DE: Kako po vsem, kar se je v minulem letu dogajalo v zvezi s Tamom, in po tem, kar ste v zadnjih dneh slišali na sejah državnega zbora, ocenjujete razplet v Tamu? Ste optimist? Gajzer: Nepopravljiv optimist. Verjamem, da se bo zgodilo to, kar pričakujemo - sprejetje zakona. S tem bo dana možnost finančne kon- solidacije Tama in ustvarjeni bodo pogoji za celovito sanacijo. Takšen razplet dogodkov pa je izjemno pomemben tudi za številna druga podjetja v Mariboru in Sloveniji. DE: Ko ste v Tamu začeli leta 1979 delati kot tehnik, je v njem delalo več kot osem tisoč delavcev. Nanj je bilo vezanih okoli dvajset tisoč delavcev pri kooperantih, letno pa je Tam proizvedel malo manj kot deset tisoč vozil. Število zaposlenih se je od takrat za več kot pol zmanjšalo, proizvodnja se je zmanjšala nekajkrat. Kako si zamišljate Tam v prihodnosti. Gajzer: TAM je bil tipičen proizvod dogovorne ekonomije. Kot gigant se je prepočasi odzival na spremembe in nove razmere. To pa še zdaleč ne pomeni, da nima perspektive, posebej če upoštevamo, da je v njem koncentrirano veliko znanja in izkušenj. Prepričan sem, da bo TAM z novim potencialom in novim zagonom v doglednem času postal uspešno podjetje, ki bo dajalo delo in s tem socialno in materialno varnost številnim delavcem. Njegova sanacija pa veliko pomeni tudi za mariborsko industrijo in gospodarstvo, saj TAM velja za nekakšen barometer razmer v Mariboru: kadar gre slabo Tamu, se tudi Mariboru ne piše dobro. Tomaž Kšela KNJIGA ESEJEV, KI SO RAZBURJALI... Spomenka Hribar: SVITANJA Spomenka Hribar v zbirki esejev Svitanja, nastalih v razponu od leta 1979 do danes, odpira nov dvogovor z bralci, tvega nove nesporazume, se spušča v svojevrstno avanturo. Boj za vrednote, Avantgardno sovraštvo in sprava, Nujnost razglasitve konca državljanske vojne, Preteklost v parlamentu, Zaustaviti desnico, Čas za politično spravo, Zakaj me sovražite, tovariši, Živa legenda so med eseji, ki ponovno razburjajo slovensko politično in kulturno srenjo Knjigo Svitanja lahko naročite na nasiov: ČZP ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 321-255, 1310-033, ali po faksu 311-956. Cena: 1900 SIT, s 5-odstotnim prometnim davkom 1995 SIT. NAROČILNICA ...................................................................... Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) .. . izvod(ov) knjige SVITANJA. Naročeno pošljite na naslov:---------.-------------:--------------------------------- Ulica, poštna št., kraj:------------------------------------------------------------- Ime in priimek naročnika:------------------------------------------------------------------------------------ j 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju : Naročeno dne:_________________ ______ Žig Podpis naročnika Simon NViesenthal PRAVICA, NE MAŠČEVANJE PRAVICA, NE MAŠČEVANJE Vsakokrat, ko se je Simonu VVi-esenthalu posrečilo pred sodnika pripeljati kakega nacističnega morilca, je svetovni tisk o njem pisal kot o »lovcu na naciste«, »judovskem Jamesu Bondu« alr celo kot o »maščevalcu Judov«. Toda on je hotel, da bi ohranil spomin na mrtve, ni želel netiti sovraštva; zahteval je pravico, ne pa hlepel po maščevanju. VViesenthal je avtor številnih knjig. V naši založbi smo izdali prevod njegove zadnje, z naslovom PRAVICA, NE MAŠČEVANJE. To je hkrati prvo njegovo v slovenščino prevedeno delo. Pokličite (061) 321255. Cena knjige je 2.500 SIT. KAKO ZMANJŠATI RAZLIKE V PLAČAH Pred zaključkom pogajanj o socialnem premirju je poslanec Združene liste socialnih demokratov Miloš Pavlica v državnem zboru vložil predlog zakona o najnižji in najvišji plači. Predstavniki delodajalcev in tudi delojemalcev se o njem še niso izrekli. Predstavniki političnih strank pa predlagani zakon večinoma zavračajo. Zdi se, da ne gre le za njihovo popuščanje pred apetiti novodobnih podjetnikov, ampak tudi za skrb za njihovo polno skledo. Če bo zakon s predlagano vsebino sprejet, se bo najnižja plača povečala na 50.000 tolarjev. Najvišje plače pa bi se znižale na 600.000 tolarjev (gre za bruto znesek). Predlagatelj meni, da je takšna vsebina zakona skladna z ustavno opredelitvijo Slovenije za pravno in socialno državo. Nova višina najnižje plače po njegovem mnenju predstavlja še sprejemljiv prag plačila za normalno delo. Predlog za znižanje naj višjih plač pa pomeni tudi še sprejemljivo raven socialnega razslojevanja v obdobju, ko podjetja še nimajo znanih lastnikov. Miloš Pavlica je svoj predlog zakona utemeljil s hitrim povečevanjem razlik v plačah in velikim socialnim razslojevanjem slovenskega prebivalstva. Tudi če bo zakon sprejet, ne bo v ničemer okrnil kolektivnih pogodb. Tudi zakon o zajamčenih plačah bo veljal še naprej. Predlog zakona je že začel trnovo pot skozi državni zbor. Za začetek je kolegij tega zbora podprl predlog Miloša Pavlice, da se o zakonu odloči po hitrem postopku. Matični odbor za delo in socialno politiko je zakon načelno podprl, vendar je menil, da bi moral v normalno tristopenjsko proceduro. Načelno podporo zakonu je odbor utemeljil s kritiko vlade, ki je zamudila vse roke za pripravo novega zakona o minimalnih plačah. Prvo razpravo o zakonu je opravil tudi državni zbor in zavrnil predlog za njegovo uvrstitev že na marčno sejo. Razprave poslancev ob določanju dnevnega reda so pokazale veliko več nasprotovanja predloga zakona kot podpore. Ni težko uganiti, da iz besed poslancev izhaja le nasprotovanje zniževanju najvišjih plač, ne pa možnosti povečanja naj nižjih plač. Odklonilno stališče je najbolj plastično izrazil poslanec slovenske nacionalne desnice Ivan Verzolak. Menil je, da bi zakon povzročil uravnilovko. Jožef Kopše iz Slovenske nacionalne stranke pa je dodal, da nas zakon vrača v preživeli družbeni sistem. Nekoliko milejšo formulacijo je uporabil Janez Jug iz Liberalne demokracije Slovenije, ki je rekel, da bi zakon povzročil več škode kot koristi. Zakon je podprla le Združena lista socialnih demokratov. Slovenski krščanski demokrati so menili, da si zakon zasluži vsaj državnozborsko obravnavo. Prve obravnave kažejo, da ima predlog Miloša Pavlice zelo slabe možnosti. Nasprotovanja so le deloma povezana z možnostjo sklenitve socialnega premirja. Že usklajene listine namreč določajo naj-nižje plače v višini 45.000 tolarjev. Neuradno smo obveščeni, da so se socialni partnerji pogovarjali tudi o najvišji plači v višini 700 tisočakov. Delojemalci bi zakon načelno lahko podprli. Soglasje delodajalcev pa je zelo težko pričakovati, saj po nekaterih ocenah več kot petnajst tisoč različnih direktorjev prejema vsak mesec precej več kot 600 tisočakov. Miloš Pavlica pravi, da mu gre zlasti za normalnejše razlike v plačah. Misli seveda le na plačilo za delo in ne na delež v dobičku, ki je smiseln le v olastninjenih podjetjih. Kljub temu, da bo zakon delno v koliziji z nekaterimi drugimi predpisi, bi zaslužil podporo državnozborskih poslancev. Če jih 50.000 tolarjev za delavce ne moti, imajo vse možnosti, da z amandmaji najvišjo plačo dvignejo s 600.000 na milijon. Več pa si res ne bi smeli privoščiti. F. K. Miloš Pavlica, poslanec Delavske zveze v Združeni listi socialnih demokratov SREČA JE DELATI V DOBREM PODJETJU Eti Elektroelement iz Izlak (v nadaljevanju Eti) je eno najboljših podjetij kovinske industrije. Velika večina zaposlenih je včlanjena v SKEI, ki ga več kot dve leti vodi naš sogovornik Brane Medija. Plače v tem podjetju presegajo dogovorjene v panožni kolektivni pogodbi. Delavci imajo še številne druge ugodnosti. Te dni se pripravljajo na prevzem lastništva. Medtem ko številnim podjetjem dela primanjkuje, pa morajo delavci v Izlakah delati tudi nadure. Moje geslo je »zadovoljni delavci - uspešno podjetje«, pravi Brane Medija. Sindikat skrbi zlasti za čimvišje plače. Zadovoljni delavci so namreč pomemben pogoj za uspešno poslovanje. Plače so zdaj 5 odstotkov nad panožno kolektivno pogodbo. Da niso še višje, je kriv precenjen tolar oz. podcenjena marka, meni Brane Medija. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Jože Smerkolj pa dodaja, da je kriva tudi država, ki ni razbremenila neto izvoznikov. V lanskem letu so povprečne plače dosegle 88 tisočakov. Nihče ni dobil manj kot 40 tisoč. Delavci in delavke, ki tekmujejo z normami, se odpovedujejo celo delu odmora, ki jim pripada za kosilo. Eti je ohranil nezmanjšan obseg in kakovost družbene prehrane. Ostal je tudi referent za rekreacijo. Ena od tajnic, ki dela za sindikat, se ukvarja tudi z najema-njev kreditov pri Delavski hranilnici. Ker je Eti jev sindikat med največjimi delničarji Brane Medija, predsednik SKEI Jože Smerkolj, v. d. generalnega direktorja te hranilnice, njegovi člani v njej najemajo številne kredite pod ugodnimi pogoji. V primeru daljše bolniške odsotnosti lahko delavci dobijo socialno pomoč podjetja v višini 70.000 tolarjev. V posebno težkih primerih sindikat primakne še nekaj deset tisočakov. »Vse probleme rešujemo sproti. Nikoli nismo stavkali. Niti en naš delavec še ni potreboval sindikalne pravne pomoči. Vse to naredim skoraj sam, le Ciril Urek in Ljubo Cvar z območne organizacije ZSSS mi po potrebi pomagata,« pravi Brane Medija. Ciril Urek pa k temu dodaja, da sindikat v Eti ju izpolnjuje celotno poslanstvo, saj ne skrbi le za socialno varnost, ampak tudi za humanizacijo dela in razvoj medsebojnih odnosov. Eti pa pesti hudo pomanjkanje delavcev. Zaposleni morajo delati nadure in praviloma vsak mesec še štiri dodatne »šihte«. Kar trideset odstotkov dela pa Eti poverja svojim kooperantom. V podjetju se že dalj časa pogovarjajo o socialnem sporazumu, ki bo vseboval tudi poglavje o prerazporejanju delovnega časa. Delavci so se s poslovodstvom dogovorili tudi za svet delavcev. Kandidati za člane sveta so se na stroške podjetja že udeležili seminarja, na katerem so predavali tudi profesorji iz Anglije. Medsebojno razumevanje med sindikatom in poslovodstvom je pripomoglo tudi k dogovoru o lastninjenju. Zaposleni bodo že na začetku postali 60-odstotni lastniki svojega podjetja. Na predlog Braneta Medije so delavci na letni sindikalni konferenci sklenili, da bodo ohranili večinski vpliv na odločanje v nadzornem svetu in drugih organih družbe. Odločili so se tudi, da bodo obdržali večinsko lastništvo. Perspektiva podjetja iz Izlak pa je odvisna tudi od razvoja. V Etiju že zdaj dela več kot 40 visoko izobraženih strokovnjakov. Marsikaj nastane v njihovih laboratorijih in na računalnikih. Med delavci je že tradicionalno zelo razvita tudi inovativna dejavnost. Nekatere razvojne programe financira tudi ministr-,stvo za znanost. Etijeva proizvodnja se je letos povečala za 30 odstotkov. Prav za toliko se je povečala tudi prodaja. Produktivnost se je letos povečala za 16 odstotkov. Za vsa ta povečanja niso zaslužni le delavci v materialni proizvodnji in njihovi šefi, ampak tudi nova mehanizacija in avtomatizacija delovnega procesa. Edini kamen spotike bi lahko bil lani ustvarjeni dobiček, ker je zaradi lastninjenja začasno zamrznjen. Že zaradi tradicije so delavci, ki so vse leto pridno delali, pričakovali nekaj denarja. Nanj pa bodo morali počakati, saj bodo o dobičku lahko odločali šele takrat, ko bo podjetje prešlo v njihovo last. Takrat bodo tudi rešili dilemo, koliko naj gre za razvoj, koliko pa v njihove žepe. Franček Kavčič Napredovanje učiteljev - vzorno urejeno? Članek pod tem naslovom je bil objavljen v Delu 23. 2. 1995 in opozarja na resen problem v našem šolstvu. Sama želim k temu nekaj dodati. Ni dovolj, da je izhodiščna plača delavcev v vzgoji in izobraževanju sramotno nizka, sedaj so nekateri izigrani tudi pri napredovanju v nazive. Učitelji so nezadovoljni in ogorčeni, saj se jim je zgodila velika krivica (upam, da se to ne bo zgodilo v vrtcih). Zakaj gre? Na seji območnega odbora sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Pomurja smo ugotovili, da imamo tudi v naši regiji kar nekaj šol, na katerih ni nobenega svetovalca oz. ima naziv svetovalec le ravnatelj. Učitelji, ki so delali v šolstvu 25 let ali 30 let in več, bodo odšli v pokoj le z nazivom mentor, ker so bili preskromni in so napisali prošnjo za mentorja. Nekateri niso bili dovolj obveščeni, nekaterim pa ravnatelji niso dovolili, da bi napredovali v naziv svetovalca. Zakaj je temu tako, ne vemo. Ti učitelji še naprej vodijo krožke, pevske zbore, folkloro, sodelujejo na regijskih in republiških tekmovanjih kljub temu, da jim je bila storjena krivica. Prav bi bilo, če bi Ministrstvo za šolstvo in šport to popravilo (v Sloveniji namreč popravljamo tudi 50-letne krivice). Učitelji so oškodovani pri plači in ne bodo imeli več možnosti napredovati, ker bodo prej odšli v pokoj. Nekatere šole postajajo po številu svetovalcev res elitne, kaj pa druge? Na eni izmed naših šol je kar 30 učiteljev, pa vendar noben ni svetovalec. Morda bi bilo potrebno poslati na šole inšpekcijo? Ministrstvo se naj pozanima, kaj se dogaja na tistih šolah, kjer noben učitelj nima naziva svetovalec ali pa le eden. To je zaskrbljujoče. Zakaj pridobljeni naziv ni stalen? V nobenem drugem poklicu tega ni, da bi morali naziv potrjevati z zbiranjem točk. Pravilnik se vsako leto spreminja in postaja vse »strožji«. Od Ministrstva za šolstvo in šport zahtevamo, da na vseh šolah v Sloveniji popravi nastalo krivico, in če je potrebno, naj ravnatelje pokliče na zagovor, saj nekateri delajo kar hočejo. Vsa čast in zahvala tistim ravnateljem, ki so znali z mnogo človečnosti in skrbnim delom urediti napredovanje učiteljev v njihovo dobro. Saj vemo, kam vodi nezadovoljstvo delavcev. Nekateri ravnatelji kršijo kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti (izplačevanje dnevnic, potnih stroškov za prevoz na delo, regresa za prehrano). Veliko nezadovoljstva in problemov povzroča tudi ocenjevanje uspešnosti dela delavcev. Tudi to rešujejo ponekod tako, da prizadenejo pridne in marljive učitelje ter vzgojitelje. Pedagoški delavci radi obiskujemo dobre seminarje, vendar se ne strinjamo s pisanjem seminarskih nalog. Sindikat opozarja na te nepravilnosti in, če z dogovarjanjem in zahtevami ne bomo uspeli, bomo vložili proti ravnateljem tožbo na sodišču. Mladi za učiteljski poklic zaradi slabih plač niso motivirani. Zakone in prenovo šolstva bomo kmalu imeli, ne bo pa dovolj kvalitetnih kadrov. Suzana Hon)ath Predsednica območnega odbora SVIRD Pomurja Za enako rast plač in pokojnin Upokojenci pazljivo in hkrati prizadeto spremljamo razpravljanje o politiki plač zaposlenih in plačah ter drugih prejemkih poslancev in republiških funkcionarjev. Zanimajo nas prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma, v katerem naj bi prišlo do soglasja o politiki plač in še o drugih za delavce in upokojence pomembnih zadevah. Razpravljamo pa tudi o tem, kaj dobrega, kaj slabega nam lahko prinese predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kaj socialni sporazum, ki se pripravlja in sklepa brez udeležbe upoko- Vo jencev. Vedno bolj smo pod očitki in pritiski predstavnikov vlade, nekaterih ministrstev, Gospodarske zbornice in drugih, ki vidijo poglavitni zlo naših sedanjih in prihodnjih gospodarskih težav v upokojencih in izdatkih za njihove pokojnine. Moti jih vse: njihovo število, višina pokojnin in redno mesečno usklajevanje po gibanju plač, v zadnjem času jih moti celo beraško skromna višina enkratnega letnega dodatka z rekreacijo. Pri vseh teh razpravah upokojence najbolj moti uporaba dvojnih meril, ena pri plačah in drugih prejemkih poslancev in funkcionarjev, drugačna pri razpravah o plačah delavcev in o pokojninah. Za plače in za druge prejemke in ugodnosti poslancev in funkcionarjev ne moremo reči, da so ravno nizki, čeprav bi morda zaslužili višje, za plače vsaj polovice delavcev in za pokojnine polovice upokojencev pa lahko z gotovostjo trdimo, da ne zadoščajo za skromno preživetje. In vendar je tudi na plače in pokojnine le-teh pritisk za njihovo omejevanje. Upoštevamo, da je javna poraba, kamor štejejo tudi izdatki za pokojnine, hudo breme za naše gospodarstvo. Vendar je potrebno pregledati tudi državni proračun, v njem ni varčnosti, povsod želje po novih prostorih, opremi, avtomobilih in podobnem. Zahtevamo racionalnost in skromnost tudi pri državnih in občinskih izdatkih. Vedno smo poudarjali, da mo- ramo tudi upokojenci prispevati svoj delež za oživitev gospodarstva in njegov čimprejšnji vzpon, vendar ne prvi in ne največji delež. Bogatejši bi morali pri tem biti prvi in nositi sorazmerno večje breme kot revni. Po vladnem predlogu socialnega sporazuma naj bi se rast plač omejila s posebno eskalacijsko lestvico. S takšno omejitvijo rasti plač bi se avtomatično za prav enako stopnjo omejila tudi rast pokojnin. In vendar se razpravlja in predlaga, naj se pri usklajevanju pokojnin po tako zadrževani rasti plač še enkrat uporabi omenjena eskalacijska lestvica. Torej dvakratno omejevanje rasti pokojnin. Takšna razmišljanja za upokojence niso pravična, zato jih odločno zavračamo. Odprava tako imenovanega »poračuna« pri usklajevanju pokojnin bi pomenila letno odvzem skoraj polovice enomesečne pokojnine. Kaj bi to pomenilo v treh ali petih letih, naj si predlagatelji in zagovorniki izračunajo sami. Upokojenci zahtevamo in bomo zahtevali tudi v prihodnje, naj se pokojnine usklajujejo po mesečnem gibanju plač in naj pripada usklajena pokojnina od meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah. Samo tako bo zagotovljena enaka rast plač in pokojnin. V zadnjem času je vladi in ministrstvom, ki ne vedo, kako bi uskladili izdatke pokojninskega zavarovanja z dohodki, v napoto tudi dodatek za rekreacijo upokojencev. Če ga že ni mogoče odpraviti, naj se vsaj zadrži na lanski ravni. Sedanji dodatek je tako skromen, da je umestno le razmišljanje, kako ga znatno povečati. Upokojenci in njihove organizacije bodo morale, kot kaže, tudi glede tega dodatka reči še kakšno odločnejšo besedo kot doslej. Zveza društev upokojencev Slovenije, ki zajema prek društev približno polovico vseh upokojencev, se bo kot doslej odločno in povsod borila za s predpisi zagotovljene pravice upokojencev in za vse njihove utemeljene interese. Prepričana je, da bo poleg podpore svojega članstva imela razumevanje in podporo tudi upokojencev, ki niso njeni člani. Stanko Hvale, predsednik Zveza društev upokojencev Slovenije cigareta? odločitev je moja. M1NIS1RSIVC ZA ZDRAVSTVO RS PINGPONG Z DELAVCI KDO JE NA POTEZI Sindikat delavcev državnih in družbenih organov je prejšnji mesec generalnega sekretarja vlade in dve ministrstvi pisno opozoril na problematiko plač in nekatera druga delovnopravna vprašanja zaposlenih v državni upravi. Sindikat meni, naj vlada takoj izdela celovito analizo zakona o razmerjih plač in pravilnika o napredovanjih. Razmisli naj tudi o spremembah tega zakona in pravilnika. Sindikat že dve leti čaka na zakon o javnih uslužbencih. Vlada naj ponovno prouči uvedbo enotnega plačnega sistema za vse, ki so plačani iz proračuna. Sindikat opozarja na vse večji zaostanek izhodiščnih plač v negospodarstvu za plačami v gospodarstvu. Vlada naj odpravi različno vrednotenje dodatkov za delo v podaljšanem delovnem času, za pripravljenost na delo, ipd. Ker je triodstotna masa za stimulacijo zelo nizka, naj se spremeni v stalen dodatek k plači vsakega zaposlenega. Vse to smo povzeli iz pisma, ki ga je Drago Ščernjavič po« slal vladnemu uradu in mini- Drago Ščernjavič strstvoma in jim predlagal pogovor o naštetih vprašanjh. Ministrstvo za notranje zadeve je v sodelovanju z ministrstvom za delo po mesecu dni pripravilo odgovore na te zahteve in ugotovitve. Iz njih povzemamo: Analiza učinkov zakona o razmerjih plač in pravilnika o napredovanjih se že pripravlja. Zakona in pravilnika pa zdaj ne kaže spreminjati, ker se že pripravlja zakon o javnih uslužbencih. Vlada je izvršna oblast, zato ne more posegati v zakonodajno in sodno vejo oblasti. Zato ne more predlagati, naj se plače poslancev, sodnikov in drugih urejajo z istimi akti kot plače drugih državnih uslužbencev. Izhodiščne plače za negospodarstvo pa bodo letos rastle počasneje kot bruto družbeni proizvod. Tako je zapisano v proračunskem memorandumu in to pomeni omejitev možnosti usklajevanja izhodiščnih plač v negospodarstvu v primerjavi s plačami v gospodarstvu. Sprememba stimulacije v dodatek k plači pa je za ministrstvo nesprejemljiva, ker bi vodila v uravnilovko in onemogočila nagrajevanje posebej uspešnih delavcev. Drago Ščernjavič pravi, da je zadovoljen z odgovorom, ne pa z njegovo vsebino. Sindikat se po njegovem mnenju ne more sprijazniti z odlaganjem vprašanj in zavlačevanjem rešitev. Od vlade bodo še naprej zahtevali, naj kakšno ministrstvo ali urad posebej zadolži za delovnopravna vprašanja državnih uslužbencev. F. K. Prejšnji teden smo napovedali skorajšnjo sklenitev socialnega premirja. V zadnjem tednu je vlada proračun oklestila na 510 milijard tolarjev. Zahteve delodajalcev so upoštevane skoraj v celoti. Kljub gromozanski številki in prepletanju postavk med porabniki denarja davkoplačevalcev je za proračun mogoče reči, daje dovolj pregleden. Če bo takšen tudi sprejet, bodo odstranjeni očitki številnih podjetnikov o ožemanju gospodarstva. Proračun pa seveda še ne bo spremenil mnenja novodobnih podjetnikov, da siva ekonomija omogoča najhitrejše bogatenje, saj sloni na hudem izkoriščanju delavcev, ki so začasno ali trajno izgubili delovna mesta. Povsem drugačen položaj je pri plačah. Te lahko primerjamo le z nepregledno džunglo. Zdi se, da se plače nikjer ne delijo po kolektivnih pogodbah, ampak po nekakšnih internih pravilnikih iz polpretekle dobe, ki dajejo prednost nenadomestljivim posameznikom in delavcem posebnih profilov. Kolektivne pogodbe so torej le neobvezno navodilo za delitev plač. Ker tako ne mislijo le direktorji, ampak tudi nekateri sindikalisti, je višina izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah skoraj nepomembna. Pomemben pa je dogovor o plačah, ki določa maso plač, ki naj bi zaradi narodnogospodarskih interesov začasno zaostajale za inflacijo. Zdi se, da direktorji oziroma delodajalci podpirajo dogovor o plačni politiki le zato, ker so prepričani, da ga bodo sindikalisti zrušili. O dogovoru in drugih listinah iz paketa, ki zadeva socialno premirje, bo Gospodarska zbornica Slovenije odločala na zaprti seji 30. marca. Istega dne se bodo o socialnem premirju opredeljevali tudi Svobodni sindikati. Pripravljalna seja predsedstva Svobodnih sindikatov je pokazala, da na dogovor ne bosta pristala sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije in tudi SKEI. Če bo pri tem ostalo, bo predsednik največje sindikalne zveze lahko podpisal le socialni sporazum in tarifno prilogo. Če pa bodo direktorji in delodajalci vztrajali pri podpisu vseh listin v paketu, pa Dušan Semolič ne bo imel česa podpisati. Dogovor o plačni politiki je zaenkrat javno zavrnil le Pergam. Vodstvo tega sindikata je na tiskovni konferenci ta teden sporočilo, da dogovor pomeni suspenz kolektivnih pogodb. Dogovoru pa nasprotujejo tudi zato, ker bi v nekaterih podjetjih povzročil zniževanje plač in ker bi oviral povečevanje plač v podjetjih, ki so letos izboljšala poslovne rezultate. Pergamovo sporočilo je zelo podobno tistemu, kar smo že slišali na številnih delovnih sestankih Svobodnih sindikatov. Ti pa so izražali nezadovoljstvo tudi z omejitvijo regresa. Vlada je v zadnjih mesecih večkrat popustila in zdaj nima velike izbire. Če je proračun res usklajen in če naj bi bil takšen tudi sprejet, si novega popuščanja ne more privoščiti, saj je največji delodajalec v naši državi. Franček Kavčič Chicaškim delavcem se končno posveti, da je pot v obljubljeno deželo obšla njihovo mesto. Pomlad je, približuje se mesec maj. V spomin se jim prikradejo slike ljubezenskih avantur in košaric za piknike. Razplet ni več vprašljiv. l.maja 1886 se požvižgajo na tuljenje tovarniške sirene in se družno opravijo na izlet. Chicaški policaji pa so vse skupaj narobe razumeli. Prvomajski piknik se danes imenuje svetovni praznik dela. Čas obogati vsebino nekega praznika z novimi pomeni. Zato Mladi forum Združene liste razpisuje JAVNI MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI PRVOMAJSKI Dela, ki prispejo na natečaj, naj obsegajo grafit z največ petimi besedami. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki nisto dopolnili 27. leta. Najboljša dela bo izbrala petčlanska komisija. Prva tri dela bodo nagrajena: • prva odkupna nagrada v višini najvišje enomesečne štipendije za nadarjene (40.000 SIT); • druga odkupna nagrada v višini 20.000 SIT; • tretja odkupna nagrada v višini 10.000 SIT. Prvo nagrajeno delo bo natisnjeno na prvomajski čestitki in plakatu Mladega foruma. Vsi nagrajenci bodo povabljeni na največji levičarski žur v Evropi - zaključek festivala Unita v Italiji. Slovesna podelitev priznanj bo v Ljubljani, predvidoma 22. aprila 1994. Dela, s katerimi konkurirate, podpišite s psevdonimom. Priložite manjšo kuverto z vašim imenom, točnim naslovom, datumom in letnico rojstva ter telefonsko številko. Dela pošljite do 10. aprila 1994 na naslov: Mz/VA F'oKfj^ Mladi forum Združene liste Levstikova 15 61000 Ljubljana s pripisom " Za prvomjski grafit". RAZUMEN KOMPROMIS V TOVARNI KOS IN SRPOV V Tovarni kos in srpov v Lovrencu na Pohorju s 115 zaposlenimi, kjer so delavci sredi marca en dan stavkali - kakor so nam povedali, zlasti zaradi administrativno določenih previsokih norm - so konec minulega tedna sklicali tiskovno konferenco. Na njej je direktor Iztok Kocjančič, ki so mu delavci ob stavki na zboru delavcev izrekli nezaupnico, skupaj s predsednikom SKEI v podjetju Damirjem Šmidom predstavili razvojne možnosti podjetja. Med delavci in vodstvom ter lastnikom podjetja - Skladom Republike Slovenije za razvoj, je očitno prišlo do kompromisa, ki se je končal tako, da je skupščina Tovarne kos in srpov direktorju Kocjančiču podaljšala pogodbo za opravljanje te funkcije še za eno mandatno obdobje. Hkrati je skupščina sprejela sklep, da se norme uvedejo v proizvodnjo samo poskusno in da plače delavcev dva meseca ne bodo odvisne od doseganja poskusnih norm. V tem času bodo, če bo to potrebno, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov, preverili, koliko so norme na posameznih delovnih mestih realne. Gre za vprašanje, ki je za delavce izjemno pomembno, saj tovrstno proizvodnjo - kovaško izdelovanje vrtnega in kmetijskega orodja - v državah razvite Evrope opuščajo ravno zaradi tega, ker terja izjemne fizične napore delavcev. Po besedah direktorja Kocjančiča sta v razvitem delu Evrope poleg slovenskih samo še dve tovrstni kovačnici. Zato lovrenški kovači na evrop- skem trgu dosegajo s svojimi kovanimi izdelki tudi ugodne cene. Kje je torej problem? Tovarno kos in srpov pestijo obveznosti in »grehi« iz preteklosti, čeprav jih je pod novim vodstvom v veliki meri že uspela sanirati. Ko je marca leta 1993 prevzela krmilo podjetja poslovodna ekipa z Iztokom Kocjančičem na čelu, je imela tovarna blokiran žiro račun v višini 20 odstotkov letne realizacije. Bila je v hudi finančni in kadrovski krizi. Koncept vodenja podjetja je bil proizvoden in veljalo je za zelo nezanesljivega dobavitelja. Zadnji zaključni račun pa je pokazal, da so lani dosegli 6,3-odstotno akumulacijo iz tekočega poslovanja, celotna realizacija je presegla 4 milijone mark, tovarna je izvozila 70 odstotkov proizvodnje, na blokiranem žiro računu imajo že za 77 odstotkov več sredstev, število zaposlenih se je povečalo za 13, podjetje ponovno uživa zaupanje na tržišču. Lani so delavci prejemali za okoli 20 odstotkov manjše plače, kot določa kolektivna pogodba, od začetka tega leta pa jih prejemajo po kolektivni pogodbi - za podjetja v sanaciji velja 90 odstotkov po kolektivni pogodbi. Tovarna kos in srpov ima tudi hčerinsko podjetje Bukev, ki ima status invalidskega podjetja. Po besedah direktorja Kocjančiča imajo v tovarni, ki je lani proizvedla okoli 600 tisoč kos, lopat in drobnega orodja, letos v planu povečanje proizvodnje, zato naj bi zvišali tudi norme. Tovarna bi namreč lahko po ugodnih cenah prodala v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Anglijo, Grčijo in Kanado več orodja z ročaji, kakor ga proizvede. Računajo, da bodo tako lahko v nekaj mesecih deblokirali žiro račun, povečali učinkovitost poslovanja, podaljšali pogodbe s tujimi partnerji in nato začeli izplačevati tudi plače po kolektivni pogodbi. Na tiskovni konferenci sta so- delovala tudi predsednik SKEI v podjetju Damir Šmid in sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimic. Opozorila sta, da so delavci pristali na razumen dialog o normah, vendar pa sanacija, ki bi slonela samo na večjem fizičnem garanju kovačev, ki že tako in tako delajo težko in v izredno težkih pogojih, ne bi imela smisla. Delavci zato pričakujejo, da bodo norme preverjali strokovno in da vodstvo ne bo imelo do njih takšnega odnosa, kakor da so samo številke. Ob tem se delavci, kakor je dejal Šmid, zavedajo, da bodo morali glavno breme sanacije nositi na svojih ramenih, saj želijo zase in za naslednje rodove ohraniti tovarno in kruh. Tomaž Kšela Dušan Semolič in France Tomšič na Dunaju Na povabilo Mednarodnega monetarnega fonda sta v Baden pri Dunaju odpotovala predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič in predsednik Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije France Tomšič. V tem kraju poteka Mednarodna konferenca za predsednike sindikalnih organizacij Srednje in Vzhodne Evrope, katere gostitelj je MMF v sodelovanju z Mednarodnim uradom dela, Svetovno banko, Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov in Svetovno konfederacijo dela. Namen konference je poglobitev dialoga o procesih in dosežkih ekonomske preobrazbe v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Na konferenci so se udeleženci seznanili s socialnimi programi Mednarodnega monetarnega fonda in Svetovne banke, globalnimi ekonomskimi trendi v svetu, strategijami zaposlovanja in delovanjem trga dela, vlogo poklicnega izobraževanja in primeri izgradnje pokojninskih sistemov. Ocenili so tudi dosedanji potek privatizacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope in razvoj sindikalizma v reformnih procesih v teh državah. P. V. MARIBORSKI GRADIS V STEČAJU Agonija mariborskega Gradisa je končana. Sodišče v Mariboru je za to podjetje uvedlo stečajni postopek, za stečajnega upravitelja pa določilo doktorja Draga Dobrovskega. S stečajem je izgubilo redno zaposlitev vseh 450 delavcev, ki so morali v zadnjih mesecih velikokrat stavkati, da so dobili vsaj del plač po kolektivni pogodbi. Kljub temu bodo v stečajnem postopku delavci verjetno največji upniki. Ti so dobili od Gradbenega podjetja Gradis Maribor nekakšne »zadolžnice«, s katerimi jim je priznalo, koliko jim dolguje od septembra 1990 do oktobra 1994. Večini delavcev je priznalo, da jim dolguje okoli pol milijona to- larjev. Po besedah sekretarke območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Podravju Branke Jurak pa bodo v sindikatu vsa izplačila ponovno preračunali. Na osnovi prvih izračunov ugotavlja, da podjetje dolguje vsakemu delavcu za okoli 30 odstotkov več, kot mu je priznalo v »zadolžnici«. V vsakem primeru bo sindikat v stečajnem postopku vložil zahtevo za izplačilo premalo izplačanih plač do višine kolektivne pogodbe. Bivši Gradisovi delavci so sedaj na milost in nemilost prepuščeni trgu delovne sile na področju gradbeništva. Nekaterim so že ponudili delo v Konstruktorju in Gradisu Nizke gradnje, vendar jim niso bili pripravljeni zagotoviti plač po kolektivni pogodbi. Praviloma delavcem ponujajo delo le za šest mesecev, kar pomeni, da bodo ob koncu gradbene sezone po vsej verjetnosti na cesti. Delavci, ki že mesece živijo v socialni stiski in negotovosti, praviloma podpisujejo pogodbe, ki jim jih delodajalci ponujajo, četudi si z njimi zagotovijo manjše pravice, kot jih imajo po kolektivni pogodbi. Po besedah Jurakove so v nekaterih primerih delavcem novi delodajalci ponudili pogodbe, v katerih so bile plače določene celo po stari, že od novembra neveljavni kolektivni pogodbi. Nekaj bivših Gradisovih delavcev se bo zaposlilo tudi v novem podjetju Gradis Nova, ki je prevzelo posle nekdanjega Gradisa. Ne gre za klasični by pass, pač pa za novo podjetje, ki so ga za isto dejavnost, kot jo je opravljal GP Gradis Maribor, ustanovile nekatere druge hčere Gradisa v Mariboru. T. K. 30. marca 1995 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12. ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 1. 8. 94 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano marec 1995 SIT 3.500 1.750 1.218 22,00 37.111 9.747 Drugi del — popravek V drugem delu objavljamo popravek za povprečno plačo za obdobje od oktobra 94 do decembra 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 62.356 SIT 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 31.178,00 -za 20 let 46.767,00 - za 30 let 62.356,00 I 1 I I AU SE LAHKO RAČUNAMO NA ZSSS? 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 187.068,00 62.356,00 Opomba: Sprememba uredbe vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), velja od 5. februarja 1995 dalje novo določilo »za povračilo stroškov prenočevanja«, ki ne omogoča povračila za prenočišče brez računa. 1 8 1 I 1 £ Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS KAJ DELAJO lili! v območnih orgamzacnah II Zasavje Hrastnik: Uspešno utrjevanje organizacije Preteklo sredo so se zbrali na redni seji člani Območnega odbora j: sindikata KNG Zasavja, ki ga vodi predsednik Soniboj Knežak. I Obravnavali so aktivnosti ob reorganizaciji sindikata KNG Slovenije, : ki jo je celovito in strokovno podkrepljeno predstavil predsednik Janez • Justin. Razprava je potrdila, da so predlagane rešitve nadaljnjega dela : v sindikatu KNG domišljene in dajejo dobro izhodišče za vsestranski razvoj sindikata. Predstavnika Območne organizacije ZSSS Zasavja in navzoči sindikalni zaupniki so visoko ocenili dosedanjo povezanost in strokovno delo republiškega odbora sindikata delavcev KNG Slovenije ter se zavzeli za dosledno izpeljavo vzajemnih sindikalnih akcij med KNG — območnimi odbori in sindikati podjetij. i Lontovž: sindikalno tekmovanje v smučanju V organizaciji Območne organizacije ZSSS Zasavje - Trbovlje in pod tehničnim vodstvom Smučarskega društva Trbovlje je bilo v Lontovžu nad Dobovcem tekmovanje v veleslalomu za člane sindikata. Kot je v nagovoru dejal znani športni organizator Rudi Tomše, se tradicionalno športno življenje vztrajno vrača med sindikalno članstvo in prav je tako. Po končanem tekmovanju so podelili medalje in priznanja. Rezultati - moški, do 30 let: 1. Boris Trotovšek, 2. Tomaž Pirc, 3. Vojko Kovač; do 40 let: 1. Marjan Potrpin, 2. Bojan Ličar, 3. Oto Hribar; do 50 let: 1. Srečko Forte, 2. Nande Forte, 3. Andrej Plevčak; nad 50 let: 1. Franc Glavač, 2. Pavle Brumen, 3. Marjan Kolenc. Ženske so tekmovale v dveh starostnih skupinah. Zmagovalki sta postali Irena Berčon in Ana Hribar. 1 1 £ I I § I £ I £ & Predsedstvo Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije je na svoji 5. seji, dne 21. 3. 1995, sprejelo besedilo odprtega pisma vodstvom sindikalnih organizacij v ZSSS z naslednjo vsebino: Draga sindikalistka, spoštovani sindikalist, pišem Ti z namenom, da skupaj s Tvojo pomočjo uredimo sindikalni status več kot 3.600 članov sindikata iz Rudnika lignita Velenje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Naša organizacija namreč po neuslišani pobudi za razdružitev z drugimi članicami Sindikata dejavnosti energetike (SDE) in po ustanovitvi novega panožnega sindikata, imenovanega Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), vse bolj postaja pastorek v tem primeru neodločne sindikalne Zveze. Glede na to, da v sindikatu podjetja RLV nikoli doslej nismo prav veliko časa namenjali svoji organiziranosti, ampak smo energijo in ustvarjalno sposobnost izrabljali za odpravljanje vzrokov, ki opravičujejo naš obstoj, si tega razkošja v poplavi aktualnih problemov za naše članstvo ne bomo dovolili niti sedaj niti kdaj v prihodnosti. In to kljub temu, da nekaterim akterjem v ZSSS zaenkrat bolj ali manj ustreza breztežno stanje, v katerem se je znašel SPESS po svoji ustanovitvi. , Kolikšno vrednost bo dosegel zapitek sedaj še veseličnega razpoloženja v nekaterih sindikalnih asociacijah, nas ne zanima. Radi pa bi zvedeli - in to je osnovni namen našega pisanja - ali lahko še naprej računamo (tudi glede na svojo novo organiziranost) na samostojno mesto v ZSSS ali pa naj morebiti za naš sindikat poiščemo kakšno drugo (če sploh kakšno) streho. Da bi Ti nekoliko olajšali odločitev, ki bo slej ko prej dobila ustrezno verifikacijo na bližnji (?) konferenci ZSSS, pa smo dolžni še nekaj pojasnil. Za člane sindikata v RLV je ustanovitev SPESS dokončno dejanje, ki nikomur ničesar ne jemlje, daje pa legitimnost odločitvam sindikalne baze v RLV nasproti težnjam in interesom, rojenim zunaj našega kolektiva. Vzroki za nastanek so večplastni, reči pa moramo, da ima med njimi, vsaj kar zadeva naše stališče, zanemarljiv delež sicer pogosto obravnavan očitek o domnevnem sporu glede kadrovske rešitve znotraj SDE. Dejstvo pa je, da v vsebini razhajanj med SDE in interesi RLV ni samo različen odnos PASTOREK? - Franc Druks, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS). do razvojne problematike, politike plač, lastninjenja in uvedbe soupravljanja..., ampak tudi do vključevanja v sindikat, odzivanja na skupne sindikalne akcije in podobno. Naraščajočemu razkoraku med interesi posameznih delov SDE je v znatni meri botrovalo neenako zaostrovanje položaja v premogovništvu na eni strani in v elektrogospodarstvu na drugi strani. Saj ni, da bi bili komu nevoščljivi, radi bi povedali samo to, da »sita vrana lačni ne verjame«. In kar naenkrat da je prišlo do teh razhajanj? Nikakor ne. A treba je vedeti, da je bil predkongresni čas za vse akterje v SDE tudi večkrat ponovljena priložnost za analizo opravljenega dela in za oblikovanje novih načrtov, kjer pridejo do izraza tudi manj prijetne podrobnosti parcialnih interesov. Kronski dokaz nesprejemljivosti nekaterih tudi sicer vprašljivih tendenc v SDE po smo sindikalisti RLV dobili v sprva prikriti, potem pa vse bolj jasno izraženi nameri, da je treba velenjske rudarje disciplinirati■ Kakšno nepoznavanje razmer! Ko bo kdorkoli v SDE postavil na laž našo trditev, da smo v razmerah v panožnem sin' dikatu podrobno seznanjali vse člane sindikata RLV in da smo za ustanovitev SPESS dobili privolitev šele po izvedbi sistema tri-krožnega preverjanja volje naših delavcev, tedaj mu bo sindikat podjetja RLV in vodstvo SPESS dovolilo, da pride v naše podjetje oznanjat svojo resnico. Do tistega trenutka pa si SPESS ne more dovoliti oživljanja mitingaškega reševanju nakopičenih nasprotij in bo storil vse z° preprečitev takšnih neumnosti. Pa še to. Nekam tuj nam je strah vodstev nekaterih sindikalistov v drugih dejavnosti ZSSS, da bo vzorec iz energetike, če mu bo priznana legitimnost, onesnažil tudi druge, sicer lepo kompaktne sindikalne združbe. Še bolj kot to nas bega prikrito prišepetavanje rudniškemu menedžmentu, naj vendarle umiri svoje peteline, ki naskakujejo sicer v osnovi dobre ideje sindikalnega gibanja. V SPESS smo prepričani, da je edina dobra ideja tista, ki nam jo posreduje član sindikata ali v njegovem mnenju kvečjemu še njegov zaupnik-In od tod naprej gradimo tudi svojo organiziranost. Zaradi po našem mnenju zakasnelih reakcij Zveze svobodnih sindikatov Slovenija glede urejanja statusa SPESS smo resda nekoliko zaskrbljeni, vendar še naprej optimisti, ker menimo, da zmore dovolj modrosti za sprejetje odločitve, ki ne bo izsilila kolektivnega izstopa naših članov iz svoje Zveze. K temu pa lahko v bistveni meri pripomo-reš tudi Ti, ki prebiraš to pismo. Naši člani so nenazadnje rudarji, ki so bili tudi doslej eden od stebrov delavskega gibanja tako na Slovenskem kot povsod drugod po svetu. Pričakujem, da boš podprl(-a) takšno odločitev, ki bo SPESS prinesla samostojnost v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, h1 še: mar preveč zahtevam, če prosim, da se to zgodi najkasneje do konca aprila letos? Srečno! Franc Druks, predsednik SPESS Trbovlje: usodna vprašanja Sindikat rudnikov rjavega premoga, ki deluje na območju rudnikov Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Senovo in Kanižarica, je na najtežji preizkušnji. Parlament je z zakonom predpisal postopke za zaprtje treh rudnikov in opredelil preoblikovanje v novo podjetje Rudnik Trbovljc-Hrastnik. Vse to pomeni, da bo v kadrovsko socialnem programu več kot 1000 zaposlenih v RRPS opredeljenih za presežne delavce. Predsednik sindikata podjetja Iztok Cilenšek in sindikalni zaupniki na številnih sestankih, razgovorih in pogajanjih zahtevajo, naj se dosledno upoštevajo sindikalni kriteriji, saj so rudarska znanja specifična in težko uporabljiva v drugih panogah. Ciril Urek, sekretar v samostojnih sindikatih Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije Razmere so že nevzdržne! Predstavniki S VIZ Slovenije iz srednjih šol in dijaških domov, zbrani na letnem seminarju v Kranjski Gori, ob obravnavi podatkov o plačah, izplačanih v gospodarstvu in negospodarstvu Slovenije, z ogorčenjem ugotavljamo, da plače v šolstvu ponovno močno zaostajajo. Plače v srednjih šolah so z letom 1994 padle že pod povprečne izplačane plače v negospodarstvu ter bile le še za 16,6 (v osnovnih šolah celo le še 4,3) indeksne točke nad gospodarstvom; to je glede na izobrazbeno strukturo najmanj ne le v zadnjih letih, ampak desetletjih. Medtem ko plače v gospodarstvu realno rastejo, vlada s pritiskom na proračunska sredstva za izobraževanje še poslabšuje položaj. Zaposleni v šolstvu postavljamo vprašanje odgovornosti resornega ministra za šolstvo, ki v vladi - posebej ob proračunskih razpravah ne ukrepa dovolj učinkovito, da bi ohranjal ali izboljšal materialni položaj tistih, na katerih je odgovornost za učinkovitejši razvoj družbe (in tudi gospodarstva!) v prihodnosti. Prisotni no letu in pol ponovno predlagamo, da s stavko opozorimo na nevzdržne razmere. 65 sindikalnih zaupnikov srednjih šol in dijaških domov i' 1 £ S *s £ £ £ : s: i £ £ £ £ £ £ 1 >:* £ £ £ £ !£ £ :*: £ | £ £ 1 . £ POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Vprašanje: Bralka iz Maribora nas sprašuje: Mož je dobil v tovarni, kjer je zaposlen, leta 1993. službeno stanovanje, v katerega sva se vselila kot najemnika za določen čas. Stanovanje je bilo hudo zanemarjeno, zato sva se lotila vzdrževalnih in drugih del, ki jih je bilo potrebno opraviti za zagotovitev normalnega bivanja. Za vsa dela, ki sva jih opravila, sva imela ustno soglasje lastnika. Ob koncu teh del je bil sestavljen zapisnik, ki ga je podpisal lastnik in midva kot najemnika. V letu 1994 pa je možu prenehalo delovno razmerje pri lastniku stanovanja in ponujeno Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 17.30 ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži. Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko (061) 313-942 vsak četrtek med 16. in 17.30 uro! nama je bilo v odkup po tržni vrednosti. Januarja letos je lastnik stanovanja najel sodnega izvedenca, ki je stanovanje ocenil zg nazaj, torej brez vseh vlaganj. Na osnovi njegove cenitve je bila oblikovana cena stanovanja. V cenitveni zapisnik je zapisal tudi, daje v času od leta 1993 do 1995 najemnik opravil kar nekaj vzdrževalnih del oz. vlaganj. Z možem sva to stanovanje kupila na desetletno obročno odplačevanje. Zanima pa naju, kaj je z deležem, ki predstavlja najina vlaganja, ker ta niso nikjer ovrednotena (keramika v kopalnici, zamenjana celotna kopalniška oprema, telefon, CATV, parket ipd.), če nastopi razlog za odpoved kupoprodajne pogodbe (izguba zaposlitve ipd.). Ali se stanovanje lahko oceni za nazaj in ali imava v tem primeru pravico do povrnitve deleža, ki je bil vložen v stanovanje, v obliki odškodnine ali kako drugače? Odgovor: Vprašanje je deloma nejasno (pravita, da sta ga kupila, po drugi strani pa navajata odpovedne razloge, kot so izguba zaposlitve moža ipd.), nekaterih pravno pomembnih podatkov pa niste navedli. Zato vama bom odgovoril bolj na splošno, v upanju, da si bosta z odgovorom vsaj malo pomagala. V principu obstaja pravica povrnitve najemnikovih vlaganj v najemno stanovanje vložili, če so seveda ta potekala z lastnikovim soglasjem (soglasje je, kot navajate v vprašanju, obstajalo). To še zlasti velja, če gre za vlaganja, ki pomenijo izboljšanje oziroma povečanje vrednosti stanovanja. Bistveno je, da se ob vselitvi oziroma izročitvi stanovanja v najem ugotovi stanje, v kakršnem to je, smiselno pa se takšno stanje ugotovi ob izselitvi ali pa ob prenehanju najema zaradi kakršnega koli razloga. Dalje še navajate, da je šlo za odkup stanovanja. Zato bi izvedenec lahko stanovanje ocenil v stanju, v kakršnem je bilo, za- pisniško ugotovljeno, ob vseli tv1 oziroma sklenitvi najema. To razliko, valorizirano na dan ocenitve, bi upoštevali v kupoprodajni ceni stanovanja. Vprašanje: Sin že nekaj let nič ne dela m samo popiva, zato ne želim, bi dedoval moje premoženje. meravam ga z oporoko zapustit» hčerki. Zanima me, ali sina lahko razdedinim in kateri rfl' zlogi obstajajo za to. Odgovor: Ker nameravate napravit) oporoko, je najbolje, da v njej izrazite svojo voljo glede zapuščine (kdo naj bo dedič vašega premoženja). Obenem v njej na nedvoumen način izrazite, da sin, ki se je vdal brezdelju in popivanju, iz tega razloga ne deduje ničesar oziroma da ga raz-dedinjate. Zakon določa naslednje pri' mere, kdaj lahko oporočitelJ razdedini dediča, ki ima pravic0 do nujnega deleža (vaš sin): • če se je dedič s kršitvi)0 kakšne zakonite ali moraln6 dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom; • če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanj6 zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ah starše; • če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Lado Pohar, podpredsednik Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije SL . \ JV m S Vse priprave na proslavljanje zgodovinskih, dogodkov pri nas razgaljajo tiste, ki so se v tistem času napačno postavili in zdaj po petdesetih letih skušajo zgodovino prevrednotiti. • Mi Slovenci imamo kaj proslavljati, ker smo se rešili strašne nevarnosti, da hi kot narod izginili. j S Drobnič pravi, da niso prisegli Hitlerju. To je žalostno sprenevedanje. Peče jih, ko bodo po 50 letih mladi ljudje, ki niso obremenjeni, videli, kdo seje dejansko boril proti okupatorju, kdo pa je bil njegov pajdaš. na- EHI 1 U PKOnKOKOmSUCMI BORCI PROTI OKUPATORJU Kaj pade v oči? Operiranje s pojmom »protikomunističen« oziroma »nekomunističen«. Kako so ustanovitelji Slovenske legije lahko že 29. 4. 1941 zasnovali organizacijo iz protikomunističnih borcev? Kakšni razlogi so vodili Italijane, da so med svojo ofenzivo represirali samo nekomunistično prebivalstvo in zakaj ne tudi komunističnega? Saj so vendar »komunistični banditi« tolkli po okupatorju. Akcij Slovenske legije proti njemu zgodovinske kronike ne beležijo. Ali pa je bilo mar vse komunistično prebivalstvo v gozdovih? Težko verjetno, saj je iz protikomunistične agitacije mogoče razbrati, da gre za peščico pustolovcev, ki želijo Slovenijo položiti pred noge Džugašvihju. Kakšen smisel bi imelo, da bi se za grehe komunističnih somišljenikov okupator maščeval nasprotnikom komunistov, saj bi s tem zapravil še zadnje sicer močno zaželeno zaupanje med okupiranim prebivalstvom! Naš ocenjevalec slovenske politične scene daje jDOLL 'Jtzizgzmj&ia-IL kajti spet se je pokazalo, da mu zaletavost ni ravno tuja, kar je dokazal že ob znamenitih banderolah; L?JIžl!LlS£J &OLE1 za pogum v zagovarjanju reševanja Tama in sočasno nasprotovanje Kopačevemu by passu Izidor Slatner, direktor Tovarne pohištva Brežice meni: IZVOZNIKI SO ZA DRŽAVO OČITNO PREMALO ZANIMIVI # Pred dvema letoma nas je stresel padec krone. Mnogo truda in znanja smo vložili, da smo se znebili neprijetnih posledic. Razkorak na področju valutnih razmerij nas spravlja v zelo težak položaj. Zbornica je proračunska ustanova, zato ni prave koristi od nje. # Ne bom omenjal, koliko neprespanih noči in dela je bilo, da smo recimo od idejne skice do nastopa na trgu potrebovali le tri mesece. To je tisto, kar nas je tudi obdržalo v konkurenci z velikimi ploskvaši. Boj za zunan jo politiko -kdo ni drug za drugega Morda bo kdaj bolj jasno, zakaj se je vsak od treh koalicijskih partnerjev odločil za tako trdovratno vztrajanje pri svojem kandidatu za predsednika odbora državnega zbora za mednarodne odnose. Ali gre za nenadno dajanje večjega pomena, kot ga je imel in ga ima ta odbor, za afirmacijo »lastnih« zunanjepolitičnih talentov ali pa morda za poračunavanje neplačanih računov z drugih področij koalicijskega (nesodelovanja? Zagotovo je nenormalno, da se vladajoči kar nekaj mesecev ne morejo dogovoriti, kdo izmed njih bo vodil parlamentarno »zunanje ministrstvo«. Takšno mečkanje bi se zdelo še razumljivo, če bi ob tem na veliko razpravljali o morebitni novi vlogi mednarodnega odbora v splošni strategiji slovenske zunanje politike ali nasploh o drugačni funkciji parlamentarnih delovnih teles, njihovi kadrovski strukturi in o novih načelih za zasedanje posameznih vodilnih mest v njih. Prav nič ne bi škodilo, če bi odbori dobili izrazitejšo vsebinsko funkcijo in avtoriteto. Glede marsičesa bi lahko olajšali in racionalizirali delo državnemu zboru ter skrajšali njegova zasedanja. Prav tako bi moralo postati bolj jasno, kakšna j e funkcija predsednikov posameznih odborov - ali gre zgolj za organizatorje in usklajevalce dela odborov ali za kaj več in kaj naj bi to bilo? Še naprej ostaja aktualno vprašanje, kakšno vlogo in kakšen delež naj bi imela pri delitvi vodilnih pozicij v posameznih parlamentarnih telesih opozicija. Z vidika nujnega širjenja participacije pri odločanju na zunanjepolitičnem področju in pri delitvi odgovornosti ne bi bilo nič slabega in nič nenormalnega, če bi sprejeli načelo, da odbor za zunanjo politiko (pa še kakšen pomembnejši odbor) vsakič vodi predstavnik opozicije. Vsekakor ne bi smeli dopustiti, da bi se odbor tudi personalno tako »poenotil« z vsakokratnim vladajočim v zunanjem ministrstvu, da bi izgubil motivacijo za samostojno, iniciativno in predvsem tudi nadzorno delo. Ena izmed pomembnih nalog odbora bi morala biti predvsem tudi kontrolna funkcija. Zunanji minister in zunanje ministrstvo morata imeti strah in spoštovanje pred odborom, potrebo, da odbor konsulti-rata in prepričata o svojih potezah. Takšno kritično delovno in dialoško ozračje bi morali vzpostaviti predvsem tudi s pomočjo in ob izrazitejši udeležbi opozicije. Prav gotovo pa bi lahko takšno pozicijo zagotavljala (s svojimi osebnimi karakteristikami in ambicijami) tako Lojze Peterle kot Borut Pahor. Nikakor pa ne bi smelo postati vodilo, kakšen naj bo predsednik odbora za mednarodne odnose, tisto, kar predlaga komentator Republike, namreč da bi moral biti vnaprej »kompatibilen« z zunanjim ministrom. Komentator tako misli, da za predsedniški sedež nista ustrezna niti Peterle niti Pahor. Peterle zato, ker »Peterle in Thaler nista ravno ustvarjena drug za drugega«, Pahor pa zato, ker sl je »s povabilom Mirka Tremaglie v Ljubljano nakopal na glavo veliko jezo zunanjega ministrstva«. Man demantira - kdo izdaja Urad predsednika republike Milana Kučana je odločno sporočil, da predsednik ni poslal v objavo nikakršnega pisma obrambnemu ministru . Jelku Kacinu, ker je trdno prepričan, da urejanje odprtih vprašanj med posameznimi državnimi organi ne more potekati prek časopisov in njihovih rubrik »Prejeli smo«. Delo je namreč prav v rubriki »Prejeli smo« objavilo pismo »gospodu Jelku Kacinu, ministru za obrambo«, ki ga je podpisal »Milan Kučan«. V pismu piše, »da je Vladimir Vodušek v Delu, dne 27. februarja letos pod naslovom Operacija Marinec v tretjem nadaljevanju med drugim navedel: Misteriozni del operacije Marinec ostaja vloga predsednika države Milana Kučana, ki je po interpretaciji bivšega obrambnega ministra Janeza Janše veliki režiser iz ozadja in naj bi sam vodil akcijo za njegovo odstavitev. Organizacija je po vojaški kronologiji vohunske operacije delovala kar v kabinetu predsednika, sicer pa so po scenariju Vojaške varnostne službe kar vsi člani kabineta vključeni v kovanje zarote proti obrambnemu ministru Janezu Janši.« Ista navedba je zapisana tudi v knjigi Operacija Marinec, na strani 89, izdani pri Mladinski knjigi, v zbirki Premiki. Spoštovani gospod minister, dovoljujem sl vas spomniti, da sem vas že v svojem pismu z dne 24. 5.1994 opozoril na neresnične izjave dveh aktivnih pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije o vpletenosti mojega svetovalca za obrambo v primer »Depala vas«. V tem pismu sem tudi izrecno navedel, da sem v nastopu pred Državnim zborom aprila 1994 zagotovil, da ne sam in ne svetovalci, ki delajo v Uradu predsednika, niso vpleteni v to zadevo. Že v tem pismu sem ugotovil, da kljub javnemu zanikanju z naše strani Ministrstvo za obrambo izjav svojih uslužbencev ni javno zanikalo. V tem pismu sem izrazil tudi svoje prepričanje, da je ministrstvo preko posebne komisije pod vodstvom g. Bogataja tudi samo že ugotovilo vso neutemeljenost in neresničnost i^jav g. Mitje Kunstlja in g. Toneta Krkoviča. Izrazil sem pričakovanje, da bo ministrstvo uradno in javno zanikalo ter se opravičilo g. Zorcu in Uradu za neutemeljene in neresnične trditve navedenih pripadnikov TO ter preko pristojnih organov uvedlo ustrezne postopke in sprejelo nujne ukrepe zoper odgovorne vojaške osebe za navedene izjave in me o njih obvestilo. Na podlagi Odloka o prenosu določenih zadev vodenja v TO RS, štev. 35/90 sem izrazil tudi pričakovanje, da mi bo Ministrstvo za obrambo dostavilo vso dokumentacijo, na podlagi katere so bile izrečene navedbe in druge neutemeljene neresnične insinuacije o povezanosti mojega urada s primerom Smolnikar. Na to pismo vse do danes še nisem prejel niti Vašega odgovora niti mi ni znano, da bi bil objavljen demanti teh izjav. Spričo vsega navedenega in še posebej zaradi zgoraj citirane trditve Vladimirja Voduška, Vas prosim za obvestilo, ali v Ministrstvu za obrambo razpolagate s tako imenovano »vojaško kronologijo vohunske operacije« in s »scenarijem Vojaške varnostne službe«. Prosim Vas tudi, da o tem in še posebej o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti trditve Vladimirja Voduška obvestite tako mene kot javnost. Tudi ob tej priliki si dovolim izraziti svoje mnenje, da nereagiranje Ministrstva za obrambo na poročanje v tisku o obstoju dokumentov s tako vsebino v Ministrstvu za obrambo, ne glede na popolno neutemeljenost zatrjevane vsebine, ne prispeva niti k ugledu Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske in ne k ugledu slovenske države in njenih organov. Spoštovani gospod minister, v pričakovanju, da boste javnosti in meni čimprej posredovali Vaše argumentirano pojasnilo in stališče, Vas lepo pozdravljam. Milan Kučan« (Delo, 24. marca 1995). Iz Urada predsednika države so sporočili, da so zgoraj citirano pismo poleg ministra Jelka Kacina (glede na običajno prakso) prejela v vednost še predsednik državnega zbora Jože Školjč in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Zdaj lahko (spet) samo na veliko ugibamo, od kod oziroma od koga je prišlo pismo v objavo. Nihče od »lastnikov« pisma glede tega ni še ničesar pojasnil. Prav tako tudi ne Delo, čeprav je čudno, da se kar tako objavi kot predsednikovo pismo nekaj, česar predsednik ni poslal v objavo. Misterij (nenormalnega) izdajanja uradnih dokumentov se očitno nadaljuje. Nedavno je poslanec dr. Ciril Ribičič izjavljal, da je bil brez njegove vednosti objavljen zapis njegovega pogovora z Mutičem, nekdanjim šefom Kosa v Ijub-Ijani. Knjiga Vladimirja Voduška je očitno polna podatkov iz »strogo« varovanih državnih zaupnih dokumentov... Nekomu to ustreza. (Nejvedenje - srbski partriarh v Sloveniji Slovenske novice so objavile »novico dneva« -v Ljubljano prihaja srbski patriarh Pavle. »Slo- ~ venska javnost se verjetno še spominja znanega srbskega pregovora: »Kjer so srbski grobovi, tam je Srbija.« Zato se bo prav gotovo vznemirila ob novici, da bo na spominski slovesnosti žrtve množičnih povojnih pobojev na Rogu blagoslavljal tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle, ki bo v našo državo prispel 16. junija. Patriarhov obisk v Sloveniji je sicer razumljiv, ker v naši državi živi preko 46.600 pripadnikov srbske pravoslavne cerkve, kar pomeni tri odstotke prebivalcev Republike Slovenije. Proti njegovemu obisku so protestirali Narodni demokrati. Patriarh Pavle je namreč ena najradikalnejših oseb v srbski ekspanzionistični politiki, na čelu tistih, ki nasprotujejo mirovnemu načrtu skupine za stike v Bosni in Hercegovini in javno podpira psihiatra Radovana Karadžiča, predsednika samozvane Republike Srbske, ki je na seznamu osumljenih za vojne zločine. »Blagoslov grobišč v kočevskih gozdovih je samo pretveza za širjenje srbskega vpliva in pomeni vnašanje zmede v slovenski politični prostor. Gre za prikrito obliko jogurtne revolucije in po znanih scenarijih za navaden miting resnice...« meni Marjan Vidmar, predsednik Narodnih demokratov. »Slovesnost v Kočevskem Rogu je povod, da bodo prišli v Slovenijo Srbi iz Srbije in Amerike. Skratka, pred svetom bi radi pokazali, do kam seže Srbija in njen vpliv, nas pa bi radi potegnili nazaj v balkanski kotel. Po drugi strani je patriarhov obisk pretveza za tiste, ki bi radi pokvarili spominsko slovesnost ob petdesetletnici pomora domobrancev in civilistov v kočevskih gozdovih.« Po mnenju Narodnih demokratov pomenijo posledice patriarhovega obiska vmešavanje v slovenske notranje zadeve. Tisti, ki je dovolil obisk izziva slovenski narod. Nameravani prihod srbskega patriarha naj bi bil tudi izrazito izzivanje Hrvatov, zaradi česar naj bi prišlo do poslabšanja stikov s to državo. Pri Hrvatih bi lahko spodbudil sumničenje, da gre za oživljanje klasičnih jugoslovanskih razmerij: Srbi s Slovenci proti Hrvatom. S tem naj bi se naša država čim bolj zapletla v balkanske zdrahe...« Zagotovo Narodni demokrati ne bodo ostali edini, ki jih »zelo skrbi« prihod srbskega patriarha v Slovenijo. Še nekaj strank in posameznikov bo v tem »odkrilo« vsakršno neposredno nevarnost za Slovenijo in »dokazilo«, da nekateri Slovenijo spet potiskajo na Balkan. Pravzaprav je neverjetno, kako malo samozavesti in zaupanja v slovensko državnost jev teh naših desnih in samozvanih »nacionalnih« strankah. Saj Slovenija vendar ni tako krhka in tako naivna, da bi lahko videli v vsakem obisku kakšnega verskega poglavarja ali kakšnega tujega oficirja direktno grožnjo in nevarnost za njeno samostojnost in trdnost. Narodni demokrati v značilnem slogu iskanja »domačih izdajalcev« dramatično ugotavljajo, da »tisti, ki je dovolil obisk, izziva slovenski narod... Verjetno ni naključje, da prihaja Pavle prav v času, ko so se naši državi odprla vrata v evropske povezovalne tokove. Nekdo nas očitno želi videti tesno pripete in zvezane z Balkanom.« Kako pripravno za obtožbo starih (ve se, kakšnih) vladajočih struktur. Vendar - po pisanju Slovenskih novic — tako v ministrstvu za notranje zadeve kot v ministrstvu za zunanje zadeve »za obisk srbskega patriarha ne vedo.« V prvem so novinarju Novic dejali, da bodo patriarha »spustili čez mejo, če bo dobil vizum. O njem pa odločajo v zunanjem ministrstvu. Tam so povedali, da patriarh doslej še ni zaprosil za turistični vizum, ko pa bo, bo o tem odločil vrh slovenske politike.« Slovenske novice pišejo, da so »o prihodu srbskega verskega voditelja slišali tudi v ljubljanski škofiji. Iz urada ljubljanskega nadškofa pa so povedali, da ga niso vabili, vendar bo visokega predstavnika pravoslavne cerkve sprjel tudi slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, če bo to gost zaprosil...« Enako kot »strah« Narodnih demokratov, je nenavadno tudi sprenevedanje notranjega in zunanjega ministrstva, da za obisk srbskega patriarha »ne vedo«. Prav tako očitno v ljubljanski škofiji o obisku skrbskega verskega voditelja niso samo »slišali«, saj je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v Republiki že 11. marca 1995 povedal, »da bo Slovenijo obiskal tudi srbski patriarh Pavle. Ta je napovedal svoj obisk za 16. in 17. junij, ko se bodo zbrali Srbi iz vsega sveta na cerkvenem obredu ob grobišču v Kočevski Reki.« (Nejnevami - kdo se boji oBciijev JLA Zdaj končno vemo, da je na spisku v Sloveniji nezaželenih 71 ljudi, ki jim je prepovedan vstop v državo, za 87 oseb pa je določen nadzor med njihovim morebitnim bivanjem v Sloveniji. Na prvem seznamu nezaželenih oseb iz leta 1991 je bilo 654 ljudi, predvsem nekdanjih oficirjev in drugih pripadnikov JLA, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo. Leta 1993 je bilo na spisku le še 321 ljudi, ker »za več kot polovico ni bilo mogoče dokazati očitanih dejanj«. Do najbolj radikalnega krčenja seznama pa je prišlo po posredovanju Centra za človekove pravice OZN v Ženevi in po »zainteresiranosti« generalnega sekretaraja OZN Butrosa Galija. Skupina žena nekdanjih oficirjev JLA je namreč, kot poroča Večer,« po neuspelih intervencijah pri raznih instancah v Sloveniji lani februarja poslala Centru za človekove pravice OZN v Ženevi obvestilo o domnevnih množičnih kršitvah človekovih pravic v Sloveniji, in sicer s trditvami, da Slovenija s tem, da nekdanjim častnikom ne dovoli vstopa v Slovenijo, čeprav so v njej živeli trideset let in četudi ni proti njim vložena nobena obtožba, krši pravico njihovih družin do skupnega življenja...« Vsekakor je nenavadno, da uradni organi o krčenju spiska nezaželenih oseb in o mednarodnih zahtevah v zvezi s tem niso obvestili javnosti takoj, ampak šele zdaj, ko je nastal škandal zaradi prihoda generala nekdanje JLA Aksentije-viča. Prav tako je lahko zelo dvorezna mlačnost v reakc(jah na različne domače ekstremne izjave, zlasti na tisto, da bi bilo treba preprečiti prihod v Slovenijo kar vsem oficirjem nekdanje JLA, ki so bili na spisku 1991. leta, tiste, ki živijo v Sloveniji, pa iz nje izgnati. Sicer pa sedanji preplah nekaterih poslancev in politikov zaradi domnevnega vračanja nekdanjih oficirjev JLA v Slovenijo, da bi ogrožali njeno stabilnost in varnost, govori predvsem o njihovem katastrofalnem nezaupanju v institucije slovenske države in v sposobnost pristojnih organov te države, da preprečijo vsako sovražno rovarjenje proti njej. Ustvarili so vtis o popolni domači razpuščenosti, stihiji; in šibkosti v soočanju z nevarnostjo, ki naj bi jo predstavljali oficirji nekdanje JLA. »Nevarnost« rišejo v najbolj črni in dramatični podobi, čeprav tako podatki obrambnega kot notranjega ministrstva ne dajejo podlage za takšno sklepanje. Notranje ministrstvo ugotavlja, da »zaenkrat nima podatkov, ki bi kazali na to, da nekdanji pripadniki JLA, ki bivajo v Sloveniji, bodisi kot tujci ali kot državljani Slovenije ogrožajo varnost države.« Obrambno ministrstvo pa zagotavlja, »da vse dosedanje vojaško - politične in varnostne ocene potrjujejo, da nekdanji pripadniki JLA ne ogrožajo obrambe dr- žave, negativno pa vplivajo na javni red v širšem smislu (negativne reakcije državljanov)«. V zvezi s strahovi, ki jih nekateri v Sloveniji kar naprej proizvajajo in širijo predvsem zaradi svojih notranjepolitičnih potreb in interesov, se zdi zanimiva, načelna in pogumna tale Peterletova misel: »če smo preživeli navzočnost več tisoč vojakov jugovojske in njenih generalov, bomo preživeli tudi 14-dnevni obisk generala Aksentijeviča pri svoji družini v Sloveniji. Seveda pa moramo biti odločno proti vsem, ki bi nam želeli pripovedovati stare jugozgodbe...« (Večer, 24. marca 1995) Cerkev - napadalec ali žrtev? Janez Gril je te dni v Družini zapisal, da so »slovenska javnost, tako državne ustanove kot civilna družba, v zvezi z vero in Cerkvijo pred pomembno odločitvijo. Povedati bomo morali, ali sprejemajo Cerkev kot del slovenskega naroda in njegove kulture, ki je že tisoč let navzoča v njegovi zgodovini in jo je pomagala ohranjati, in to želi biti tudi v prihodnje, ali ne. Tudi od tega odgovora bo odvisno, ali bo Slovenija postala del demokratične Evrope, ali pa bo ostala tam, kamor jo je spravil nedemokratični in veri sovražni komunistični režim. Z jasnim odgovorom ne bo mogoče več dolgo odlašati. Napovedani papežev obisk se bliža. Evropa postaja pozorna na novice, ki prihajajo iz Slovenije. Budnim očesom svetovne javnosti niso ostali prikriti vedno bolj grobi napadi na katoliško Cerkev in poskusi nekaterih političnih sil, da bi jo čimbolj izrinile izjavnega življenja. Naj novejši primer takšnega ravnanja je predlog nove šolske zakonodaje, ki po prepričanju mnogih v nekaterih predlaganih členih krši celo z ustavo zagotovljeno pravico o človekovem svobodnem izpovedovanju vere...« Žal Janez Gril razen enega člena (»ki prepoveduje konfesionalno dejavnost v javnih vrtcih in šolah«) ne navaja drugih neustavnih členov novega šolskega zakona. Tudi če so, obstaja več možnosti, da se to spremeni. Vendar pa to očitno ni glavni problem. Iz cerkvenih vrst že nekaj časa potencirano opozarjajo in ponavljajo, da se v Sloveniji dogajajo »vedno bolj grobi napadi na katoliško Cerkev, ne da bi te napade identificirali. O »napadih na Cerkev« so potencirano govorili ob lokalnih volitvah, čeprav je največkrat šlo zgolj za posamezne odgovore na izrazito enostransko in arbitrarno vključevanje cerkve v predvolilno kampanjo, tudi za njene napade na drugače misleče. Cerkev se bo morala navaditi, da njeno vključevanje v javno življenje - za kar si kar naprej prizadeva in kar naprej zahteva - ne more ostajati brez odmeva. Če si sama jemlje pravico, da povsem konkretno in kritično sodi o vrsti družbenih zadev, potem mora pričakovati tudi ustrezne odzive na to. Razen seveda, če zase ne pričakuje in ne želi kakšne monopolne pozicije. Takšen konkreten dialog pa v demokratični družbi pač ni moč kar tako in nasploh proglasiti za nekakšne splošne napade na katoliško Cerkev. Krka - spomin na delavce Krka iz Novega mesta je zaslužna, da so se te dni na čisto »ekonomskih« straneh naših časnikov spet pojavih delavci. Medtem ko se mnogim novopečenim »poslovnežem« (in njihovim spremljevalcem) zdi kakršnokoli omenjanje delavcev »nemoderno« (in nepotrebno), pa v sistemu, ki se v marsičem uvršča v vrh. svetovne farmacevtske proizvodnje, samozavestno in s ponosom izjavljajo, »da brez dobrih delavcev uspehov ne bi bilo. Zato ohranjajo skrb za zaposlene (preventivni zdravstveni pregledi in dopusti, letovanje s popustom, termalno zdravljenje, ugodna stanovanjska posojila itd.), ki je drugje večinoma ni več.... Veliko skrb posvečajo dodatnemu izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, povprečno se vsak Krkaš izobražuje pet dni letno.... Imajo 95 štipendistov, doslej so štipendirali blizu tisoč mladih ljudi.... Razmišljajo o plačevanju dodatnega zdravstvenega in dodatnega pokojninskega zavarovanja vsem zaposlenim...'.« Ko so o vsem tem govorili ministrici za delo, družino in socialne zadeve Rini Klinar, se morda niti niso zavedali, kako »posebni« so in kako bodo, morda tudi še koga drugega s svojim ravnanjem »spomnili na delavce« in na to, da govoriti o delavcih ni nemoderno. V Sloveniji ni malo takšnih, ki poskušajo svoje poslovne »sposobnosti« dokazovati predvsem z ukinjanjem pravic delavcev. Sploh ne bi bilo slabo, če bi različne žirije za najbolj uspešne in sploh »naj« poslovneže predvidele kot enega izmed odločilnih pogojev za pridobitev takšnih priznanj tudi njihov odnos do delavcev, njihovih pravic in njihovega konkretnega položaja v konkretnem poletju. Pripravil: J. K. 30. marca 1995 Lado Pohar; podpredsednik Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije O SLOVENSKI NOB VEDO TUDI NA AMERIŠKIH ŠOLAH Razstava o prispevku Slovenije zavezniški koaliciji v Pentagonu - O usodi slovenskih partizanskih zastav v Muzeju holokavsta - Slovenska emigracija se zateka k lažnim govoricam, ki jih je plasirala že nacistična propaganda - Domobranci prodajajo tezo, da je bila namesto NOB državljanska vojna, in s tem zanikajo vsako okupacijo - Drobničeve akrobacije o tem, da niso prisegli Hitleiju, so sprenevedanje, nevredno intelektualca PANORAMA: Pred kratkim ate bili kot predstavnik slovenske borčevske organizacije v Združenih državah. Imeli ate vrato konkretnih nalog. Katere bo bile te naloge? POHAR: V prvi vrsti sem bil tam v imenu slovenskih borcev in sem dobil kup nalog od naše organizacije. Hkrati sem bil pooblaščen za eno nalogo tudi od našega Muzeja sodobne zgodovine. Izpostavil bi tri naloge, ki so bile med številnimi in pomembnimi, včasih tudi malo delikatnimi, v ospredju. Prva j e bila povezana z razstavo, ki smo si jo zamislili skupaj z ameriškimi veterani, s katerimi imamo že dolgo časa stike, da bi jo ob 50-letnici posredovali našim soborcem v Ameriki. Gre za našo bojno sodelovanje med drugo svetovno vojno, zlasti za razstreljevanje železniških prog, to je prekinjanje komunikacij, preko katerih so Nemci dobivali pomoč, ko so hoteli preprečiti izkrcanje. Drugič gre za delo njihovih vojnih misij pri nas, tretji element pa je reševanje zavezniških letalcev, ki so jih sestrelili nad Slovenijo pri akcijah bombardiranja Nemčije in smo jih mi reševali in pošiljali nazaj. Ti trije elementi so bili predmet razstave, ki smo jo poslali v Pentagon. PANORAMA: Menda ae Je prva pošiljka v ZDA izgubila? POHAR: Da. V enem tednu, to je bilo tudi priznanje našemu muzeju, smo poslali drugo in ta druga je bila postavljena v enem od dolgih hodnikov Pentagona. Ko sem jo videl, sem bil vesel, ker je bila oblegana. Uslužbencev Pentagona je 23.000, lahko si predstavljate, da je tam strašen promet in imajo obiskovalce tam noč in dan. Tja vozita dve podzemni železnici in to je tako odprta hiša, da ne morete verjeti, da je tam štab ameriške vojske. Neko popoldne so me klicali! z ambasade in rekli: Lado, žalostna vest, ne bodi preveč jezen, vse skupaj je padlo v vodo. Naši nasprotniki so uspeli, nešteto pisem so poslali guvernerju države Ohio, bivšemu kozmonavtu Glennu, in ga prepričali, daje to nekaj drugega, kot ste vi predstavili. Glenn je interveniral pri vladi in ne vem še kje in zahteval, naj ameriška stran prepreči razstavo, če pa je ne more, ker je že objavljena, naj vsaj nobenega uradnega predstavnika ne bo na otvoritvi in naj razstavi ne dajo nobenega uradnega poudarka. PANORAMA: Očitki ao bili, naj bi šlo za komunistično propagando? POHAR: Komunistična propaganda, ne pa NOB. Žalosten sem šel spat, drugo jutro sem šel takoj tja. Potolažili so me, da se stvari malo spreminjajo. Poskusili smo jim dopovedati, da to ne gre zadnji moment in da ne gre verjeti tistim, ki so se v drugi svetovni vojni borili tudi proti njim, kar je zgodovinsko dokazano v njihovih lastnih arhivih. In res je zaleglo. Američani so reagirali uradno na tak način, da so status te razstave, kije sicer skromna, saj to je fotografska preprosta razstava, ampak zgodovinsko verna, dvignili. Prestavili so jo v konferenčno sobo ob kabinetu njihovega obrambnega ministra kot nekakšno kuliso, pred katero bosta ministra Kacin in Perry podpisovala memorandum. Otvoritev je bila 10 minut po tistem, ko smo doživeli veličastno parado pred Pentagonom: obe zastavi, ameriška in naša, vihrata, častne salve, pozdravita se oba ministra, govorita o sodelovanju med slovensko vojsko že med NOB in o zdajšnjem sodelovanju. Bil sem med ameriškimi Slovenci in so se mi oči orosile, tak prizor je bil. Po tistem smo šli vsi v sobo, kjer so bili že ameriški veterani, vodja proslav 50. obletnice konca vojne general Kickligter in tu sta bila spet dva govora. Kacin jih je pbzdravil in govoril v gladki angleščini. Perry je zelo čustveno pozdravil njihove veterane in mene kot predstavnika slovenskih. Dali so nam medalje, priznanja in vsak od tistih veteranov, ki so bili večinoma predstavniki vojnih misij pri nas ali rešeni talci, je govoril tako o Slovencih, o našem narodu, o tem, kako so jih oni rešili, da so prišli nazaj v svoje domove itd. Bilo je ganljivo, oni so vsi jokali, da je Kickligter, ki je možak, general, rekel, ja, če boste takole nadaljevali, jaz ne bom mogel voditi, saj ste me preveč ganili. PANORAMA: Kakšen pa Je aicer odnos Američanov do druge avetovne vojne? POHAR: Te naloge, ki sem jih prej omenil, so bile težke tudi zato, ker človek ne ve, na kaj bo naletel. Moram pa povedati, da je vzdušje v Ameriki ob tej 50-letnici tako, da je zelo naklonjeno. Zelo so se potrudili in ne spominjajo se samo konca, ampak vseh petih let vojne. Iz gradiva, ki ga izdajajo, je videti, kako so razgibali svoje prebivalstvo, zlasti mladino. Patriotična vzgoja in zavest o tem, kaj je domovina in kako jo je treba obraniti, je pri njih na čisto drugem nivoju kot pri nas. Ljubezen do domovine je pri njih skoraj kult. Za primer: na dvorišču sem videl različne zastave in serii vprašal za kaj gre. Bili sta ameriška in italijanska in povedali so mi tole: Oni tako cenijo zastavo, ta človek ima rojstni dan, po rodu je Italijan. Ta naloga mi je uspela zavoljo vzdušja, ki je bilo tam in zavoljo naših sobojevnikov veteranov, ki zelo cenijo slovenske partizane, NOB in Slovenijo nasploh kot deželo. Mislim, da je to tudi pripomoglo k reševanju drugih nalog, ki niso bile nič kaj dosti lažje. PANORAMA: Razstava, ki Je sedaj v Pentagonu, bo potem dobila atalno mesto drugje? POHAR: Razstava, kije bila postavljena v Pentagonu, je bila priložnostna in od tukaj, kjer je nekaj tednov razstavljena, bo šla potem v Colorado Spring v akademijo njihovih oficirjev in bo tam stalno ostala. Že to je pomembno, da svoje oficirje vzgajajo tudi na tradicijah junaštev in težav druge svetovne vojne. Druga naloga, o kateri sem želel povedati, je razstava, ki jo pripravljamo samo na temo reševanja letalcev, kako smo jih reševali med vojno. Uvodno je zamišljena predstavitev Slovenije kot dežele, ki je bila strateško na tej poti in je bilo logično, da so tukaj lahko pristajali in padali dol. Piloti so imeli navodilo ameriške vojske, če se boste ponesrečili na poti nazaj, tuje teritorij, kjer so partizani, tu je možna rešitev. Tretji element razstave je tisti, ki ga predstavljajo bivši rešeni letalci. Zdaj že njihovi potomci, otroci, prihajajo nazaj, njihove žene, vnuki in so z našimi ljudmi zelo prisrčni. Največ tega je opisal Edi Šelhaus v svojih knjigah. To so trije elementi bodoče razstave v neki bivši ameriški letalski bazi. Taje še živa, ne sicer več kot letalska baza, kjer bi se njihovi gojenci usposabljali za razne letalske službe, ampak obstaja zdaj že muzej, ki prikazuje razvoj ameriškega letalstva, tudi civilnega. Imenuje se Octave Chanute Airspace Foundation. Octave Chanute je bil inženir, ki je bil pri njih pionir letalstva, in po njem se imenuje ta baza. Ugodno je, daje locirana v državi Illinois, ki je zelo naseljena s Slovenci. Skratka, ta muzej je že dve leti z nami v kontaktih in pripravljamo to razstavo. Samo bili smo nemarni ali ne dosti ekspeditivni, ni bilo dosti pomoči od naših zgodovinarjev in muzealcev in smo zamujali z že dogovorjeno razstavo. Zdaj pa se dogaja tisto, kar sem že omenil. Društvo Tabor, ti slovenski desničarski krogi v ZDA so začeli bombardirati vodstvo muzeja s pismi, da to ni bil noben NOB. PANORAMA: Ravno usoda rešenih letalcev pa dokazuje, kdo Jih je reševal in kako ao z rešenimi letalci delali njihovi predhodniki, kijih zdaj zastopajo, in to Je najbrž zelo močan argument? POHAR: In tudi velika pomoč je bila. Imamo profesorja Andersena, ki je na tej univerzi predaval. Zdaj je upokojen, ampak je še zmeraj aktiven. Ta mi je prišel pomagat na teh razgovorih. Ameriških Slovencev imaš dvoje: tisto staro generacijo, izseljensko in zavedno, ki je na svojo domovino ponosna in želi njen uspeh ter razvoj, in imaš prišleke. Prvi so mi pomagali in en Slovenec in Slovenka sta bila tam in sta ves čas držala stike z muzejem, potem Andersen, pa še en naš gospodarski predstavnik je prišel iz Chicaga. Tako da smo bili le trije pogajalci z upravnim odborom. Oni so bili pripravljeni in smo bili že vse dogovorjeni, da bo ta razstava tam. Naenkrat pa so nam poslali pismo in sporočili: mi smo vojaški muzej, in predno boste razstavo pri nas postavili, vedite, da bomo hoteli imeti točno dokumentirano, kaj boste poslali. Naš muzejski kurator in zgodovinar bosta vse natančno preverila, ker ne moremo postavljati nobene politične propagande. Razstavo v Slovenian room - vidite, tako daleč smo že bili, da so oni določili sobo, j o imenovali slovenska soba — boste pa vi plačali, vse bo na vaše stroške, kar bo treba znova adaptirati v sobi. Ko smo poizvedovali, sem dobil preko ambasade tista pisma, ki jih je poslal Peter Urbanc iz Kanade in domobranska organizacija Tabor. To so tisti argumenti, ki jih tudi tu slišimo. Med drugim je Urbanc rekel: Zdi se mi, da slovenska partizanska organizacija namerava postaviti stalno razstavo v vašem muzeju. Predmet te razstave naj bi bilo reševanje ameriških letalcev. Zelo dobro je poznano, da vsi ameriški letalci niso bili rešeni, njihova usoda ni bila nikoli točno pojasnjena. Dejstvo je, da so bili v nekaterih primerih ti letalci pobiti ali maltretirani in so jih tretirali kot ujetnike. Odgovorni za to pa so bili partizani. In znano je tudi, da ta boj sploh ni bil NOB, ampak državljanska vojna, OF je bila samo komunistična revolucija. In takih pisem je ta človek poslal kar nekaj. Interesantno je, da so se ljucjje v muzeju nekaj časa upirali in da so celo že omenjenega profesorja Andersena, ki je sicer član upravnega odbora, pooblastili oziroma ga prosili, naj se sestane s Pe- trom Urbancem, da bi ga prepričal o tem, da nima prav. PANORAMA: Tudi ta Urbanc je v pismih bralcev v slovenskem časopisju predstavil svoj politični profil. POHAR: Eden od vodij ameriške vojaške misije na Štajerskem, ki jo je vodil major Lindsay, je bil tedanji kapetan Goodwin. Srečal sem ga, človek je invalid, pri nas je bil ranjen v napadu na litijski most. In on je na srečanju v Pentagonu ponovil svojo izjavo iz leta 1944, ko je napisal: Slišal sem lažne govorice, ki jih je plasirala nemška propaganda, da so bili ameriški letalci slabo sprejeti in maltretirani od slovenskih partizanov. To ni res. Govoril sem z vsakim ameriškim letalcem, ki se je dotaknil slovenske zemlje v času, ko sem bil jaz tu oficir, in vsak mož mi je dejal, da so ga Slovenci sprejeli zelo ljubeznivo in da so slovenski partizani najboljše skrbeli zanje. To izjavo je potrdil, ker je slišal, da so hoteli razstavo preprečiti. Rekel je: »Jaz sem že takrat povedal, vsakega sem zaslišal, ker je bila to moja oficirska dolžnost. Te njihove izjave so vse v naših arhivih.« Sam sem šel poiskat knjižico Allied Airmen and Prisoners of War rescued by the Slovene Partisans. V njej so podatki o vseh tistih, ki smo jih rešili. Samo ameriških letalcev smo rešili 303, tu je 500 imen zavezniških vojakov, tudi letalcev, in nekaterih, ki smo jih pomagali rešiti iz taborišča ali pa kjerkoli. Priznanje za to reševanje je izrazil general major Tvrining že 12. februarja 1945. Med drugim je dejal: »Ne glede na vaša lastna življenja in varnost vaših družin ste rešili stotine življenj naših letalcev, dajali ste jim hrano, medicinsko pomoč in zatočišče. Z njimi ste prehodili tisoče milj težkega terena čez hribe, po dežju in snegu in ste rešili in prepeljali naše letalce na varno. Kot komandant 15. zračne flote in v imenu očetov in mater teh mojih letalcev vam izražam hvaležnost Amerike za vaša hrabra dejanja. Naša globoka zahvala gre tudi vsem za to, da ste pokopali mrtve in da ste nam poslali njihove osebne stvari. Hrabri patrioti, ko ste delovali v taki nevarnosti za vašo lastno varnost, ste pridobili srca naših letalcev in ustvarili ugled vas in vaše domovine.« Torej, tako kot je ta takrat napisal, takole oni zares čutijo. Druga akcija je potem tudi uspela po zaslugi prav tega. Andersen je bi na seji odbora. Druga komponenta so bili naši Slovenci, ki tam živijo in so tudi prišli pomagat na to sejo. Delegate odbora smo prepričali, ko smo jim pokazali tudi slike rešenih in slike tega, kar bomo tam razstavili. To so slike, ki so nastale v partizanih. Tu imate Šubica, kako je slikal enega od njih, tega je slikal Slana, potem bolnice, kjer so bili, kako smo pokopali enega, častna straža ob grobu, padel je pod Triglavom, naše bolnice. Slika prepriča. To jih je do konca prepričalo in obljubili so, da bodo poročali upravnemu odboru in ta bo zanesljivo sprejel, saj to, kar oni priporočajo, tudi ponavadi sprejmejo. Videli so, da so nasedli, ne vsi, del pa. Muzej holokavsta so odprli leta 1992. Takrat je bil tam predsednik Kučan in je videl zastavo 9. korpusa med tistimi zastavami enot, ki so ob koncu vojne reševale taborišča. Na to zastavo smo bili vsi zelo ponosni, kasneje pa so opazili, da te zastave ni bilo več. Pojasnili so, da so iskali dokumentacijo in prave niso našli, zato tudi zastave ni več. Imel sem srečo, da je to podprl tudi naš ambasador in je šel zraven. Prišli smo do generalnega direktorja, starega gospoda, še dva sta bila zraven — šef njihovih arhivov in vodja oddelka za stike z inozemstvom, jaz pa sem medtem pregledal cel muzej. To je nekaj grozljivega, kaj so oni v tem muzeju prikazali in kako je ta muzej centralna inštitucija za osveščanje. Mladi lju-dje dnevno prihajajo tja, pred muzejem so kilometrske vrste, čakajo, da pridejo noter otroci, njihovi učitelji. In videl sem, kako mlada duša dojema te strahote. V muzeju holokavsta je prikazano vse, od prihoda Hitlerja na oblast pa do konca osvoboditve. In to na tak način, da vas mora pretresti. Recimo, imate klop iz nekega nemškega parka, kjer piše: Na to klop ne sme sesti noben Žid. Kupi las, ki so jih postrigli žrtvam, soba, ki je namenjena samo za otroke, kaže dečka, njegove smuči, njegovo kolo, njegove šolske stvari, in to njegovo usodo doživiš, ko greš skozi njegovo stanovanje. Potem pa mladi pišejo vtise, skratka, to je strašno pretresljiva inštitucija o tem, kaj je fašizem in nacizem resnično bil in kakšna so njegova dejanja. Ampak v tem muzeju, ki ga obišče na dan tisoče in tisoče ljudi, ni ene besede o nas. Vsi so trpeli, Ži nat,on as an ethnic unil R,nrt , to des,roy 'he Slovenc groups of various ideological odem",™' h pol",cal Par|ies and J 'ose up in the desire ,0 pfesŽr " began ,hc -^stance and I Slovene State as part of a fc Fact Sheet, World War II| lontrihution of Slovenia GERMAN? CZECHR. AUSTRIA ital? underground orpj casualties. a boi ntrationj ltwas activem auxiliary and s figo v žepu. Lepo vas prosim, kako more pravnik prisego, ki je osnova pravnih postopkov, takole tolmačiti, da je bila to lažna prisega ipd. To daje mladini res krasen zgled. In potem pravi, ves čas smo vedeli, da bodo Nemci zgubili. Mi smo čakali iz taktičnih razlogov, da jih bomo napadli, ko bodo drugi obračunali. Ta teza se mi zdi strašno narcisoidna, ali to se mi zdi nemogoče zaslepljeno, da ti rečeš, naj se veliki tepejo, mi Slovenci pa bomo počakali. To se pravi, Američan, Anglež, Francoz, Rus je manjvreden, on naj preliva kri, Slovenec je pa toliko vreden, da ne more krvaveti za svojo domovino. Mar mu ni zgodovina dala že dovolj dokazov, kaj smo s takim čakanjem pod režimom klerikalcev v zgodovini doživeli? Kadar smo čakali, smo zmerom izgubili. P° prvi svetovni vojni smo izgubili Primorsko samo zato, ker so Italijani pristopili k zahodnim zaveznikom in so bili med zmagovalci, mi smo bili pa flgole-In če bi zdaj čakali, bi bili ravno tako ob Primorsko-Tako smo j o pa dobili, dobili smo izhod na morje, ker smo imeli 9. korpus tam, ker smo bili na pravem mestu, ker smo bili na zavezniški strani. S to taktiko, ko pravi, da so oni čakali, v resnici niso čakali, ampak so pomagali okupatorju in nas onemogočali-Sam sem bil v 9. korpusu, take borbe, kakršne smo mi nazadnje doživeli, smo vedno doživljali, mi smo se čudili, kaj se dogaja, da nas tako tolčejo. Tu so bili domobranci najhujši, hujši kot Nemci. To je bila taktika, samo da mi ne bi prišli pravočasno pred zavezniki. To nam je neverjetno škodovalo, tako časovno, drugič pa so nas oslabili. Sicer bi mi prej prišli na zahodno mejo in bi še več dobili. Dobili pa smo edini med zavezniki premaknitev meje v našo korist. Niti Francozom zavezniki niso dovolili, da bi kaj dobili, mi pa smo zato, ker smo bili aktivni z zavezniki, dobili ta del. To se pravi, da so s taktiko čakanja, ki ni bilo čakanje, ampak izdaja, največ škodili. Oni so kazali tudi okupatorju na naše ljudi in so potem šli v taborišča, pod puške kot talci. PANORAMA: Govorijo o alternativni manifestaciji. Alije to še aktualno? POHAR: Ne vem, kaj bodo naredili. Slišal sem, da bodo nastopili. To bi še rad rekel, čeprav nočem biti noben propagandist za komuniste: Drobnič je rekel, partizani se niso borili za Slovenijo, oni so bili izpostava Moskve, komunisti so se borili za svetovno revolucijo. Največji zločin so napravili s tem, ko so nahujskali Slovence, da gre res za boj proti komunizmu, za ohranitev vere, da so partizani brezverci, ki živijo ob skupnem kotlu, imajo skupne vse ženske itd. V Čebinskem manifestu piše: Sleherni borec za svobodo slovenskega naroda, v prvi vrsti vsak komunist, spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika, kajti tisti, ki v tem trenutku, ko gre za obstanek slovenskega naroda, seje s tem vprašanjem vdor med slovenskim ljudstvom, izdaja interese slovenskega naroda. In še: Ustanovni kongres govori o tem, zakaj smo ustanovili slovensko par-tijo, zato da bi podčrtali pripravljenost boriti se za to, da bi tudi slovenski narod svobodneje zadihal-Ustanovni kongres KPS manifestira trdno voljo slb' venskih komunistov, dati na razpolago svojemu ljudstvu vse svoje sile ter izraža njihovo neomajno zvestobo slovenskemu narodu. In to je bilo tisto, kar je mobiliziralo Slovence. Nobena komunistična ideja, ampak to, kar je takrat partija, zavedajoč se nevarnosti, kakršna je pretila, povedala. Torej tale njegova teza, da to ni bila nacionalno pogojena vstaja proti okupatorju, je na trhlih nogah. In še zadnje: Ko so se predajali pod poveljstvo Italijanov, je njihov general Vittorio Ruggero poveljnik divizij6 Cravatte rose rekel škofu Rožmanu: MVAC nam Italijanom veliko pomaga, a med vami Slovenci ustvarja tako sovraštvo, da ga 50 let ne boste mogli odpraviti. In to je resnično. To je predvideval Italijan in jim je povedal, in kljub temu so šli v izdajo. Mislim, da so zmedeni. Te njihove izjave, recimo Pučnik je rekel v Slovencu: S proslavo želijo dokazati, da so bili del antihitlerjevske koalicije, da so bili del zavezniške vojske. To nikoli niso bili in tega nikoli ne bodo dokazali. Drobniča je na televizij1 vprašal isto. Drobnič pa je že bil v zadregi in je rekel, formalno so sicer bili, ampak v resnici so bili to, kar sem rekel, borci za komunizem itd. To se pravi, da jim malo drsi, jim je nerodno, ko prisluhnejo svojim argumentom. Najprej so zahtevali, da grej o v častni odbor in so vanj vlekli domobrance, cerkev, to kar sploh ne vodi zraven. Crnkovič in Kacin sta rekla, če niste zato, ni treba, da ste zraven. In tudi boljše je, da greste tisti dan, ko bo proslava, na izlet. Zdi se mi, daje ta njihova nasilna politizacija in pritisk, ki 6a izvajajo, izraz njihove precejšnje zmede in strahu, da se bodo razkrinkali, in zato takole, najprej v odbor, zdaj pa ven. Zdi se mi, da bo vse to negativno za ugled Slovenije v naprednem svetu. Ta veliko bolj spoštljivo presoja našo NOV. Z'tnik Protikomunistični hord proti okupatmju Začnimo za ogrevanje s starim albanskim dovtipom! Razmišljajoč o vseobči mizeriji pride nekomu na misel, da bi Albanija napovedala vojno ZDA, po zmagi pa bi ji le-te (očitno po nemškem zgledu) pomagale k hitremu razcvetu. Drugi nekaj časa globoko preudarja, nato pa previdno pripomni: »Ja kaj pa, če zmagamo?« Povsem se strinjam s tistimi sodržavljani, ki menijo, da imamo Slovenci precej bolj žgočih tem od prerekanja o zgodovinskih dogodkih pred 50 leti. Stvar ni nič manj nesmiselna, kot če bi se nenadoma vsi državljani odločili, da sl sami doma izdelujejo čevlje, hkrati pa bi vsak svoje ponujal na trgu. Namigujem torej na to, da naj bi se z zgodovino pečali predvsem poklicni Ijutjje in morda še nekateri novinarji. Kajti končni vtis je, da se vsi pečamo z vsem in hkrati nihče z ničimer dovolj resno. Kljub zgornji trditvi priznavam, da nas je 50. obletnica konca druge svetovne vojne že dokončno potegnila v svoj vrtinec in da je prepozno pozivati k preudarnosti ali pa jo od kogarkoli pričakovati. Na trenutke človek skorajda obžaluje, da bi nemara bilo za narodov razvoj bolj srečno naključje, ako bi se bili vsi skupaj znašli na strani poražencev, če nam že ni bilo sojeno, da bi bili vsi med zmagovalci. S tem nočem trditi, da so Nemci imeli srečo, čepa soje že kaj imeli, Je v tem, da so iz vojne izšli neprimerno enotnejši. Tudi nočem meditirati o tem, da je v človeški naturi nekaj mazohističnega, ker pač črnogleda izkušnja opozarja, da morajo ljudje trpeti, da bi postali plemenitejši. Če smo se torej spustili v vsesplošno prerekanje, tedaj je bolje v njem sodelovati. Tako se človek počuti manj opeharjenega! Med nekim brskanjem mi je prišel v roke Koledar Svobodne Slovenije 1949, publikacija argentinskih Slovencev, ki so po končani svetovni vojni zapustili domovino. Preden nadaljujem z mislijo, moram vnovič postaviti — pravzaprav zgolj retorično vprašanje, saj odgovora nanj od prizadetih ne morem pričakovati oziroma ga tako ali tako poznam. Le čemu neki je bilo treba prejšnji oblasti skrivati t.i. politično emigrantsko literaturo pred svojimi podaniki? Prvič je domnevno povsem zaupala svojim podanikom - oni pa njej. Drugič pa nobene stvari ni mogoče zares skriti in preprečiti, če pa to poskušaš, postaja kvečjemu bolj zanimiva. In končno: ta literatura bi v nemogočem govorila v prid povojne oblasti. Zlasti ako bi bila ljudem dostopna tudi takoj po vojni, ko so iz živega spomina poznali komaj minule dogodke v resničnejši luči, kakor jih poznajo sedanja pokolenja. Seveda bi oblast ravnala tako, če bi (sama sebi) verjela, da v resnici želi imeti razgledane, kritično razmišljajoče, duhovno vzravnane podanike... No, med onim brskanjem sem opazil, da »Koledar« vsebuje tudi nekakšno kratko kronologijo dogodkov iz druge svetovne vojne na naših tleh. Pritegnilo me je dvoje kronoloških »notic«. Navajam ju po spominu, poudarjene besede pa so dobesedne: 1) 39. 4. 1941: V Ijubljanl je bila osnovana Slovenska legija kot prva protiokupatorska vojaška organizacija, kije združila veliko večino protikomunističnih borcev. 3) 15. 7.-15. 11. 1943: velika italijanska ofenziva, pustošenje Notranjske in Dolenjske ter nekomunističnega prebivalstva, njegovo odvajanje v internacijo. Kaj pade v oči? Operiranje s pojmom »protikomunističen« oz. »nekomunističen«. Kako so ustanovitelji Slovenske legije lahko že 39. 4. 1941 zasnovali organizacijo iz protikomunističnih borcev? Kakšni razlogi so vodili Italijane, da so med svojo ofenzivo represirali samo nekomunistično prebivalstvo in zakaj ne tudi komunističnega? Saj so vendar »komunistični banditi« tolkli po okupatorju. Akcij Slovenske legije proti njemu zgodo- vinske kronike ne beležijo. Ali pa je bilo mar vse komunistično prebivalstvo v gozdovih? Težko verjetno, saj je iz protikomunistične agitacije mogoče razbrati, da gre za peščico pustolovcev, ki želijo Slovenijo položiti pred noge Džu-gašviliju. Kakšen smisel bi imelo, da bi se za grehe komunističnih somišljenikov okupator maščeval nasprotnikom komunistov, saj bi s tem zapravil še zadnje sicer močno zaželeno zaupanje med okupiranim prebivalstvom! V obeh navedenih primerih je jasno, da gre pri oznaki nekomunističen oziroma protikomunističen za naknadne ideološko-politične pridevke. Če bi npr. nasprotniki OF vsaj po nemškem napadu na ZSSR lahko domnevali, da se gredo navidezno punta-rijo komunisti zato, da bi pomagali sebi in Stalinu na oblast v Sloveniji, tega nikakor niso mogli domnevati že 89. aprila 1941. Če pa se je Slovenska legija res nameravala bojevati proti okupatorjem in če so bili njeni očetje res toliko boljši (patrioti), kot jih je bilo najti v OF oziroma KP, zakaj vendar niso poskušali, preden je voz začel drveti navzdol, za vsako ceno najti stika z vodilnimi v OF in jim predlagati drugačno taktiko (...), da bi karkoli ukrenili že zato, da bi imeli pred zgodovino mirno vest, da so poskusili vse, kar je bilo poskusiti sploh mogoče. Dokaza o kakšnem podobnem poskusu ni najti, tega pa ne more opravičiti niti dejstvo, da je vodstvo OF vnaprej obsodilo morebiten boj proti okupatQrjem zunaj svojih okvirjev. Letošnji jubilej naj bo res spomin in opomin, naj bo spomenik pogumu in patriotizmu, a nam Slovencem naj bi bil predvsem izziv, da bi celoviteje in stvarneje spoznali sami sebe. Piše: Jože Smole 3 Uspeh nemških sindikatov Ocene o vse manjšem vplivu nemških delavskih sindikatov so se pokazale za povsem neutemeljene. Sindikat kovinarjev je s stavko v velikih bavarskih elektronskih podjetjih dosegel osnovne zahteve in sprožil pomembne premike v odnosih med delavci in delodajalci. Ne samo na področju plač, temveč tudi glede položaja delavcev v podjetjih in v družbi nasploh. Sindikat kovinarjev IO Metal, ki Ima tri milijone članov v osem tisoč podjetjih, je v začetku januarja postavil tri osnovne zahteve: povečanje delavskih plač za šest odstotkov, zmanjšanje delovnega časa za eno uro na teden, dopolnilna jamstva za socialno varnost delavcev. Direktorji velikih podjetij se s sindikatom IO Metal sprva sploh niso hoteli resno pogajati. Menili so, da so omenjene zahteve tako pretirane, da zanje ni vredno izgubljati časa. Takšno trdo sta- lišče so gradili tudi na ocenah, da je med nemškimi delavci vse manj zanimanja za sindikate, da se članstvo osipa in da sindikati nasploh zgubljajo pomen. To, da v zadnjih enajstih letih v Nemčiji ni bilo nobene resnejše delavske stavke, je samozavest delodajalcev še bolj utrjevalo. Živeli so v prepričanju, da je socialni mir avtomatično zagotovljen in zato lahko uveljavljajo trdo linijo. Kovinarji, združeni v IG Me-talu, so resnost svojih zahtev prepričljivo dokazali s stavko na Bavarskem. Po odločitvi vodstva sindikata je bila ta stavka omejena in v nekem smislu samo opozorilna, saj sojo organizirali le v nekaj velikih podjetjih. Hkrati pa so dali jasno vedeti, da v primeru neuspešnih pogajanj lahko sprožijo obsežne delavske stavke po vsej Nemčiji. Po enajstih dnevih stavke enajst tisoč delavcev na Bavarskem so se menedžerji, združeni v Gesamtmetallu, resno zamislili nad tem opozorilom in svoje začetno stališče spremenili. Pomembno je, da se bo dogovor o petodstotnem povečanju delavskih plač, kije bil dosežen na Bavarskem, razširil na vso Nemčijo. To pomeni, da bo tri in pol milijona kovinarjev takoj dobilo povečane mesečne zaslužke. Dogovor predvideva, da se bodo v prihodnjem letu plače nemških kovinarjev povečale še za nadaljnjih pet odstotkov. Logično je predvidevanje, da bodo morali tem spremembam slediti tudi delodajalci v drugih nemških podjetjih. Uprava kemične industrije v Hessu je načelno pristala na trinajsto plačo. Zavarovalnice so svojim 830.000 uslužbencem plače že povečale za štiri odstotke. Direktorji v nemških poletjih so dojeli, da bi se bilo tvegano soočiti s širokim stavkovnim valom, zlasti v času, ko se je vrednost nemške marke od začetka leta do zdaj povečala za pet odstotkov, s čimer so se poslabšali izvozni pogoji. Sindikat kovinarjev je s pravilno odmerjenimi zahtevami in z odločnim stališčem dejansko zastopal interese vseh nemških delavcev. S tem so vsi delavski sindikati v Nemčiji dobili večjo veljavo. Pokazalo seje, da bo nemško sindikalno gibanje tudi v prihodnje zelo pomembno. Dogovorjeno splošno petodstotno povečanje delavskih plač je presenetilo vladne ekonomske svetovalce, ki so menili, da bi se delavske plače letos lahko povečale maksimalno za 3,5 odstotka. Ugotovili so, da bo vlada sedaj morala v svoji ekonomski politiki marsikaj spremeniti. Delodajalci ocenjujejo, da se bodo stroški dela letos povečali za 4,4 odstotke, v naslednjem letu pa za 5,4 odstotka. Predstavniki sindikatov pripominjajo, daje pri sedanjih velikih profitih to razmeroma majhno povečanje stroškov. To tudi potrjuje, da so ravnali pravilno, ko so v pogojih za ponovno rast nemškega gospodarstva zahtevali, naj bodo tudi delavci deležni vsaj dela teh rezultatov. Sindikat kovinarjev je uspel tudi s svojo drugo zahtevo. Delovni čas kovinarjev se bo s sedanjih 36 ur na teden zmanjšal na 35 ur. To bo začelo veljati oktobra letos. Do takrat naj bi v podjetjih izvedli vse potrebne spremembe v proizvodnem procesu. Računajo, da bo skrajšani delovnik postopno uveden v vseh nemških industrijah. Med dosežki uspešnih pogajanj so tudi nova dopolnila o socialni varnosti delavcev. Ob rob komentarju uspeha nemških delavskih sindikatov naj pripomnim, da so naša sredstva javnega obveščanja o vsem tem bore malo poročala. Gre za spodrsjaj ali za podcenjevanje sindikatov? Na vsak način so izkušnje IG Metala zelo poučne tudi za nas. Danes bivanja je dandanašnje priklicevanje teme v eksistenco tako posameznika kot celotnega naroda, ki mu j e v zdajšnjosti življenja uspelo domovino obivanjiti v strukturi svoje samostojne države na principih enakopravnosti, enakovrednosti in svobode. To je udejanjil s svetovljansko opredeljeno voljo in močjo, ki se kreirata v tostranem vitalizmu, kateri absolutno zavrača kakršnokoli ideologizacijo in dogmatiza-cijo, obe mišljenjski konstrukciji pa se na žalost razraščata kot plevel na prikraju slovenskega njivja, saj se na domačih poljinah želi preprečevati in celo prepovedati samostojno in izvirno ter izvorno bistvo bivanja. Zato se ne čudimo, če se v zameno za upanje kali strah, ki naj bi se ozrnil kot strahospoštovanje. Vendar pa je še v isti sapi potrebno povedati, da se ta življenjska drža ne more osemeniti brez tako ali drugače mišljene prisile, ki je lahko glede na zgodovinsko izkušnjo Slovenca le kratkega veka, kar seveda še ne pomeni, da se lahko predamo kakršnikoli brezskrbnosti, ampak sta naša pravica in dolžnost, da svoje spoznanje in prepričanje imaginiramo in transcendiramo iz svoje osebnosti v zemeljsko verovanje. Klici teme se želijo oglasoviti in ubesediti najprej v razumevanju materinstva, ki naj bi se odpovedalo svoje idividualne in družinske etike, torej tudi svojega človeškega in človečanskega poslanstva, kar navsezadnje pomeni, odreči se svoji poklicanosti vzgajati otroka. To pa j e diktat, ki dogmatizira detinstvo v eni sami zveličavni in blagoslovljeni resnici, kar pa je odvzemanje lepote, čarobnosti in čudežnosti, darež-ljivosti in samoodločanja vsakemu komaj nerojenemu človeku, ki vsakič zagleda svet predvsem iz ljubezni, če seveda ta ni čredno naročilo ali pa zadovoljevanje zapovedanih potreb. Slovenec mora danes bivanja zagledati v osvobajanju materinstva, da bo tako dandanašnje bistvo eksistence spoštovanje samoizpovednega odločanja in da bo vsaka individualna odločitev neposredni smisel, ki bo zmoti zapiral tostrano sapo. Materinstvo mora najti v nazoru posameznika in nacije prostor za svojo zavest, ki ne sme biti nič drugega in drugačnega kot eksistencialistični smoter in cilj, saj biti poslan za rojevanje, ne pomeni gnezdenje za božjepotno izpovedovanje ter pomniški spomin in kapelično priklicevanje prepričanja in vere. Vzgajati in učiti, vedeti in znati, zapomniti si in spoznati se, iskati zavest za najdenje, prepričanje in verovanje, je gotovo civilno kulturološko in religiološko deter-miniranje osebnosti kot individuuma v srčiki nacionalnega občestva, ki se s svojo samokreacijo in samoizpovednostjo zagleda in zr- cali v življenju svetosti živetja, imenovano pa se lahko institucionalizira le, če se hkrati samoo-svobaja, pa najsibo v družinskem krogu domačega ognjišča ali pa v okolju samolzbi-rajočega vrtca, ki nikakor ne sme biti nadomestek za nekoga in nekaj, ampak je lahko le kaži-potno pomagalo za pravilnejšo odločitev pri iskanju enopotja na križišču smerokaznih večpotij. Civilni vrtec ne more biti negacija individualnosti, družin-skosti in občestvenosti, ampak je prav nasprotno prirodno osvobajanje enakopravnosti in enakovrednosti. Je naturno soustvarjanje osebnosti v naročju detinstva, kar je nezamenljivega pomena za poetološko osmišljeno otroško igro, ki seveda ni nič drugega kot mitologizacija vere o resničnosti in lepotju življenja, vendar le v ohišju edinega vodila, ki ga imenujmo samoizbiranje. Kakršnakoli zapovedana selektivnost in narekovana izolacijskost ter izk-ljučevanost vodijo vsako dete iz otroškosti v temo bivanja, od tega pa ni več veliko korakov do ene same dolge noči brez luči in svetlobe. Civilni vrtec mora biti brez verouka! S&i-Š-i- Potem ko smo slišali liberalnega poslanca gospoda Janeza Kopača, je postalo popolnoma jasno, da je parlamentarna bitka za usodo mariborskega Tama le fasada za zazdaj nevidne poteze, ki jih nekdo pripravlja in dela v ozadju. Da se glede Tama nekaj dogaja za kulisami, je bilo sicer v kuloar-skem obtoku že prej, vendar vsakega trnka, ki ga spretni lobiji mečejo v areno javnosti, Razganialec res ni kazalo kar pogoltniti. Prevečkrat^ je pač pokazalo, da gre le za vabe za najbolj neumne ribe. Takoj ko je gospod Kopač odprl usta in za Tam predlagal ustanovitev by-pass podjetja, so se mnogi - najprej v parlamentu, nato pa tudi zunaj njega in še posebej v Mariboru — zagotovo vprašali, le kakšen scenarij ima pripravljen. Pri znamenitih banderolah se je sicer pokazalo, da zaletavost gospodu Kopaču ni ravno tuja, vendar pa je Tam vse kaj drugega kot so videoteke. By-pass za takega giganta, kot je Tam oz. kar je od njega še ostalo, pač ne more biti trenutna zamisel, s katero bi Kopač kontriral vladi oziroma njeni nameri, da Tam sanira, pač pa ima zagotovo svoj rep in glavo in domišljeno tudi vse, kar pride vmes. Res, da je Kopačeva zamisel dokaj klasična: vse, kar je dobrega, naj bi pohrustal by-pass. Tudi nekaj dolgov, kajpak čim manj, naj bi prevzel, vsa druga šlamastika pa naj bi padla na pleča delavcev in države. Morda bi se ta by-pass celo imenoval Novi Tam, saj s takimi by-passi že imamo izkušnje pri bankah. Kdo naj bi dobil v roke Novi Tam, gospod Kopač seveda ni povedal. Bog ne daj, saj se take karte ne razkrivajo. Prav nič pa ni treba dvomiti, da je za vsem kakšen od liberalnodemokratskih poslovnofinančnih lobijev, ki so v Mariboru oz. Tamu le zavohali zanimiv grižljaj. Zato bi bilo kajpak potrebno celoten Tam najprej pognati v stečaj in se s tem rešiti tudi državnega deleža, ki je za skrite bodoče lastnike prav gotovo moteč. Pri vsej zadevi žal gospodu Kopaču ne moremo verjeti, da mu gre predvsem za državni denar, ki naj ga ne bi dajali za reševanje velikih podjetij, saj vsaj vladni računi kažejo, da bi državo in davkoplačevalce Tamov stečaj zelo veliko stal. Še najbolj poceni pa bi jo odnesle banke, kijih ni bilo prav nič sram, ko so Tam izčrpavale z dragimi krediti. V Tamu pa so se v zadnjih letih, ko jim je voda že tekla v grlo, najbolj korektno obnašali prav do bank, saj so jim, če je le bilo kaj denarja, pridno vračali dolgove. Pri vsem tem je še najtežje sprejemljivo, da gospoda Kopača usoda Tamovih delavcev bolj malo zanima. Še manj ga zanima udarec, ki bi ga s Tamovim stečajem dobilo že tako hudo načeto mariborsko gospodarstvo. Recepta, po katerem bi šlo za prevzem najboljšega, za delavčev kruh in vodo pa naj poskrbijo drugi, res ni mogoče šteti za zdravilnega. Kljub temu, da se ob trdnosti, s katero je gospod minister za gospodarstvo dr. Maks Tajnikar zagotavljal, da verjame v Tamovo sanacijo, lahko vprašamo, ali je resnična, tako govori, ker ga v času polaganja računov ne bo več zraven, mu vendar velja priznati željo, da s Tamovim stečajem ne bi še . zaostrili tamkajšnje socialne krize. % Dr. Tajnikar zagotovo svoje vere 9 v sanacijo ni izrekel kar tako In ^ brez adutov, ki jih že Ima ali pa Reševalec nanje računa. Ne glede na to gre Tajnikarju priznanje za pogum” saj je hkrati nasprotoval tudi Kopačevemu by-passu. Vendar pa je bilo pri ministru opazno tudi načelo, da v teh, predvsem za gospodarstvo zmešanih prehodnih časih ne gre igrati zgolj na liberalistične strune, iz katerih prihaja samo popevka, naj propade vsak, ki ni sposoben sam preživeti. Ta država, če se že Ima za naslednico prejšnje, ima do gospodarstva na račun minulih časov tudi precej moralne In materialne odgovornosti m zato tudi obveznosti. Tam pač nikriv, če je moral biti prej tako rekoč državno podjetje, kije moralo zadovoljevati državna naročila, predvsem vojaška, in je zaradi tega moral investirati denar za stvari, ki jih na »civilnem« komercialnem trgu sploh ne bi potreboval. Tam seveda tudi ni nič kriv, če so z nastankom nove države državna naročila usahnila in če tistih reči, ki jih je kupovala JLA in prek nje tudi nekatere »prijateljske« tuje armade, sedaj ne marajo ne domači in ne tuji vojaški kupci. Sedaj naj bi bil Tam kriv, ker je na ruski trg, ki ga mnogi imenujejo mafijskega, prodajal svoja vozila s pomočjo visokih provizij, ker pač drugače - to ugotavljajo tudi Američani - v Jelcinovi državi ni mogoče poslovati (dobri poslovale! vedo povedati, da npr. tudi v Romuniji in Bolgariji brez visokih podkupnin ne prideš nikamor. Pri tem je prav zanimivo, da kakšne čevljarne, ki čevlje razprodaja globoko pod ceno, nihče ne bo vlekel za ušesa. Zdi se, da bi Tam bolje naredil, če bi delal taka vozila, ki bi bila dobra samo za zalogo, ker bi tedaj pač lahko rekli le, delali so zanič, pa kaj, to se pač vsakemu lahko zgodi. Sicer pa, ali ni bistvo vsake sanacije delati bolje, kaj boljšega, dobičkonosnega. Dr. Tajnikar pravi, daje pogoj za to novo vodstvo. Pa naj bo, saj je tudi tujim opazovalcem Tama zelo dobro znano, da je njegovo največje premoženje zelo dobro strokovno podkovan delavec. Kopač bi te delavce rad po kratkem postopku razgnal. Dr. Raj nikar bi jim rad dal priložnost, da postanejo rentabilni. Če mu bo uspelo, bodo nanj hitro pozabili, če mu bo spodletelo, ga bodo pribijali na križ, kjerkoli že bo. V vsakem primeru pa se bo Tam ali Novi Tam zaradi preživetja moral ženiti tudi s hudičem, pa četudi s poševnimi očmi. Boža Gloda Izidor Slatner, direktor Tovarne pohištva Brežice meni: v IZVOZNIKI SO ZA DRŽAVO OČITNO PREMALO ZANIMIVI Pred dvema letoma nas je stresel padec krone. Mnogo truda in znanja smo vložili, da smo se znebili neprijetnih, posledic. Razkorak na področju valutnih razmerij nas spravlja v zelo težak položaj. Zbornica je proračunska ustanova, zato ni prave koristi od nje. SLATNER: »Mi smo pretežni izvoznik. Že dolgo se naš izvoz giblje med 60 in 70 odstotki celotne realizacije. Glavni vzrok za veliko krizo leta 1992 je bila izguba jugoslovanskega trga. Tedaj smo se morali čez noč preusmeriti in iskati nova tržišča. Pozitivno v tistem trenutku je bilo, da smo bili že v preteklosti izvozno usmerjeni. Tako smo lahko izpad trga nadomeščali z drugimi programi, ki pa niti slučajno niso bili tako dohodkovni kot v bivši Jugoslaviji. Čez noč ne moreš pridobiti kakovostnih poslov. Bistveni vzrok za krizo leta 1992 je bil razkorak med revalorizacijsko stopnjo in devizno rastjo. Izračunali smo, da smo v tem letu izgubili milijon mark zaradi tega, ker smo pretežni izvozniki. Morali smo korenito spremeniti celotno poslovanje in izdelati razvojni sanacijski program.« PANORAMA: So letos razmere približno enake? SLATNER: To bom v nadaljevanju. Zdaj me sprašujete za leto 1992. Na švedsko tržišče smo plasirali 50 odstotkov izvoza. Švedska krona je padla za 22 odstotkov čez noč. Takrat smo bili preveč vezani na enega kupca, to je bila Ikea. Plačilo, 1,5 milijona švedskih kron, smo dobili točno naslednji dan po devalvaciji krone. To seje zgodilo novembra, blago pa smo izdali septembra in se nam je kalkulacija v celoti podrla. Dobili smo zagotovila, da bomo to nekako uskladili, da bomo breme porazdelili s kjapcem, toda rezultat je bil enak ničli. Dobili nismo ničesar. Problem je bil še ta, da smo morali tudi naprej prodajati, za 1,5 milijona švedskih kron mesečno samo temu kupcu. Tega blaga nismo smeli oziroma mogli ponuditi drugam. To so specifični izdelki, ki jih ni bilo mogoče ponuditi drugam, saj so to kompatibilni programi. To je bil še eden dodatnih zelo zelo hudih udarcev. Potem smo začeli intenzivno iskati tudi druge kupce, zmanjševati, v drugi fazi po šestih mesecih, celotno produkcijo in uspeli smo dobili določene bonitete. Še zdaleč pa ne takih, kot smo jih imeli pred devalvacijo krone. To so bili osnovni procesi, ki so se odvijali v letu 1992 in ki so povzročali kritično situacijo. V letu 1993 smo to sanirali, S pomočjo banke in kolektiva smo izdelali razvojni sanacijski program. Predvideli smo določene redukcije, ki smo jih potem v blažji obliki tudi realizirali. Tako intenzivnega izvoza ob takih cenah na Švedskem nismo smeli nadaljevati. Obdržali smo nekaj programov za Ikeo, preostalo pa smo sistemsko ukinjali, tako da smo ta program zdaj spravili na minimum.« PANORAMA: Sli ste na druge trge. Katere? SLATNER: »Šli smo na nemški in francoski trg, delno na arabskega. V naši strategiji skušamo večati delež lastnih programov, kar nam je v zadnjih letih lepo uspelo. Delež lastnih programov smo v strukturi zvečali za 18 odstotkov, medtem ko so se tuji za enak odstotek zmanjšali. Takšno strategijo imamo tudi za v prihodnje. Ponuditi hočemo čimveč kompletnih programov, ker so dohodkovno bistveno boljši kot pa tuji programi.« PANORAMA: Ali pomeni lastni program lasten dizajn, lastno prodajo itn.? SLATNER: »Prodajne poti so odvisne od dežele oz. področja, na katerega ponujaš. Ponekod lahko pridemo direktno do kupcev, v veliki večini pa se poslužujemo grosistov in prek njih vključujemo v distribucijske mreže. V arabske dežele smo prodajali posredno preko grosistov, ker so tam trgovine manjše. Na njihov trg moramo poslati vsaj en kontejner spalnic, imeti hočejo še določen asorti-man, tako da moramo delati z grosisti, ki potem pokrivajo 15 do 20 trgovin.« PANORAMA: Koliko Imate v celotnem obsegu lastnega programa? SLATNER: »Zdaj gaje več kot 50 odstotkov. Mislim pa ga še strateško povečevati in intenzivno delati na tem, ker vidimo, da je to perspektivno boljše.« PANORAMA: Pohištvene zmogljivosti v Sloveniji so bile velike. V sedemdesetih letih so se tovarne pohištva zelo razvile. Vse te tovarne so še danes v velikih težavah In te programe opuščajo. Kaj je po vaši sodbi vzrok za to, da so zašle v težave? Se recimo manjša poletja lažje kosajo na tujem trgu? SLATNER: »Pri nas je bilo prej 400 zaposlenih. Prej smo bili eden večjih proizvajalcev. Še danes spadamo med enega največjih izdelovalcev ploskovnega pohištva. Mislim, da razen Garanta ni večjega od nas. Idrija ima pomemben delež, vendar ima zraven še masivno in žagarsko proizvodnjo. Alples ima še več drugih segmentov, močno se je preusmeril na masivno pohištvo. Tako smo dejansko med prvimi tremi proizvajalci v Sloveniji na klasični ploskvi. Že v preteklosti nismo spadali med majhna podjetja. V naši zgodovini, ta sega precej desetletij nazaj, smo negovali kakovost in smo po njej poznani še danes. Kakovost je sicer zelo relativna stvar, ki včasih ni adekvatna ceni. Lahko imate zelo poceni izdelek, pa je kakovosten, lahko pa zelo dragega in nekakovostnega. Zanesljivost naše kakovosti je omogočila, da smo to krizo premagali. Razen simboličnih reklamacij na Zahodu, teh sploh ne poznamo. Drugi izredno odločilen dejavnik pa je bil ta, da smo bili sposobni zelo prožno in hitro reagirati na spremembe in v dveh, treh mesecih osvojiti nov program. Ne bom omenjal, koliko neprespanih noči in dela je bilo, da smo recimo od idejne skice do nastopa na trgu potrebovali le tri mesece. To je tisto, kar nas je tudi obdržalo v konkurenci z velikimi ploskvaši.« PANORAMA: Kaj pa cenovni razredi? SLATNER: »Naša cenovna pozicija ni najnižja, gravitira proti srednjemu razredu in je v teh dimenzijah tudi danes. Hočem reči, da smo na zahodnih in drugih tržiščih prisotni predvsem v spodnjem srednjem razredu, ker z našo tehnologijo ne moremo delati kakih super specialnih izdelkov. Smo pa zaradi naše prožnosti sposobni zelo hitro reagirati in ponuditi zelo velike in široke palete izdelkov, takšnih, ki so trenutno tržno zanimivi.« PANORAMA: Kakšen Je plod domačega znanja? SLATNER: Naša tovarna je na področju tehničnega sektorja imela in ima dobro politiko. Strokovnjakov nismo odpuščali, hoteli smo obdržati vse kvalificirane delavce. Res je, da jih je nekaj pobegnilo, zaradi boljše pozicije. Da smo lahko to krizo prebrodili, je bilo pomembno ,da je v tovarni ostala osnova vodstvenega kadra. Z enotnim pristopom smo prišli do kakovostnih rezultatov. Je pa trenutna situacija spet taka, da vse kaže, daje slovenska ekonomska politika naperjena proti pretežnim izvoznikom. Lani je bila revalorizacija 18,3 odstotka, rast marke je bila okoli 6 odstotkov, da ne govorimo o lirah, dolarjih in drugih valutah, ki so padle. Celoten dispro-porc moramo pokrivati sami. To pokrivamo v breme naše posodobitve, kar nas bo teplo jutri, in seveda v breme osebnih dohodkov.« PANORAMA: Če se z mikro ravni vrneva na makro raven, kaj hi morali narediti? Kaj storiti za izvoznike? SLATNER: »Osnova za izvoznike je, da se jim njihova vloga pri vseh teh naporih in osvajanjih tujih tržišč z državnega vidika dejansko tudi prizna. V januarju je podjetniški tečaj marke padel za en odstotek. Danes dobimo en odstotek manj za marko. Naša vlada in naša statistika pa sta izračunali, da je zaradi podražitve zelenjave, kar je zame anekdota, bila januarja revalorizacija 1,1, zdaj je 0,9, tako da smo praktično marko uspeli razvrednotiti približno za 3 odstotke. Osebno menim, da bi moral veliki R kot postavka zginiti iz normalnega in vseh statističnih in drugih dokazov. Država mora seveda pri takšnih težkih investicijah, kot so osvajanja tržišč, pomagati. Mi del programa izvažamo tudi v Ameriko, zaradi gibanja dolarja pa je kalkulacija praktično uničena. Zdaj sta dve poti: ena je tista najbolj drastična, da proizvodnjo ustavimo, ker ne pokrivamo teh stroškov. Druga pot pa je, da se s teh tržišč ne umikamo in da te izvozne razlike premostimo s pomočjo države. Ne govorim samo za nas, govorim za vse izvoznike. Mi bi samo z denarjem za' stroške revalorizacije, ki smo jih imeli nasproti marki, lahko naredili drobne posodobitve za razvoj in bi bili lahko tudi jutri konkurenčni. V teh dimenzijah, in če se bo to tako drastično nadaljevalo, kot se je začelo, pa se zna zgoditi, da bomo v svetovnem merilu dejansko začeli izpadati in da bomo zaradi nedohodkovnosti PANORAMA: Mislite, da gospodarska zbornica na tem področju naredi dovolj ali ne? SLATNER: »Mislim, da je gospodarska zbornica ena izmed sestavov, ki so ostali iz prejšnjega obdobja. Članstvo v zbornici je obvezno. To pomeni, da je to proračunska ustanova. Ne bom rekel, da se posamezniki ne trudijo, vendar dokler bo to obvezno združevanje in bodo ljudje dobivali denar zato, ker je takšen ključ in takšen zakon, se ne bo nič spremenilo. Tudi osnutek novega organiziranja zbornice je takšen, daje članstvo obvezno, prispevek je po številu zaposlenih, po kapitalu. To po domače pomeni, da imajo konstanten vir. Rezultati njihovega dela pa so lahko dobri ali pa slabi. Članstvo v zbornici bi moralo biti neobvezno, ker bi se potem znali zelo hitro organizirati. Če ste samo subvencionirani in nimate nikogar zadaj, seveda niste produktivni. Akcije zbornice so premehke, vsaj kar zadeva izvoz, ker 75 odstotkov podjetij, ki so vanjo včlanjena, ne sodi med izvoznike. Nimajo tega interesa, naš glas pa je v tej grupaciji očitno prešibak. Moja osebna ocena je, da bi moralo biti tisto podjetje, ki se je sposobno na zahodnem tržišču prebijati in tam s svojimi izdelki obstajati, za državo najbolj perspektivno. PANORAMA: Najhujše ste prebrodili, hkrati je ob tem tekel tudi proces lastninskega preoblikovanja. SLATNER: »Naša vloga za prvo soglasje je na agenciji. Stvari usklajujemo, vprašanja pa so včasih malo smešna. Tukaj ni nič spornega in mislim, da bomo soglasje dobili. Planiramo notranji odkup. Kdaj pa bo to, je težko reči. Ustrezalo bi mi, da bi ostal rok 1. julij.« PANORAMA: Kakšen odnos so Imeli delavci do menedžmenta, do vodstva v času krize? SLATNER: »Delavci večkrat vseh dogodkov niso razumeli in zato je bilo tudi nekaj nestrp- prisiljeni v še nadaljnje redukcije; morali bomo zmanjševati produkcijo, ker neekonomično ne smemo poslovati. Pri taki strategiji nasproti izvoznikom je velika nevarnost, da bodo podjetja morala odpuščati ali pa se celo zapirati. Specifika v Sloveniji je čudna, ker je 25 odstotkov pretežnih izvoznikov. To pomeni, da smo na tehtnici države in gospodarske strategije v sekundarnem planu in nimamo prioritete.« PANORAMA: Notranjih rezerv pa tudi nimate toliko. SLATNER: »Dejansko jih nimamo in smo se v tem obdobju popolnoma izčrpali. Zdaj, ko bi morali iti počasi navzgor — menim, da smo imeli pravilen pristop — bomo spet padli in to bo šlo rapidno navzdol. Upam, da bo logika vseeno zmagala. Od časa, ko politika ugotovi in potem reagira, poteče po mojih izkušnjah približno šest do devet mesecev.« nosti. Toda uspeli smo jo tudi s pomočjo sindikata spraviti v pravilen tok. Osnovna napaka, ki se je vedno dogajala, je bila ta, da smo videli devalvacijo novembra, posledica pa se je pojavila februarja. Takrat so šele prišla plačila nazaj. Mi smo dogodke napovedovali. Delavcem smo v vseh fazah skušali pošteno povedati, kakšna je situacija. Res je, da so bili nekateri zelo nestrpni, veliko kritik je bilo tudi objektivnih. Tudi v vodstvu smo naredili nekaj napak. Javno sem priznal, da se čutim odgovornega, ker takrat nisem predvidel padca švedske krone. Predvidel sem ga, nisem pa računal, da od kupcev ne bom dobil nobene podpore, saj smo imeli predhodne pogovore, da bomo podporo dobili. To je bila vodstvena napaka, s katero delavci niso imeli ničesar. To je strateška napaka, ki nas je tudi veliko stala.« Marjan Horvat Po več stoletjih ponovno PROTESTANTSKI KATEKIZEM na Slovenskem. Knjiga s 500 stranmi kot - dialog med posameznikom in religijo med teologijo in humanistično znanostjo med cerkvijo in družbo Dodatek v PROTESTANTSKEM KATEKIZMU prinaša: - vse predgovore slovenskih protestantskih piscev v njihovih delih v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar. Dalmatin in prekmurski protestantski pisci) - literarnozgodovinski esej - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki PROTESTANTSKI KATEKIZEM bo izšel v začetku letošnjega junija. Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Maloprodajna cena PROTESTANTSKEGA KATEKIZMA bo 10.000 SIT. V prednaročilu vam nudimo 20-odstotni popust in plačilo v enem ali v dveh obrokih. Prvi obrok v prednaročilu znaša 5.000 SIT. Knjigo lahko naročite in plačate prvi obrok pri ČZP Enotnost, Dalmatinova4, Ljubljana. Drugi obrok v znesku 3.000 SIT boste plačali ob prevzemu PROTESTANTSKEGA KATEKIZMA ali pa po prevzemu knjige na pošti. Prednaročila sprejemamo do 15. aprila 1995. Zaradi omejene naklade vas pozivamo, da knjigo nemudoma naročite! KNJIGA, KI JE VEČ KOT KATEKIZEM! K Naročilnica za Protestantski katekizem Pri ČZP Enotnost naročamo________________izvodov Protestantskega katekizma Knjigo pošljite na naslov:------------------------------------------------------------------------------------ Ulica, poštna številka in kraj:------------------------------------------------------------------------------- Ime in priimek podpisnika:____________________________________________________________________________________ 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku - po povzetju (v predplačilu do 15. aprila 1995 je cena 8.000 SIT) 2. Račun bomo plačali v dveh obrokih (v predplačilu do 15. aprila 1995 znaša I. obrok 5.000SIT. po prevzemu pa še 3.000SIT) 3. EMŠO za individualne naročnike----------------------------------------------------------------------------- Datum naročila------------------------------------- Podpis naročnika__________________________________________ Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno i ZENSKE PRIHAJAJO V okviru slovenskih, priprav na 4. svetovno konferenco OZN o ženskah v Pekingu je bila od 34. do 36. marca v Ljubljani mednarodna ženska delavnica: Soodvisnost ekonomskega In socialnega razvoja - ženske perspektive. Udeležilo se je je 33 strokovnjakinj in članic levih strank in naprednih ženskih gibanj iz petnajstih držav iz vse Evrope in generalna sekretarka Ženske socialistične internacionale. Delavnica je potekala pod okriljem Evropskega foruma za demokracijo in solidarnost, soorganizirala pa stajo Center za napredek žensk iz Poljske in Ženski forum ZL. Težave, s katerimi se v procesu burnih strukturalnih sprememb na Zahodu in t.i. tranzicije v Vzhodni in Srednji Evropi srečujejo ženske, so si zelo podobne, močno pa se razlikujejo po silovitosti, s katero pritiskajo na različne družbe. Vsaka nacionalna družba posebej in Evropa kot celota je pred izzivom: kako na vse bolj odprtem trgu blaga in kapitala povečati svojo konkurenčnost in kdo so tisti, ki naj plačajo potrebne Prihranke. Vsej Evropi je tudi skupno, da se uveljavljajo težnje, da se te prihranke odkrije v realnem nižanju mezd, skrčenju socialne države (javno financiranega otroškega varstva, šolstva, zdravstvenega in socialnega varstva), zmanjšanje stroškov proračunov za vzdrževanje vsaj osem odstotkov stalne armade brezposelnih in rastočega števila upokojencev naglo starajočih se družb. Vsej Evropi je skupno, da ženske v njej tvorijo skoraj polovico vseh zaposlenih, hkrati pa sta v Evropi le dve državi, kjer se je uravnovesilo tudi politično predstavništvo spolov v vladi in parlamentu (Norveška in Švedska). Ker ne morejo enakopravno soodločati o vseh najpomembnejših razvojnih vprašanjih, so po vsej Evropi ženske še vedno večinoma , med slabše plačanimi, revnimi in Preobremenjenimi z delom za družino, pretežno tudi prevladujejo med brezposelnimi, zaposlenimi za skrajšan delovni čas in na trgu črnih zaposlitev. Pretežno moška politika, celo če je socialnodemokratsko opredeljena, praviloma ne razmišlja o tem, daje hitrejši družbeni razvoj mogoče graditi tudi na boljši uporabi ženskega znanja in inovativnosti, na novi pogodbi med spoloma in na solidarnosti med generacijami. Strukturne spremembe v Zahodni Evropi in prehod na tržno gospodarstvo v Vzhodni in Srednji Evropi se tako praviloma spreminjajo v klavrno možnost, da si ženske ponovno priborijo raven enakih možnosti spolov, ki je bila - že dosežena. Strahotno povečana konkurenca na trgu dela, svobodno gibanje mednarodnega kapitala tja, kjer so profiti naj večji, ker je delo najcenejše in so stroški proizvodnje najnižji, pritiska na dosežke socialne države po vsej Evropi. V državah Srednje in Vzhodne Evrope se je nevarno zmanjšala sposobnost ljudi, da bi ubranili doseženo raven socialne varnosti in enakih možnosti za oba spola. Ekonomska kriza socializma osemdesetih let je politično nihalo v Vzhodni in Srednji Evropi potisnila močno na desno. Takoj po padcu berlinskega zidu so na oblast prišle strastno antikomu-nistične politične koalicije brez kakršnekoli jasne predstave o tem, kaj, kako in zakaj je zares treba spremeniti. Na njihove nejasne predstave o demokraciji in tržnem gospodarstvu se je z vsiljevanjem svojih šok terapij usedla še mednarodna finančna srenja in jim prodala odvajala, ki si jih v takih dozah nikoli ne bi upala predpisati nobeni razviti ekonomski državi: bliskovito splošno privatizacijo (ko v Angliji na primer samo majhen del državne lastnine počasi in za strašno ceno privitizirajo že 18 let), ostro zmanjševanje državnega dolga in uveljavljanje stabilne domače valute (tačas ko se ZDA že desetletja veselo utapljajo v ogromnem državnem dolgu in mirno opazujejo devalvacijo dolarja na svetovnih borzah), drastično zapiranje velikih zgubar-skih industrijskih gigantov (Nemčija pa svoje železarne in rudnike previdno sanira že desetletja), energično krčenje stroškov za socialno državo (tak poskus je Berlusconijev spopad z upokojenci spremenil v padec njegove vlade v Italiji). Upravičena zamera ljudi v nekdaj socialistični Evropi do monopolne birokratske države je pripeljala do njihove nezaupljivosti do države nasploh. Na vzpon kon-zervativizma in tradicionalizma se je v tem delu Evrope marsikje nalepila preutrujenost žensk, ki so desetletja klecale pod dvojnim bremenom polne zaposlitve in težavne preskrbe družin z najnujnejšim za golo preživetje. Tako so nove družbene elite vrednote družbene enakosti, pravičnosti in socialne varnosti ter internaci-onalizma skoraj brez odpora zamenjale za svetost privatne lastnine, pravico bogatih in sposobnih, da vsilijo svoje interese revnim in manj podjetnim, »pravico« številčnejših narodov, da vladajo manj številčnim in manjšinam. Prevrat v vrednotah je prinesel dramatično naraščanje družbenih razlik, socialne negotovosti, nenavadno ostrino razrednih, generacijskih, spolnih in mednacionalnih spopadov, v bivši Jugoslaviji in Sovjetski zvezi pa je pripeljal celo do krvavih vojnih spopadov. Marsikje je zato politično nihalo spet zanihalo na levo — na Poljskem, na Češkem, na Madžarskem, v Makedoniji, v Bolgariji, na poseben način tudi v Sloveniji. Toda tudi nove koalicije so soočene z istimi izzivi težavnega prehoda in enakimi pritiski mednarodnih finančnih institucij. Tragično je, da je morala nova leva koalicija na Madžarskem nujno potrebno razvojno posojilo pravkar plačati s skrajšanjem starševskega dopusta s treh na pol leta in hkratnim zapiranjem vrtcev za otroke do treh let. V mnogih državah na prehodu se vidi, da so ljudje spričo nakopičene utrujenosti in novega razočaranja, ki so ga namesto svobode in blagostanja prinesle velike družbene spremembe, utrpeli tako izgubo socialnega optimizma in socialne energije, da so se pogreznili v obup in apatijo. V Rusiji, ki je dramatična podoba napačne razvojne strategije in splošnega kaosa, se je v treh letih smrtnost povečala za 30 odstotkov. Pospešeno umirajo predvsem moški, zaradi stresa - za kapjo, zaradi alkoholizma, nesreč in nasilja. Na delavnici se je izkazalo, da so ženske, zlasti v Vzhodni in Srednji Evropi, utrpele najtežje in najbolj številne udarce, a da jih žilavo prenašajo. Bojujejo se za lastno preživetje, za preživetje svojih družin in za svoj enakopravni prostor pod soncem v novih razmerah. Ko izgubijo redno delo, sprejmejo delo na črno in se lotijo obdelovanja najetih krp zemlje. Ko jim zaprejo jasli in vrtce ali jih neizmerno podražijo, vskočijo prezgodaj upokojene babice, ko odpove državna sociala, vključijo svoje sorodniške in sosedske mreže. Ko jih izrinejo iz velike strankarske parlamentarne in vladne politike, se v strankah oraganizirajo v tečne skupine za pritisk (Slovenija, Slovaška), organizirajo na desetine novih neprofitnih nevladnih ženskih organizacij in njihove krovne organizacije (Poljska, Madžarska, Makedonija), ustanovijo dokaj prodorne ženske stranke (Rusija, Ukrajina), začnejo novo poglavje boja za enake možnosti žensk v sindikatih (Litva, Estonija, Slovenija), začnejo vzpostavljati kompleksne mehanizme državne podpore politiki enakih možnosti - parlamentarne komisije in vladne urade za žensko politiko (Slovenija), terjajo ministrice za enake možnosti spolov, močna zastopstva v organih javnih televizij, ombusvro-man proti diskriminaciji in za zaščito ženskih pravic, zastavijo gibanje za enakomerno zastopanost spolov na strankarskih listah za volitve v organe strank (Hrvaška, Slovenija, Slovaška, Madžarska), državne in lokalne volitve ter začno graditi celo lastne nove mednarodne mreže ženske podpore in solidarnosti. Iz mozaika teh prizadevanj raste vse bolj razvidna razlika med konzervativno demokracijo in parirarno demokracijo, med konzervativnimi projekti družbenega razvoja in levimi in napredno ženskimi projekti družbenega razvoja. Konzervativna in pretežno moška politika odpira vrata povečanemu pritisku kapitala na razdrobljeno in sprto delo. Leva in napredna ženska politika predlaga opiranje na soupravljanje, na delavsko lastništvo podjetij, na socialno partnerstvo sindikatov, države in delodajalcev, pa tudi žensk, mladine in upokojencev pri usklajevanju delovnih in družinskih obveznosti obeh spolov. Konzervativna, pretežno moška politika bodisi v korist varčnega proračuna, ali v podporo višje natalitete in slave materinstva sesuva socialno državo, obljublja poklicno, plačano materinstvo, pošilja ženske nazaj za štedilnike, leva in napredna ženska politika pa predlaga enake možnosti za šolanje, zaposlitev in napredovanje, enako plačilo za enakovredno delo, tripartitno upravljanje javnih služb, sistemsko podpor razvoju neprofitnih volonterskih dejavnosti, nova delovna mesta v mešanem sistemu blaginje, ki podpira tudi potrebe družine in gospodinjstev, v katerih pridobitno delata oba partnerja. Konzervativna in pretežno moška politika ustvarja afere, ideološke in prestižne boje za oblast, onesposablja lokalne skupnosti in pobudo ljudi, spreminja državo v igračo strankarskih vrhov in njihovih medsebojnih prerivanj. Leva in napredna ženska politika predlaga prenovo lokalne samouprave, povečano sodelovanje ljudi v odločanju o zadevah njihovega vsakdanjega življenja, sporazumevanje socialnih partnerjev o nacionalnih prioritetah razvoja. Konzervativna, pretežno moška politika vsrkava ženske kot sredstvo svojega manipuliranja z ljudmi sploh in njihove stiske uporablja za prazne ideološke spopade, leva in napredna ženska politika spodbuja ženske, da se samoorganizirajo, povežejo mimo strankarskih pregrad in nasprotij in pomagajo vzpostaviti paritetno demokracijo, demokracijo enake politične moči obeh spolov. Tudi v Sloveniji, kot povsod drugod po Evropi, velja, da ne bomo sposobni humanejšega razvoja, če se ne opremo na vse svoje človeške vire. Polovica teh virov v Sloveniji so ženske. Njihovo znanje, sposobnosti in vrednote lahko postanejo gibala našega uspešnejšega razvoja le, če se okrepi njihova politična moč. Mednarodna delavnica Ženskega foruma ZL Soodvisnost ekonomskega in socialnega razvoja je pokazala, da bodo razvoj Evrope na prelomu tisočletja zaznamovale ženske. Pomembno je vedeti, da so prav napredne ženske v Sloveniji tiste, ki se tega že povsem jasno zavedajo. Sonja Lokar, predsednica Ženskega foruma ZL Slovenski primer holandske bolem Piše: Franci Križanič M: . PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA 8: delavec prejme večkrat letno na osnovi upravičenost po kriterijih. Glede 88 8: na določbe nekaterih naših panožnih pogodb naj podjetja solidarnostno t pomoč v primeru smrti delavca izplačajo trikrat in ne enkrat skupno 88: v višini treh povprečnih neto plač gospodarstva R Slovenije. 88 4. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA PO R SLOVENIJI: Po UREDBI o sprem, vladne uredbe I s Kolizej, dan potem... 8 1 Iv.- i 8: 8 ■:* 8 Si S: 5Š S: i S: •S S: S: •S Si x:: Si Si - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur ods.) 3.500 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750 - znižana dnevnica (od 6-8 ur, če se potov, začne 2 uri pred oz. konča 2 uri po del. času) 1.218 Povračila stroškov za službena potovanja v tujino se obračunavajo v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur. 1. RS št. 38/94). 5. KILOMETRINA (SIT/km) 22 (Od 1. 8. 94 dalje) 6. LOČENO ŽIVLJENJE 38.984 7. Prenočišče - do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec. ........ 8. Regres za letni dopust za vse dejavnosti, razen za grafično dejavnost ';xjx SS SS :x:x || SS in časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost - 60.207 SIT, - do 80.276 SIT za podjetja, ki poslujejo z dobičkom, - do 100.345 SIT lahko za tiste delavce, katerih osnovna bruto plača je nižja od zneska 100.345 SIT, - po vladni uredbi do 100.345 SIT. Regres za podjetja grafične dejavnosti znaša najmanj 100% povprečne plače v gospodarstvu R Slovenije za mesec maj tekočega leta. Regres za podjetja časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti pa znaša 100 % osnovne bruto plače delavca izplačane v mesecu pred izplačilom regresa povečane za dodatek na delovno dobo, vendar ta znesek ne more biti nižji od 100.345 SIT. Če se regres izplačuje v več delih, se od nove osnove lahko računa le neizplačani del. OPOMBA: Od 22. 10. 1994 in od 4. 2. 1995 veljata Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove podjetju priz- i:;:;:;: navajo kot odhodek, delavcu pa se ne štejejo v osnovo za dohodnino. ■:jx;; m i |S m £:jx 88 Predlog proračuna končno v parlamentu RAČUNI SLONIJO NA GOSPODARSKI RASTI IN MANJŠI INFLACIJI V nedeljo ponoči je slovenska vlada sprejela predlog letošnjega državnega proračuna. To je storila brez soglasja ministrov za znanost in tehnologijo, kulturo in kmetijstvo in ob pripombah prometnega ministrstva. Zdaj je predlog »zrel« za parlament. To pomeni, da znova zamujamo s temelji strategije razvoja naše države. Če ministrstvo oziroma »porabnik« ne ve, pri čem je, potlej gre za načrtovanje na pamet. To pa, lepo povedano, ni kaj prida. K predlogu vlade o proračunu države za letošnje leto bi bilo potrebno dodati želje porabnikov, ki so bile v preneka-terih primerih vse prej kot resne. Drugo, namreč dejstvo, pa je v tem, da je predlog proračuna še vedno (pre)velik. V primerjavi z lanskim se je namreč realno povečal kar za nekaj odstotkov. To pa je v nasprotju s tem, kar ponavljamo iz leta v leto. Ponavljamo pa nesporno ugotovitev, da je naše gospodarstvo preveč obremenjeno. Kajpak se slovenskim davkoplačevalcem, ki smo bili še pred nekaj leti prepričani, da živimo v najbolj oderuškem režimu, zastavljajo ob sedanjem razkosanju skupne pogače tudi mnoga vprašanja. Eno izmed tistih, ki nas najbolj vznemirjajo, je, zakaj vlada in parlament nočeta prisluhniti gospodarstvu in stroki, zakaj politika vselej odloči po svoje. Dalje: zakaj se stranke in tudi koalicija prepirajo le o delitvi denarja, zelo malo ali nič pa o racionalni porabi tistega, kar imamo. In ne nazadnje, čemu se najbolj odgovorni v državi ne lotijo vprašanja, kako zajeziti ce- Predlog letošnjega proračuna skupaj s kupninami Dtiavni organ Znesek v tisoč SIT Nominalna rast glede na 1994 v % Državni zbor Državni svet Varuh cl. pravic uto Računsko sodiSCe Urad prede, vlade 3.664.205 73,3 305.003 64,6 388.350 805.762 266,7 722.230 784.077 14,6 Vladne službe 15.549.200 25, 3 Min. finance 115.444.273 22,3 Min. za notr. zad. 25.661.670 26, 6 Min. za zon. žad. 6.050,111 31,0 Min. za obrambo 32.437.186 26, 5 Min, za pravosodje 4.076.008 37,1 Min. za gospod. 11.398.234 . 38, 7 Min. za ek. odnose 9.064.562 22,1 Min. za kmetijstvo 14.178.531 31, 1 Min, za promet 28.375.925 5,3 Min. za okolje 12.353.572 104, 6 Min. za delo 101.107.734 12,6 Min. za zdravstvo 4.398.027 44, 1 Min za Šolstvo 84,946.286 26, 7 Min. za znanost 16.055.090 15, 6 Min. za kulturo 12.027.317 22,4 Upravne enote 9.711.676 - zakonom Slovenska izvozna družba pridobila 3,1 milijarde tolarjev, za sklad za razvoj malega gospodarstva in zapiranje rudnikov bi šlo iz kupnin 2,9 milijarde tolarjev, ministrstvo za kmetijstvo bi za regionalni razvoj dobilo še 910 milijonov tolarjev, ministrstvo za okolje 1,3 milijarde, prav toliko pa naj bi dobilo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo. Preostale tri milijarde tolarjev naj bi šle za stvari, ki imajo »politične in socialne« dimenzije. Med najpomembnejše predpostavke proračuna uvršča vlada prilagoditev izplačevanja pokojnin sistemu, ki bo sprejet v okviru socialnega sporazuma za plače in druga izplačila. To pomeni odpravo proračunov pokojnin. Državni proračun bo letos za neto transferje pokojninskemu sistemu odrinil približno 30 milijard tolarjev. Od tega 19,5 milijarde za tekoče obveznosti, 5,1 milijarde za odplačilo dolgov iz preteklosti in približno 5 milijard za predčasni odkup državnih vrednostnih papirjev od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bi ohranili sedanji način poračunov pokojnin, bi prišlo v zavodu še do dodatnih deset milijard tolarjev primanjkljaja. Presežek proračuna je zato predviden predvsem za kritje predvidenih primanjkljajev v pokojninski in invalidski blagajni. Ob tem vlada poudarja, da nikakor ne namerava prikrajšati upokojencev za njihove pravice. Pri pripravi proračuna in bilanc javne porabe je vlada izhajala iz predpostavke in ciljev ekonomske politike in proračunskega memoranduma. Poleg gospodarske rasti je to predvsem znižanje inflacije na približno 10-od-stotno letno raven. Ob tem naj ne bi povečevali davkov v gospodarstvu, proračunske presežke pa naj bi porabili za predčasno plačilo državnih dolgov. Rast odhodkov naj bi bila enkrat manjša od predvidene rasti domačega proizvoda. V ministrstvu za finance bodo kmalu pripravili osnutek proračuna za prihodnje leto. Vladi in parlamentu pa ga bodo po besedah finančnega ministra predložili v obravnavo najkasneje do septembra letos. Spodbudno. Da bi bilo iz te moke vsaj malo kruha, mar ne? Andrej Ulaga lotno javno porabo, in zakaj je naša proračunska poraba še vedno tako tesno povezana z oblastjo, ki si jemlje toliko, kot misli, da potrebuje. Po predlogu vlade naj bi šlo letos za državni proračun 510,4 milijarde tolarjev. Primanjkljaj v skupnem obsegu javne porabe naj bi znašal milijardo in pol tolarjev, to je manj kot lansko leto. Po besedah našega finančnega ministra Mitja Gasparija bi se moral delež prihodkov in odhodkov javne porabe v bruto domačem proizvodu zmanjšati, in .sicer - v primerjavi z lan- skim letom - za približno odstotek. Prihodki, ki so lani znašali 47,1 odstotka, naj bi se letos znižali na 46,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada meni, da je pri sprejemanju letošnjega proračuna zelo pomembno to, da parlament hkrati s proračunom sprejme tudi zakon o kupnini. Ta se bo namreč zbirala v skladu za razvoj in je nesmiselno, da bi denar ležal na računu. Po predvidevanjih se bo letos s kupninami od privatizacije družbenih podjetij nabralo približno 13 milijard tolarjev. Od tega bi z omenjenim HIDROMONTAŽA IMA NOV UPRAVNI ODBOR Mariborska Hidromontaža je konec minulega tedna dobila nov petčlanski upravni odbor. Vanj je skupščina Hidromontaže izvolila kandidate, ki so jih predlagali sindikati in podprli stavkajoči delavci. Poleg štirih notranjih članov je bil vanj kot zunanji član izvoljen diplomirani ekonomist Miklavž Borec. Tudi tega so predlagali stavkajoči delavci. Plač po kolektivni pogodbi še niso dobili, dobili pa so novo vodstvo po meri delavcev, od katerega pričakujejo, Prebrali smo za vas KVADRATURA »PRENIZKEGA« TEČAJA Gibanje tečajev ponovno buri domačo in tujo javnost. Vrstijo se okrogle mize, postavljajo zahtevane številke in grožnje, kakor da so, kakor tolikokrat doslej (!), dogajanja pri tečaju neodvisna od gibanja drugih ključnih ekonomskih spremenljivk (inflacije, obresti, plač in transferjev, javne porabe...), ki se, čeprav z obratno vsebino, prav tako ciklično postavljajo pred gospodarsko javnost, določajo in pogojujejo. Krepko (za okoli deset točk) zaostajanje rasti tečaja marke za rastjo cen v lanskem letu in nominalno slabljenje marke v letošnjem letu je seveda na dlani. Tudi ni dvoma, da je izguba potencialnega produkta, ki izvira iz sistematičnega jačanja tolarja, vse prej kot majhna, če sektorske prerazdelitve kupne moči v škodo menjalnih sektorjev niti ne omenjamo. Seveda pa samo dejstvo, da problem obstaja, še zdaleč ne pomeni, da se lahko odstrani z navadnim predpisom in brez bistvenih sprememb za gibanje drugih ekonomskih spremenljivk (na primer obresti ali pa izdatkov proračuna in davkov). Te se bodo, če sodimo po izkušnjah, na enak način kot zdaj tečaj, postavile pred za gospodarstvo zainteresirano javnost v najbližji prihodnosti. Presežek v plačilni bilanci tako kot investicije vsaj »ex post« predpostavlja ustrezno povečanje narodnogospodarskega varčevanja. Če ga ni, se posledice lahko pokažejo v relativno hitrejši rasti cen, realnih obrestnih mer ali v dekapitalizaciji gospodarstva. Zato vzdržen presežek tekoče plačilne bilance pri nespremenjenem narodnogospodarskem varčevanju lahko, v odvisnosti od siceršnje usmeritve ekonomske politike, sproži avtonomni priliv kapitala iz tujine, ki nadomesti prenizko domače varčevanje, potisne plačilno bilanco v deficit ali pa zmanjša investicije, kar vse zmanjša potrebno povečanje varčevanja. Tekoča bilanca je bila po letu 1991 vsa tri leta pozitivna, kumulativni presežek pa je presegel 13% letnega družbenega produkta. Delež narodnogospodarskega varčevanja in investicij v družbenem produktu pa je istočasno ostal skoraj nespremenjen. Posledični pritisk na višino obrestnih mer in inflacijo obstaja že vseskozi, povečan priliv kapitala pa se je sprožil šele sredi leta 1993, ko se je dovolj zmanjšala tudi rizična premija za tolarska imetja. Prenizko narodnogospodarsko varčevanje je, če izvzamemo nekatere značilnosti mehanizma finančnega posredovanja v Sloveniji, vzrok tudi za visoke realne obrestne mere. Zato seveda ni nič čudnega, da se tudi »previsoke« obrestne mere, podobno kot tečaj, ciklično skušajo potisniti v okvire, v katere po dejanskih dosežkih gospodarstva ne sodijo. Če zanemarimo možnost ponovnega povečanja negotovosti, ki bi preko povečane valutne rizične premije začasno ponovno omogočilo preusmeriti avtonomni priliv kapitala v odliv in realno apreci-acijo tečaja v depreciacijo (povečevanje vrednosti tolarja v zmanjševanje, op. ur.), je povečevanje narodnogospodarskega varčevanja, torej varčevanja v podjetjih, javnem sektorju in gospodinjstvih edini ekonomskopolitično vzdržen način za preprečevanje apre-ciacije tečaja ob vzdrževanju presežka v tekoči bilanci. Za povečanje narodnogospodarskega varčevanja pa brez sprememb v faktorskih cenah in formiranju prihodkov javnega sektorja ni vzdržne rešitve. Dokler masa plač raste realno (kot strošek) za 20 do 40% hitreje kot produkt, dokler je preko 50% trošenj javnega sektorja (socialni transferji, pokojnine plače) neposredno vezan na rast povprečnih plač v gospodar- stvu, dokler se v parlamentu na državo nalagajo ogromne obveznosti kar vsevprek brez kakršnekoli razsoje o časovnih preferencah in možnostih ter dokler je pogajanje gospodarske aktivnosti preko domačega povpraševanja in tega preko plač, zelo vabljiva značilnost kratkoročne politike, sedanjega mencanja in (ekonomsko-)političnega pritiskanja, danes na tečaj, jutri na obresti, pa spet na cene, ne bo konec. Že predčasno opaznejše pešanje konjunkture v tujini lahko težave s tečajem bistveno bolj zaplete. Če se predpostavlja, da je spreminjanje tečaja, podobno kot obresti, resnično le stvar volje, čudi, zakaj se ta volja ne pokaže, naprimer, pri vsklajevanju rasti plač in transferjev z dejanskimi dosežki gospodarstva, saj je po vsebini naloga skoraj enaka? Zakaj se ne omejijo investicije države v »pogoje« svojega dela (stavbe, vozne parke itd.) in s tem oklesti, čeprav ne velik, a tudi ne nujen del materialnega trošenja države? Čudi prav tako, da se sicer (pravilno!) skuša čim bolj oklestiti proračun ožje države, vendar se istočasno preostali del javnega sektorja (ki je po teži enak proračunu države) skoraj ne omenja. Zakaj se ne penalizira previsoka rast plač glede na med sektorske razlike v izhodiščnih plačah? Te razlike so neposredna posledica predvsem zatečenih razlik v menjalnosti sektorjev, so torej dejanske rente ustreznih sektorjev. Prav te razlike so zaradi segmentiranosti trga dela osnovni izvor ogromnih razlik v plačah (za sicer podobna dela) med sektorji in vir stalnih velikih socialnih pritiskov V teoriji in praksi je že na malo daljši rok ob nespremenjenem relativnem obsegu varčevanja »pot« denarja nemogoče določiti neodvisno od »poti« tečaja. Drugače povedano, že na malo daljši rok je nemogoče voditi denarno politiko neodvisno od tečajne. Prav zaradi tega je steriliziranje učinkov velikega priliva deviz na tečaj z eko-nomskopolitičnim vplivanjem na strukturo portfeljev enot smiselno le na kratek rok, če se predpostavlja, da so nekateri od siceršnjih pogojev gospodarjenja v tem obdobju le začasne narave: če je na primer investicijska aktivnost (z veliko uvozno vsebino) zelo nizka, če je dokončna ustalitev cen na vidiku ali pa če so devizne obveznosti države v bodočnosti zelo negotove ipd. Zato so tudi vsi pritiski za spremembo tečajnega re- žima iz uravnavanega v fiksnega (seveda s »potrebnih« razvrednotenjem tolarja) jalovi, saj bi sprememba režima lahko vplivala na tečaj le preko morebitne spremembe tečajne rizične premije (povečanja nagotovosti), torej ponovno le na zelo kratek rok. Že na malo daljši rok pa je takšna zahteva za spremembo tečajnega režima zaradi neodvisnosti »poti« denarja in tečaja dejansko le prikrita zahteva za višjo inflacijo. (Gospodarska gibanja, EIPF, št. 258) da bo storilo vse za izpolnitev stavkovnih zahtev. Ravno zaradi zaupanja, da bo novi upravni odbor spoštoval tudi interese delavcev, so v Hidromontaži minuli teden prenehali stavkati. Novi upravni odbor, ki ga vodi Stane Kuntu, se je že sestal in začel pregledovati finančne razmere v podjetju. Delavci so po besedah člana stalnega stavkovnega odbora Bojana Krajnca dobili 20.000 tolarjev akontacije za februarsko plačo, terenski dodatek in tolarski del plač za delo na gradbiščih v tujini za lanski avgust. Razliko za novembrsko plačo naj bi dobili v treh delih, k aprilski, majski in junijski plači. Zahtevajo tudi razliko januarske plače in izplačilo februarske plače po kolektivni pogodbi. Delavci Hidromontaže so dali novemu upravnemu odboru dva tedna časa, da temeljito preveri, kakšen je gospodarski položaj v podjetju. Nato naj bi začel ukrepati. Po besedah Branka Krajnca delavci pričakujejo, da bo novi upravni odbor, potem ko bo imel na mizi vse podatke, razpravljal in odločal tudi o zaupnici oziroma nezaupnici direktorju Oskarju Gorniku. V Hidromontaži so se te dni mudili tudi inšpektorji UNZ. Stavkajoči delavci, so namreč direktorja Oskarja Gornika ovadili, da je zavestno kršil pravice delavcev. Gre za ovadbo po 205., 207. in 209. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. p. K. Vsebina: • uvodni govor Dušana Semoliča • uvodna beseda Rajka Lesjaka • uvodna obrazložitev predloga statuta Milana Utroše • potek kongresa • domači in tuji gostje • program ZSSS • resolucije kongresa • sklepi • statut • posebni statutarni sklepi Cena brošure je 1.900 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, tel. 061/321-255; 13-35-255, faks 311-956. H NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)......izvod(ov) brošure Dokumenti drugega kongresa ZSSS. Naročeno pošljite na naslov................... Ul., poštna št., kraj......................... Ime in priimek. Naročeno dne. podpis Račun bomo plačali v zakonitem roku. LOVCI NA NIZKE CENE Spoznanja beograjskega inštituta za ekonomske vede so drugačna od spoznanj tamkajšnjega tiska V tržnih gospodarstvih so razlike v maloprodajni ceni dražjih izdelkov izjemno velike, in to ne le zaradi običajnih sezonskih gibanj cen. Kupec, ki ima čas in voljo iskati najugodnejšo ponudbo, lahko enak izdelek kupi tudi po polovični ceni. Tako denimo se je nedavno cena enakega CD gramofona na Dunaju gibala od 2990 do 5290 šilingov, v južni Bavarski pa le 1980 šilingov. Ni ga najbrž človeka, ki bi bil pripravljen za enak izdelek odšteti več denarja, če lahko kupi cenejšega. A le redki imajo čas brskati po trgovinah. Zato so pred štirimi leti v Aachnu v Nemčiji ustanovili agencijo, ki išče najugodnejše cene izdelkov. V zadnjih dveh letih je Preisagentur Aachen razširila svoje delovanje tudi v Avstrijo, na Nizozemsko, v Italijo, Španijo, Francijo in druge države z namenom, da ustanovijo vseevropsko mrežo, ki bi imela pregled nad ponudbo lokalnih konkurentov. Po mnenju strokovnjakov posluje z mrežo ali podobnimi podjetji vsaj milijon ljudi. Kupec, ki se zanima za ceno kakega izdelka, posreduje svojo željo Preisagentur Aachen. Iz agencije mu nato po- šljejo formular, v katerega mora vpisati točno ime izdelka oziroma modela, njegovo ceno, ki jo je videl, in navesti v kateri regiji želi, da iščejo najugodnejšo ponudbo. Praviloma po 48 urah ga obvestijo o nižji ceni, in če se strinja, mu pošljejo v podpis ponudbo in potrdilo trgovca, da ga blago čaka po navedeni ceni. V agenciji pravijo, da v 90 odstotkih najdejo izdelek, ki je vsaj za 10 odstotkov cenejši. Agencijska provizija, ki jo plača kupec, ni majhna, a vendar v nekaterih primerih neznatna glede na kupčev prihranek. Odvisna je od razlike v ceni. Čim večja je, tem manjša je provizija. Giblje pa se od 45 odstotkov navzdol. M. I. SLOVENCI SO GOSPODUJOČI Beograjski mediji velikokrat zapišejo, da je slovensko gospodarstvo tik pred zlomom, ker da Evropa ne želi kupovati naših izdelkov. Drugače menijo v beograjskem inštitutu za ekonomske vede, kjer spremljajo gospodarstva vseh držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Direktor beograjskega inštituta poslovnih ved dr. Tomislav Popovič je v pogovoru za STA dejal, da je položaj v Sloveniji popolnoma drugačen. Značilna je velika dinamika in zelo uspešna izvozna usmeritev, saj naša država ustvari z izvozom kar 60 odstotkov družbenega proizvoda. Kot primer je navedel eno izmed trditev beograjskega tiska, po kateri slovenska bela tehnika ne more najti kupca v Evropi. Po njegovih besedah pa so prav ti izdelki osvojili kar 80 odstotkov avstrijskega trga, kar kaže na nesmiselnost trditev beograjskega tiska. Poleg tega Slovenija proizvaja tudi izdelke, s kate- rimi pokriva do 70 odstotkov potreb evropskega trga. Po Popovičevih besedah ima Slovenija na nekaterih področjih že kar prevladujočo vlogo. Resda ne gre za kakšne pretirano zahtevne izdelke, vendar je to blago, ki ga sodobna industrija potrebuje. Na beograjskem inštitutu so tudi ugotovili, da je med 23 državami v prehodnem obdobju Slovenija ena zelo redkih, v kateri družbeni proizvod narašča. Poleg tega ima tudi ogromne devizne rezerve glede na gospodarske zmogljivosti, čeprav gre večinoma za kratkoročen kapital. Primerjava med Slovenijo in Srbijo kaže, da ima Srbija prednost glede naravnih virov, elektroenergetskih potencialov, kmetijskih obdelovalnih površin, rud in drugih dejavnikov. Srbiji manjka le dobra organizacija, ki pa je vrlina Slovencev. Tudi letos veliko novih avtomobilov PUNTO, CUO, GOLF... SREČANJE PRIJATELJEV ROVINJA V Sloveniji se je januarja odločilo za nova vozila 2888, februarja Pa 3619 kupcev. To pomeni, da je bil letošnji januar malo slabši od lanskega (3609), februar pa malo boljši (3561). Po pričakovanju je v ospredju Renault, ki si je priboril 20,8-odstotni tržni delež. Precej za njim in na drugem mestu po Prodaji je italijanski Fiat. Njegov tržni delež je 13,2-odstoten. Italijanski avtomobilski tovarni je seveda v prid marsikaj: nenehno padajoča lira, ki kar naprej ceni avtomobile, po drugi strani pa tudi splošna tržna uspešnost punta, ki se je lani ovenčal z naslovom' evropski avtomobil leta 1995. K temu naj dodamo, da bi bil posel s fiati na slovenskem trgu še uspešnejši, če bi bil odnos italijanske tovarne do našega avtomobilskega prostora ustreznejši oziroma če bi bili fiati (predvsem Punto) na voljo v ustreznih količinah. Na tretjem mestu med avtomobilskimi tovarnami in po prodaji je nemški Volkswagen. Pri nas je prodal 723 osebnih avtomobilov, njegov tržni delež je 11,1-odstoten in vse kaže, da si pridobiva položaj, ki ga je na slovenskem trgu nekdaj že imel. Na četrto mesto se je uvrstila češka Škoda, ki je prodala 444 avtomobilov (6,8-odstotni tržni delež). Matična tovarna in uradni zastopnik si letos veliko obetata od felicie, avtomobila, s katerim so prišli na slovenski trg februarja. In še nekaj besed o japonskih avtomobilih. Najuspešnejša tovarna iz Dežele vzhajajočega sonca je Suzuki s skupno registriranimi 115 avtomobili in 1,7-odstotnim tržnim deležem, medtem ko je Nissan s 84 registriranimi avtomobili in 1,2-odstotnim tržnim deležem drugo japonsko avtomobilsko ime na Slovenskem. Uspešnost preostalih japonskih avtomobilskih hiš je bila v januarju in februarju dokaj skromna, kar je seveda tudi posledica močnega jena. Svobodni Jg Sindikati Slovenije Veliko nas je, ki smo delali, se izobraževali ali le dopustovali v rovinjskem taboru Visoke šole za telesno kulturo. Začetki dela in življenja v borovem gozdu nad nekdanjo železniško postajo segajo daleč nazaj v leto 1948, ko je tu gostovala še Srednja šola za fizkulturo. Ker želimo obuditi spomine na dneve in tedne po tamkajšnjimi borovci smo se dogovorili, da se, kot včasih sleherno poletje, spet srečamo v Rovinju. Na snidenje vabimo vse nekdanje obiskovalce tabora: dijake, študente, profesorje in predavatelje, tečajnike, njihove prijatelje in družine. Srečanje bo od 10. do 11. junija letos 1995. V petek, 10. junija, se bomo zbrali v turističnem naselju Villas Rubin (do 18. ure), kjer bomo prebivali. Poleg skupne večerje bo ta dan na sporedu po »obveznem protokolu« predvsem prijateljski klepet in obujanje spominov. V soboto se bomo po zajtrku odpravili v mesto in se vkrcali na ladjo. Dan bomo preživeli med rovinjskimi otoki. Kajpak bo za vse potrebno dobro poskrbljeno. Tudi za žejo, kosilo in razvedrilo. V popoldanskih urah bomo obiskali naš gozdiček ob Brajkovičevi domačiji, večer pa naj bi preživeli v starem mestnem jedru. Tu bo tudi skupna večerja. Nedelja, to je zadnji dan srečanja, bo rezervirana za aktivno športno razvedrilo - možnosti za raznovrstno rekreacijo je v naselju Villas Rubin na pretek - in poslovilno kosilo. Prijave za srečanje prijateljev Rovinja zbira Turistična agencija ALTATURS, Ljubljana, Trg revolucije 3 (nekdanja stolpnica Iskre), tel. 061/12 62 262. Prijavite se lahko tudi v upravi podjetja (Parmova 53/3, tel. 061/13 17 303) in pri vseh pooblaščenih agencijah ALTATURSA. Cena aranžmaja je 125 nemških mark, kajpak v tolarski protivrednosti. Za prihod v Rovinj in vrnitev domov pa bo moral poskrbeti vsak sam. Še to: za izlet se lahko prijavite tudi po pošti (ALTATURS, Parmova 53, 61000 Ljubljana), denar pa morate v tem primeru nakazati na žiro račun: 50100-601-187576, s pripombo »za Rovinj«. j g Deset najbolje predelanih tipov osebnih avtomobilov v Sloveniji število prodanih vozil januarja in februarja 1995 522 238 234 Hat Renault Volkavvageo Renault Škoda Punto Cllo Golf R5 Favorit ilt Hyundal Opel Seat Ford i Accent Astra Cordoba Escort ZS090Č Boiza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 13 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO HRIBI I. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - veliki apartma 62 DEM, mali 46 DEM. Brunarica za 8 oseb 125 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. v 2. POČITNIŠKE HIŠICE V BOHINJU, UKANC - hišice s tremi oziroma štirimi spalnicami - sedem ležišč, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, predprostor, kopalnica, wc, lastno parkirišče. Cena 79 DEM dnevno, turistična taksa ni vključena. Termini do 21. aprila. Zelo ugodna smuka na Voglu. 3. KOPE - garsonjere za štiri osebe, posamezni termini do 25. 4. Cena v sezoni 51 DEM v tolarski protivrednosti. Praviloma tedenski paketi - termini so določeni. 4. SORICA - PLANINSKA KOČA do 50 oseb, primerno za zimsko šolo v naravi, penzion 24 DEM, prometni davek in turistična taksa nista vključena. Zelo ugodna smuka. Termini - april. 5. KANINSKA VAS - stanovanje za štiri osebe, cena 72 DEM. Prosti termini v aprilu. 6. KRANJSKA GORA - apartmaji za 4 osebe, cena 55 DEM, termini v aprilu; - stanovanje ali garsonjera v aprilu, cena 50 oz. 40 DEM. ■ 7. KRVAVEC - garsonjera za dve osebi, cena 30 DEM, enota s štirimi težišči 54 DEM. Termini v aprilu. 8. BOHINJSKA BISTRICA - dvosobno stanovanje za 4 do 5 oseb, opremljena kuhinja, kopalnica, V/C, bakon, cena 82 DEM na dan, termini v marcu; - počitniška hiša z dvema dvoposteljnima sobama in dvema tripostelj-hihia sobama, opremljena kuhinja, kopalnica, WC, dnevni najem 20 DEM na °sebo. 9. KANIN - garsonjera za 4 osebe, termini po 2. 4., cena 52 DEM. 10. Porentov dom v Kranjski Gori - dvoposteljne sobe, posamezni termini za skupine, posamezniki vsa obdobja. Cena nočitev 18 DEM, polpenzion 32, polni penzion 40 DEM. II. BLED - konfortno stanovanje, dnevni prostor, spalnica, kuhinja, kopalnica, V/C, termini po dogovoru, cena 70 DEM; - apartma za tri osebe - spalnica, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, V/C, balkon, lastno parkirišče, cena 75 DEM na dan, turistična taksa 2 DEM. 12. ROGLA - garsonjera, dve ležišči in eno pomožno, posamezni termini. Cena 72 DEM. 13. VELIKA PLANINA - apartma za 6 oseb. Cena dnevnega najema 48 DEM. TOPLICE 14. MORAVSKE TOPLICE - ogrevan kontejner za 4 osebe, termini do 24. aprila. 15. PODČETRTEK - ATOMSKE TOPLICE - garsonjera za 4 osebe, v ceno 74 DEM so vključene kopališke vstopnice s 50% popusta. Termin do sredine aprila. 16. ČATEŽ - hišica za 4 osebe, posamezni termini do aprila, prosto od 6. do 16. maja. Cena dnevnega najema 73 DEM. 17. PTUJSKE TOPLICE - apartma za 3 osebe, posamezni termini. MORJE 18. PORTOROŽ - apartmaja za 4 osebe, ogrevano. Posamezni termini do meseca maja. Dnevni najem 45 DEM - lastna posteljnina. 19. PIRAN - sodobno opremljeni apartmaji za dve ali štiri osebe, cena 42 oz. 58 DEM za enoto. Termini do 15. aprila. PRVOMAJSKA PONUDBA 1. NOVIGRAD - trisobno stanovanje za do 6 oseb, v celoti opremljeno. Cena 48 DEM na dan. 2. BARBARIGA - garsonjera, komfortno opremljena za 4 osebe. Cena 42 DEM na dan. 3. NEREZINE, OTOK MALI LOŠINJ - apartmaji za 3, 4 ali 5 oseb. Cena 17 DEM na osebo na dan. 4. POREČ - apartmaji v Lanterni, hotel NEPTUN, hotel PERENTIUM. B. SEJEMSKA PONUDBA 1. EUROCUCINA MILANO od 7. do 11. 4., mednarodni sejem pohištva. 2. HANNOVER od 3. do 8. 4., največji industrijski sejem. 3. COSMOPROF BOLOGNA, od 22. do 25. 4., največji sejem lepote. SINDIKALNE ORGANIZACIJE ALI KAR TAKO OBLIKOVANE SKUPINE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE ŽELJE ZA DRUŽABNI ALI STROKOVNI IZLET ALI POTOVANJE DOMA ALI V TUJINO. PLAČILA V 2 OBROKIH. ZAHTEVNEJŠI PROGRAMI 1. KLASIČNA MEHIKA - krožno potovanje, ogledi izkopanin Majev, Aztekov, Toltekov, Mikstekov, Olmekov in drugih ljudstev zgodovinske Mehike. Podrobnejši program vam posredujemo. Cena od Meksico Cityja do Cancuna, poleti, bivanje v dvoposteljnih sobah, nočitve z zajtrkom je 3787 DEM. PRIJAVE EN MESEC PRED ODHODOM - VIZUMI SO POTREBNI. 1. Najcenejša možnost MEHIKA - 7 DNI - POLET IZ EVROPE, SEDEM NOČITEV Z ZAJTRKOM, HOTELI Z 2 ZVEZDICAMA. PRIJAVA NAJMANJ TRI TEDNE PRED ODHODOM. KRAJ IN HOTEL PREDVIDENE KATEGORIJE PO KATALOGU IZBERE POTOVALNA AGENCIJA. CENA 1575 DEM. SINDIKALNI IZLETI 1. BUDIMPEŠTA - TRIDNEVNI IZLET ZA VIKEND ALI PA KAR TAKO. ZA SKUPINE OD 40 DO 50 OSEB. AVTOBUSNI IZLET V BUDIMPEŠTO, OGLED ZNAMENITOSTI MADŽARSKE PRESTOLNICE, pOLDNEVNI OBISK TIPIČNE KMETIJE V MADŽARSKI STEPI Z DRUŽABNIM DELOM IZLETA, TRETJI DAN NA POVRATKU V LJUBLJANO ALI V KRAJ, OD KODER JE SKUPINA, KOSILO V ČARDI, CENA 245 DEM, PLAČLJIVO V DVEH OBROKIH, ZA ODHOD 2. JUNIJA SPREJEMAMO PRIJAVE DO 12. APRILA. 2. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI - obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. 3. TRI ALI ŠTIRIDNEVNI IZLET NA KORZIKO - čudovito potepanje po Italiji in po Korziki. Prevoz z avtobusom in na luksuznem trajektu. Cena je odvisna od kategorije kabin in dodatnega programa. Informativno tridnevni izlet 400 DEM, štiridnevni 500 DEM. Plačilo v dveh obrokih. ZAMENJAMO POČITNIŠKO ENOTO Stanovanje v Maredi pri Novigradu, v celoti opremljeno za 5 oseb, zamenjamo za počitniško enoto v slovenskih zdraviliščih, in sicer za dva meseca toplic v kateremkoli terminu štiri mesece morja - TUDI V VISOKI SEZONI. ATRISOVA PONUDBA ZA POLETJE 1995 1. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine apartmaji za 5 do 6 oseb, dnevna soba in spalnica, kopalnica, opremljena kuhinja. Cena 78 oz. 88 DEM dnevno, TERMINI od 16. junija do 17. septembra. 2. SAVUDRIJA - ZAMBRATIJA apartmajske hišice: dve spalnici, wc, tuš. Polpenzion ali penzion. Cene v pred- in posezoni od 33 do 39 DEM NA OSEBO, V VISOKI SEZONI OD 10. 7. DO 28. 8. pa 45 DEM - polpenzion je 5 DEM cenejši. 3. POREČ paviljoni BELEUVE DVOPOSTELJNE SOBE, POLPENZION OD 25 DO 45 DEM. Cene so odvisne od sezone. - apartmaji LANTERNA - NAJEM APARTMAJA ZA 4 OSEBE, dve spalnici, kuhinja, kopalnica, od 38 do 112 DEM, odvisno od sezone - NAJEM APARTMAJA ZA 6 OSEB, tri spalnice, kuhinja, kopalnici, terase, Cene od 47 do 158 DEM, odvisno od sezone - HOTEL LOTOS ISTRA - DVOPOSTELJNE SOBE, POLPENZION, v ceno od 42 do 57 DEM, odvisno od sezone, je vključena turistična taksa. - HOTEL NEPTUN - POREČ - DVOPOSTELJNE SOBE, POLPENZION. Cena od 45 do 65 DEM za osebo, odvisno od sezone. - APARTMAJI LUNA - POREČ - DNEVNI NAJEM ZA 3 OSEBE 43 DO 104 DEM, ZA 4 OSEBE pa OD 48 do 113 DEM. Cene so odvisne od sezone. 5. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe s kopalnico. Penzion 48 DEM na osebo, otroci do 10. leta imajo 30% popusta. 6. ANKARAN - dvosobno stanovanje, opremljena kuhinja, možno bivanje za 5 oseb. Cena dnevnega najema 70 DEM. 7. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje, opremljena kuhinja, možno bivanje za 5 oseb. Cena najema 65 DEM na dan. PRI PRIJAVAH DO 20. MAJA Z VPLAČILOM 40% REZERVACIJE Sl ZAGOTOVITE 7% POPUST. PONUDBA BO TEDENSKO DOPOLNJENA. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30 % celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. PROGRAME V TUJINI OBRAVNAVAMO V SKLADU S SPLOŠNIMI NAVODILI POTOVALNE AGENCIJE, KI JE ORGANIZATOR POTOVANJA, IN JIH GOSTJE PREJMEJO OB PRIJAVI. PRIJAVA JE SPREJETA, KO JE VPLAČANIH 30% CENE ARANŽMAJA. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. METOD ZALAR, direktor borze DELAVSKO ZDRAVSTVO NA PSU Te dni poteka v Sloveniji prva nacionalna konferenca o promociji zdravja v naši državi, ki naj bi začrtala smernice na tem področju. »Trdim, da poteka zdaj pri nas svojevrsten eksperiment vzdržljivosti. prebivalstva v bistveno spremenjenih življenjskih razmerah,« nam je v pogovoru tik pred konferenco povedala dr. Mateja Kožuh-Novak, predsednica organizacijskega odbora. »Takšen eksperiment se bo uspešno končal le, če bo strokovna in politična javnost pravočasno zaznala stiske posebej občutljivih skupin prebivalstva in z dobro premišljenimi programi krepitve zdravja prebivalstva pravočasno ukrepala.« Zanemarjanje trenutnih stisk tistih, ki jih sedanja tekmovalna družba pušča ob strani, je slaba naložba. Slovenija ima malo primemo usposobljene delovne sile. Zaradi hitrega padanja rojstev bomo zelo kmalu primorani delovno silo uvažati, kar bo povzročilo nove težave v tako majhni skupnosti, kot je naša država. Če pa bomo hoteli konkurenčnost našega gospodarstva izboljšati, bomo morali izboljšati predvsem vzdržljivost, kreativnost in inovativnost naših delavcev, kar pa bo moč doseči le z zboljšanjem zdravja delavcev, ne pa z njegovim slabšanjem, kot se to zdaj pri nas dogaja. Pomanjkanju delavcev bo hkrati prineslo tudi podaljševanje dolžine delovne dobe, to pa bo moč doseči le, če bomo znižali stopnjo kronične obolevnosti in prezgodnje invalidnosti. V Sloveniji izgubljamo tudi preveč ljudi zaradi prezgodnje umrljivosti. Strokovnjaki trdijo, da je moč s programi promocije zdravja polovico teh smrti preprečiti. Posledice brezposelnosti Ekonomska recesija je prinesla celim generacijam poprej neznano brezposelnost, ki postaja za določene skupine prebivalstva vedno trši oreh nezaposljivosti. »Kažejo se že prva znamenja naraščanja alkoholizma, duševnih motenj, samomora, nasilja in obolevnosti, kar znižuje kreativnost družbe, ki se mora prebiti med velikimi, samozadostnimi in vase zaverovanimi narodi,« ocenjuje dr. Kožuhova. Drug zelo hud problem ekonomske recesije pa je nespoštovanje varstva pravic delavcev in zanemarjanje njihovega zdravja. V bitki za obstanek prihaja do prekomernega izkoriščanja delavcev, kar načenja njihovo zdravje. To pa utegne državo v prihodnje še drago stati, predvsem zaradi visokih stroškov, ki jih prinaša zgodnja obolevnost in invalidnost delavcev. Hitre in nenačrtovane spremembe zdravstvenega sistema zaostrujejo stiske povprečne slovenske družine, namesto da bi jih omilile. Še pred nekaj leti smo se hvalili, da imamo dobro urejeno zdravstveno varstvo kot le malokatera država, danes pa... »Tako kot na drugih področjih smo se tudi na področju zdravstva lotili načrtovanih sprememb prehitro,« meni dr. Kožuhova. »Manjkalo nam je predvsem analiz kaj, kako, kje in kdaj spreminjati. Tudi pilotskih študij nimamo. Brez vsega tega smo se lotili privatizacije, zavarovalništva in uvajanja družinskega zdravnika. Slovenijo zdaj zelo tepe več kot 30-letno zanemarjanje izobraževanja zdravstvenih analitskih načrtovalcev. Na tem področju smo bosi, zunaj pa je to znanost. Primanjkuje nam predvsem sistematičnega spremljanja organizacije zdravstvenega varstva, zdravstvenega stanja in potreb prebivalstva. Po moji oceni v zdravstvu še nobena težava ni prišla tako daleč, da je ne bi bilo moč popraviti, le pravočasno in pravilno bo treba ukrepati...« Zapostavljeno osnovno zdravstvo In katere so te težave? Dr. Kožuhova: »Glavna težava je v tem, da se slovensko zdravstvo razvija ravno v obratno smer, kot priporočajo strokovnjaki: spet poveličujemo bolnišnično zdravstveno varstvo, namesto da bi poveličevali osnovno zdravstveno varstvo, ki je cenejše in ljudem mnogo bolj dostopno. Z bolnišničnim zdravstvenim varstvom pokrijemo komaj 2 odstotka prebivalstva, s primarnim pa 90 odstotkov in več. Druga težava pa je v tem, da privatizacija prinaša direktno pacientovo plačevanje storitev zdravniku, kar je napaka. Strokovnjaki smo že prej opozarjali, da se to ne sme zgoditi. Ker niso bile spremembe načrtovane in spremljane, prihaja do direktnega, finančnega odnosa med zdravnikom OTROŠKI DODATKI PO NOVEM V preteklih letih so se prejemniki otroških dodatkov navadili, da so do 31. marca morali vlagati nove prošnje in dokazila, da bi tudi po prvem maju lahko obdržali pravico do otroškega dodatka. Glede na določila zakona o družinskih prejemkih tega letos ne bo. Po določilih zakona o družinskih prejemkih bo otroški dodatek pravica, odvisna od dohodka na družinskega člana, do konca leta, po 1. 1. 1996 pa naj bi bili do tega prejemka upravičeni vsi slovenski otroci s stalnim prebivališčem v Republiki Slovehiji. Po uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se bo preverjal status otroka, to je, ali se otrok po 15. letu starosti redno šola ali ne. Zato bodo morali prejemniki otroškega dodatka vsako leto najkasneje do 30. septembra centru za socialno delo predložiti dokazilo o rednem šolanju otroka, starejšega od 15 let. Vsi prejemniki pa so seveda dolžni obvestiti center za socialno delo o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na spremembo višine ali celo ukinitev otroškega dodatka. Če so se dohodki družine na družinskega člana v letu 1994 znižali, prejemniki otroških dodatkov ravno tako lahko zahtevajo od delavcev centrov za socialno delo, da se opravi ponovni preračun upravičenosti do otroškega dodatka oziroma njegove višine. POGOJI ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO OTROŠKEGA DODATKA: Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavijo starši za otroke, ki imajo slovensko državljanstvo in v Sloveniji stalno prebivajo. Otroci tujci imajo pravico do otroškega dodatka v enaki višini kot slovenski otroci v primeru, ko imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in je z njihovo matično državo vzpostavljena vzajemnost (to pomeni, da imajo slovenski državljani v tej državi pravico do otroškega dodatka). V primerih ko otroci tujcev, delavcev iz drugih držav, v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, imajo pravico do otroškega dodatka, vendar leta starosti, kasneje pa, če se otrok šola, dokler ima otrok status učenca ali rednega študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Za otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju se pod pogojem, da izpolnjuje vse druge pogoje, prizna za 50% višji otroški dodatek; če se ti otroci ne šolajo, lahko pravico do otroškega dodatka uveljavljajo do dopolnjenega 18. leta starosti. V letu 1995 otroški dodatek še ni univerzalna pravica, ampak se dodeli samo za tiste otroke, kjer dohodek na družinskega člana v letu pred vložitvijo zahtevka ne presega 50% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. V dohodek se všteva bruto dohodek: cenzus v letu 1995 znaša torej 47.309 SIT na družinskega člana v letu 1994. Čeprav tistim upravičencem, ki otroški dodatek že prejemajo, v letu 1995 ni potrebno obnavljati vlog, pa lahko nove vloge kadarkoli vložijo tisti, ki menijo, da bi glede na dohodke na družinskega člana v letu 1994 lahko pridobili otroški dodatek. Glede na doseženi dohodek Najnižji otroški dodatek, ki ga prejmejo otroci iz družin, v katerih je bil dohodek na družinskega člana v letu 1994 med 42.579 in 47.309 tolarjev mesečno, je 2.110 tolarjev; najvišji otroški dodatek v tem trenutku znaša 6.630 tolarjev, prejmejo pa ga otroci iz družin kjer dohodek na družinskega člana v preteklem letu ni presegel 23.655 tolarjev mesečno. v višini, ki je za 60% nižja od otroškega dodatka, ki se izplačuje otrokom v Sloveniji; če je z državo, v kateri otrok prebiva, sklenjen poseben sporazum o socialni varnosti, pa se ta višina zniža za 20 %. Pravico do otroškega dodatka lahko eden od staršev uveljavlja do dopolnjenega 15. na družinskega člana se upravičenci glede višine dodeljenega otroškega dodatka razvrstijo v šest razredov - od 7 do 22% zajamčene plače. Med letom se višina otroškega dodatka spreminja avtomatično, in sicer v skladu s spreminjanjem višine zajamčene plače. in pacientom, pri čemer pa se izločajo tisti, ki nimajo denarja.« To pa je tudi največja napaka sedanjega sistema zdravstvenega varstva. Če ima kaka bolnišnica samoplačniško ambulanto in lahko tisti, ki ima denar, namesto da bi čakal v vrsti, pride takoj na vrsto, je praktično zasedel bolnišnično posteljo ali mesto za diagnostično preiskavo za tisti čas, ko bi jo moral zasesti nekdo drug. Stihijsko uvajanje privatne prakse v zdravstvu, prepuščanje zdravstvene politike zavarovalnici ter premalo domišljeno uvajanje do-plačevanja zdravstvenih storitev načenja zdravstveni sistem ravno tam, kjer je prebivalstvu najbolj potreben, to je na osnovni ravni, hkrati pa načenja tudi zdravje prav tistih skupin prebivalcev, ki bi jih moral zdravstveni sistem najbolj varovati. To pa so predvsem delavci. Če hočeš danes hitro priti do željenega specialista, ni dovolj, da plačuj eš prispevek od bruto plače in dodatno zdravstveno zavarovanje, ampak moraš storitev dodatno plačati zdravniku še iz lastnega žepa. Najbolj boleče je, da je medicina dela danes praktično razpadla, zdravstveno varstvo delavcev skorajda ne obstaja več. Temu je botrovala premalo dognana uvedba institucije osebnega zdravnika. »Nepravilnost je bila v tem, da je lahko vsak zdravnik v osnovnem zdravstvu postal osebni zdravnik,« razlaga dr. Kožuhova. »In ker so se ljudje bali za službo in ker jim nihče ni povedal, kakšen bo razvoj dispanzerskega varstva, so pričeli zbirati paciente povprek: pediatri so začeli zbirati odrasle, medicinci dela otroke in odrasle. Drug razlog, da je razpadla medicina dela, pa je v tem, da je razpadla tudi industrija, plačnik precejšnjega deleža dispanzerjev. To pa je za slovenske razmere prava katastrofa, saj so delavci danes že od delodajalcev izjemno zapostavljeni, zdaj pa je propadlo še njihovo zdravstveno varstvo. Tu bo treba zelo hitro ukrepati.« Ministrstvo in zavarovalnica Dr. Kožuhova tudi meni, da bi morali zdravstveno politiko doreči na ministrstvu za zdravstvo, neodvisno od zavarovalnice, saj je ministrstvo Dr. Mateja Kožuh-Novak: »Na področju zdravstvenega varstva delavcev bo treba zelo hitro ukrepati...« preveč nagnjeno na stran zavarovalnice. Ukrep, ki ga je sprejela zavarovalnica na področju patronažne nege, ko je ukinila enkratni obisk nosečnice, ima lahko zelo hude posledice. S tem je namreč onemogočila stik z zdravnikom tistim nosečnicam, ki so pre- -malo osveščene. Ali pa se bojijo, da bodo morali kaj plačevati in raje ne gredo k zdravniku. Skratka, onemogočila je stik z zdravnikom tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Inštitucijo družinskega zdravnika je vsak razumel drugače. Zato nam danes razpada zdravstveno varstvo otrok, zdravstveno varstvo šolarjev in zdravstveno varstvo delavcev. Sedanja konkurenca med državnimi in zasebnimi zdravniki poslabšuje dostop do zdravstvenega varstva, namesto da bi ga izboljševala. Dr. Mateja Kožuh-Novak: »V prihodnje bi morali posvetiti večjo pozornost in več sredstev razvoju osnovnega zdravstvenega varstva, ki mora načrtno pokrivati vse prebivalstvo s preventivnimi programi. Z roko v roki morajo delati državni zdravniki in zasebniki, ki morajo ostati v zdravstvenem varstvu, službe morajo dopolnjevati druga drugo. Konkurenca ne sme potekati na rovaš poslabšanja zdravstvenega varstva prebivalstva, ampak ga mora kvečjemu izboljšati. Izobraziti in osvestiti bomo morali prebivalstvo, da bo od zavarovalnice znalo zahtevati, da tiste storitve, ki so z njihovim denarjem plačane, ljudem tudi v resnici nudi. Raven zdravstvenega varstva, ki bo dostopna vsem, mora biti sprejeta v parlamentu. Poskrbeti moramo za osnovno solidarnost, da bo tisto, kar je potrebno za vzdrževanje zdravja in za njegovo izboljšanje, dostopno vsem...« Marija Frančeškin NOVO! NOVO! čAs • Vsak teden pregled najpomembnejših dogajanj v politiki, gospodarstvu in sindikatih skozi pisanje slovenskih časnikov na 64 straneh AS formata • Kako pišejo različni časopisi o istih dogodkih? • Informacije, komentarji, intervjuji, polemike, mnenja, predlogi, kritike • Kratko, udarno X Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o) ------izvod(ov) PUBLIKACIJE ČAS (Mesečna naročnina 2000 SIT) Naročeno pošljite na naslov:______________________________ Ulica, poštna štev., kraj:________________________________ Ime in priimek podpisnika:. Naročeno dne:------------- Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju KOMU SOLI PAMET JAVNI TOŽILEC ANTON DROBNIČ človeštva. Pri taki logiki ni nič čudnega, da je gospod javni tožilec postal, bil in ostal kvizling. Pri vsem tem je odšel še korak dlje od drugih kolaborantov. Drugi komunizem in fašizem »zgolj« enačijo, on pa je v opravičevanju svoje izdaje šel še korak dlje in za večje zlo označil komunizem, kar naj bi ga opralo! Pa je vseeno Republiški javni tožilec in bivši domobranec se je v intervjuju z Ladom Ambrožičem na drugem programu TVS, 23. 3. ob 20\ precej razgovoril. Glavna tema seveda ni bilo pravosodje, temveč kolaboracija. Pri tem se je izpostavil ne samo kot pravnik, temveč tudi kot zgodovinar in sociolog. Njegove razlage so bile takšne, da jih je mogoče označiti delno za pamflet, delno pa za svojevrsten humor. Pri vsem tem je značilno, da se ni niti za trenutek pokesal zaradi svoje domobranske preteklosti, marveč je ves čas iskal samo izgovore za svoje, po njegovem patriotsko, početje. Pojdimo kronološko k njegovim tezam. Zakaj KP ni organizirala odpora takoj 6. aprila 1941? To bi dejansko pomenilo tolovaj stvo, saj je stara jugoslovanska vojska Podpisala kapitulacijo šele 17. aprila, komunisti pa so se skoraj brez izjeme javili za prostovoljce in tudi sami organizirali svoje zbiranje. Prav tako je delegacija KPS odšla v štab Dravske divizije in zahtevala orožje za prostovoljce, vendar jim ga niso hoteli dati. Katera slovenska stranka je ravnala enako? Namesto tega je ban Natlačen že pred prihodom Italijanov v Ljubljano odhitel na Vrhniko, kjer jim je izrekel dobrodošlico, kasneje pa še zahvalo za Priključitev Ljubljanske pokrajine italijanskemu imperiju - z Rožmanovim blagoslovom seveda. Prav tako je laž, da je bila odločitev o vstaji sprejeta šele 22. junija, po napadu na SZ. Takrat je bilo ustanovljeno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, oborožene skupine pa so se zbirale že prej. Jasno pa so bili šele z napadom na ZSSR ustvarjeni pogoji za Uspešen upor, čeprav zelo tvegan. Dalje mu ni jasno, kaj sploh je kolaboracija. Hkrati z OF je bila Ustanovljena tudi slovenska legija, katere glavni cilj je bil boj proti brezbožnemu komunizmu, čeprav tedaj ni bilo govora o kakršnih koli VOS-ovih likvidacijah. Njeni člani pa so od vsega začetka z vso vnemo denuncirali člane OF, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Ali ni kolaboracija, če sprejmeš orožje od okupatorja in mu podaš »zgolj« vdanostno izjavo, da ga ne boš Uporabil proti njemu? Če ne proti okupatorju, proti komu pa naj bi ga tedaj v Sloveniji uporabil? Proti komu, dokazujejo plačilni spiski za vaške stražarje, ki so dobivali celih osem lir na dan. Prav tako je bila prisega Hitlerju za g. Drobniča zgolj prisega nemški oboroženi sili in njenemu vrhovnemu poveljniku, ki se je čisto po nesreči pisal Adolf Hitler. Prav tako so »pomožne« policijske sile slovenskega domobranstva v svoji funkciji ohranjanja reda in miru in zaradi svoje »prozahodne« usmerjenosti varovale progo Ljubljana-Trst, po kateri so se prevažale nemške čete na italijansko bojišče! Če gospodu Drobniču ni jasno, kaj pomeni prisega okupatorju de facto, bi moral vedeti, kaj pomeni de iure! Naj gospod tožilec pove, kaj bi se zgodilo s Slovenci na Gorenjskem in Štajerskem brez NOB. Prav zaradi partizanov je bilo izseljenih 80.000 Slovencev, sicer bi jih bilo 260.000. To in še kaj drugega bi se zgodilo, če bi slovenski narod pristal na izdajalsko tezo o čakanju. Med drugim bi meja z Italijo prav gotovo ostala, kjer je bila, in potem zbogom morje in Primorska. Prav tako je originalna njegova teza o tem, da je komunizem (ne stalinizem) naj hujši sovražnik POVELJSTVO PEHOTNE DIVIZIJE CACCIATORI DELLE ALP1 Urad načelnika Glavnega stana Oddelek za civilne zadeve P. M. 100. 14 januar 1943-XXI° N° 2329/A. C. di prot. ZADEVA: vojaki enote MVAC iz Stične Poveljstvu XI. armadnega korpusa Urad MVAC 15. in IS. decembra preteklega meseca sta se-dve patrulji MVAC iz Stične, sestavljeni iz 8 oz. 9 mož. preoblečenih v k. b..* hvalevredno obnesli, ko sta ubili 4 k. b.. med njimi znanega vodjo: HAUPTMAN Francesca. Zato predlagam denarno nagrado - JAKOS Giovanni (četni vodja) L. 2: - JAKOS Francesco - JANČAR Giovanni - BERCAN Antonio - GRCMAN Milan - ZAJEC Giuseppe - MESTNIK Giuseppe - HAUPTMAN Vincenzo - ŠKUFCA Giuseppe - TRPIN Lodovico (četni vodja) - TRPIN Avgusto - SEVER Carlo /j h * komunistične bandite / je prve patrulje) General komandant int/le -Luigi Maggiore Perni- Judeževo plačilo Anton Drobnič kljub zločinski naravi komunizma in svoji domobranski preteklosti uspel diplomirati na pravni fakulteti. Zanima me, koliko bivšim partizanom bi domobranci omogočili študij, če bi po kakšnem čudežu zmagali? O tem, kdo je komu in kdaj poveljeval, najlepše govori podatek, da je bil glavni komandant gorenjskega domobranstva nemški podoficir Dichtl in da so v Grahovem bili poleg domobrancev ubiti tudi trije nemški podoficirji. Tam blizu naj bi neki italijanski te-nente tudi iz belogardistične postojanke tik pred napadom partizanov pobral municijo. Zakaj mu tega niso preprečili? Borci pa bi mu morali biti hvaležni, da je naštel vse ustanovne skupine OF. In samo njihovi člani, poleg vseh borcev NOV, imajo tudi pravico soditi o konceptu proslave zmage nad fašizmom; nikakor pa ne pripadniki strank, katerih predhodnice so se umazale z narodno izdajo, še najmanj pa kakšna Nova zaveza, SND ali katoliška cerkev. Seveda pa zraven, in to v prve vrste, sodijo tisti redki duhovniki, ki so vseskozi stali ob strani svojemu narodu. In na proslavi naj vihrajo tiste zastave, pod katerimi je bil boj proti fašizmu tudi izbojevan! Sicer pa naj gospod Drobnič pojasni, kako so se mogli domobranci preimenovati tik pred zdajci v SNV in priseči kralju, če je taista vojska kapitulirala 17. aprila 1941, njeni ostanki v Egiptu pa so se okrepljeni z bivšimi ujetimi pripadniki italijanske in nemške vojske, Slovenci in Hrvati, odločno opredelili za Tita in NOV. In to že davno pred četrtim majem 1945. Pa še s tako jugoslovansko vojsko so imeli domobranci prav toliko skupnega kot novi slovenski esesovci - alias Slovenski Sokoli s predvojnimi Sokoli. Kvizlinštvo ostaja kvizlinštvo in izdaja izdaja, pa četudi se pol parlamentarnih strank in celo javno tožilstvo postavijo na glavo! Vem, da sem bil dolg, predolg, vendar takega kupa polresnic, zgodovinskih laži, neumnosti in sprenevedanja ni mogoče odpraviti na kratko! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec Ob 50-letnici: v opomin in spomin MAJA 1945 SO POBIJALI TUDI DOMOBRANCI Obstaja nevarnost, da bi se po petdesetih letih pozabilo, kaj se je zgodilo. In ker bi se lahko ponovilo, je prav, da se spomnimo tragičnega dogodka v nemirni noči s 3. na 4. maj leta 1945, ko so po cesti skozi Turjak švigali avtomobili sem in tja. Posebno živahno je bilo okrog 4. ure zjutraj. Avtomobili so se ustavili v bližini Turjaka in gozdiča, ki mu je ime Veliko smrečje. Po 5. uri so streli prebudili speče ljudi in v bližini ceste je obležal smrtno zadet moški, inž. Tuma iz Ljubljane. Dva domobranca sta ga prijela in odvlekla v gozd, kamor so gnali tudi druge žrtve. Čez nekaj časa se je streljanje nadaljevalo v gozdu. Ko se je vse pomirilo, so domačini po sledovih krvi ubitega odkrili grob, v katerem so bila zakopana trupla pobitih žrtev. Grob je bil zravnan. Sveže pogorišče dračja pa naj bi ga prikrivalo. Dr. Janko Lavrič, vodja ko- Mag. Pavle Čelik se v svojem najnovejšem delu loteva dokaj nehvaležne teme - vzpostavljanja meje med Hrvaško in Slovenijo v času njunega osamosvajanja. Opisuje posamezne dogodke in ljudi, dileme in odnose s hrvaškimi obmejnimi organi ter vrednoti posamezna dejanja. Gre za delo, ki ima tudi pomembno zgodovinsko razsežnost, saj so razmerja s to našo sosedo zaradi meje še zmeraj vznemirjujoča, kamen spotike in politiziranja. Cena knjige je 2600 SIT, 5-od-stotni prometni davek je vključen v ceno. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. 061/321-255; 13-35-255; faks: 311-956. misije za ugotovitev tega zločina, je tedaj zapisal: »Domačini so nam pokazali prostor, kjer so domobranci ubili prvo žrtev. Po njihovem pripovedovanju in sledeh streljanja smo odkrili prvi grob, v katerem so bila trupla naslednjih žrtev: Tonček Čop, pravnik iz Jesenic, Martin Gorišek, zidar iz Ljubljane, Viktor Kamnikar, obrtnik iz Ljubljane, Franc Kaplan iz Velikih Polan, dr. Vito Kraigher, javni tožilec Slovenije, dr. France Mesesnel, konservator iz Ljubljane, dr. Mavricij Neuberger, zdravnik iz Ljubljane, Milka Prijatelj iz Velikih Polan, inž. Rihar Sever iz Ljubljane, Viktor Švegelj iz Šentvida pri Ljubljani, dr. Boris Tuma, industrij alec iz Ljubljane, inž. Zoran Tuma, industrij alec iz Ljubljane. Boste odpustili vse to? V drugem grobu so bili zakopani: Angela Dolhar, poslovodja iz Ljubljane, Neda Ger-zinič, dipl. pravnica, Ljubljana, Anton Knez, tiskar iz Ljubljane, Ignac Krištof, uslužbenec iz Ljubljane, Venci Kurnik, uradnik iz Ljubljane, Marica Malahov-sky, uradnica iz Ljubljane, Leopoldina Mekina, uradnica iz Ljubljane, Nikola Polc, ključavničar iz Ljubljane, Rudolf Ravbar, pravnik iz Ljubljane, Viktor Šuškovič, inž. gozdarstva. iz Ljubljane, dr. Stanko Tomšič, odvetnik iz Ljubljane, neznano žensko truplo. Malo stran je bil odkrit tretji grob, v katerem sta bili zakopani dve ženski in en moški. Od teh je bila prepozfiana Marica Arko - Logarjeva iz Ribnice.« Po pričevanju prič in zagovoru dr. Lovra Hacina so bili storilci tega krutega zločina domobranci iz specialnega voda policijskega zbora, ki ga je vodil zloglasni poročnik Jože Hlebec. Upravnik policije v Ljubljani dr. Lovro Hacin je še izjavil, da sta skupaj z vodjem nemške policjie SS Duschom 14 dni pred osvoboditvijo sestavila seznam posebno nevarnih oseb, ki so bili pod posebno stražo. Domobranci pa so lahko likvidirali ljudi, za katere sta dala dovoljenje dr. Hacin ali Dusche. Kdo je dal nalog za ta okrutni zločin, ki se je zgodil ob svitanju 4. maja 1945 pri Turjaku? Po znakih na obrazih, truplih in udih žrtev je komisija zagotovila, da vse žrtve niso bile streljane, temveč zverinsko pobite s puškinimi kopiti in koli. Pisatelj Miško Kranjc je tedaj zapisal: »V cvetoči razkošni pomladi in ob šumenju gozdov nekje za Turjakom se je odigralo. Tam so ležali vsak zase, v vrsti, delavci, kmetje, inteligentje, invalidi, ženske in tam sta ležala dva moja dobra prijatelja: Vito Kraigher in France Mesesnel in nisem ju mogel prepoznati. Ob meni je stala ženska in ko je videla vse te izmaličene glave, pod-pludbe krvave, raztrgane, kjer se ženska glava ni več spoznala od moške, ko je videla na zavezanih rokah z valjarjem povaljane ploščate prste, prav tako prste na nogah, koži, ki se je lupila, sledi udarcev, mučenja, se je ozrla proti meni in zajokala. Hotela je moliti, pa ni mogla. Nato je dejala: 'Ali boste odpustili vse to?’ Ne, tega ne smemo odpustiti, sem dejal.« Volk in ne kristjan Akademik prof. dr. Anton Trstenjak pa je 20. maja 1945 zapisal: »Temu zločinu nad lastnimi narodnjaki daje poseben pečat okoliščina, da so ti ljudje storili to v zadnjih trenutkih svojega razdiralnega dela, tik preden so z okupatorjem vred strahopetno zbežali v tujino. Preden so se strahopetno umaknili, so se hoteli še znesti nad svojimi nasprotniki, kakor da bi hoteli reči: Če že mi ne bomo uživali narodne svobode, je tudi vi ne boste!’ In še: ’Mi bomo že srečno pete odnesli, kaj pa bo z drugimi, ki smo jih mi zavedli v ta brezupni in protinarodni boj, nas nič ne briga.’ Tisoči in tisoči preprostih ljudi sedaj razočarani in obupani zro, kam so jih pripeljali lažni vodniki s svojimi obljubami. Prav v tem pa je poseben znak moralne otopelosti in cinizma. (...) Človek je nehal biti človek človeku, postal mu je hijena in volk, da o kristjanu v njem molčimo.« Nadaljeval je z opisom pripadnika te domobranske enote: »Med okupacijo sem na ulici srečal svojega bivšega gimnazijskega učenca, ki je bil domobranski policist. Se spominjate, je začel, kako sem vam grenil šolske ure v razredu, imeli ste me pa za komunista. Zdaj sva pa zamenjala vlogi! No pa vas ne bom aretiral, je milostno dodal. Veste, z menoj delajo idealisti, njim gre za vero, za kristusa, meni pa je samo za naše premoženje. Pa tudi na drugi strani so idealisti. Ta Geržini-čeva, kakšna idealistka! Z njo imamo dela. Ona bi dala življenje za svoje ideale. Dobil sem rešpekt pred njo, jaz pa sem tak materialist.« Pesnik Anton Vodnik je 5. maja 1947 posvetil Nedi Ger-žinič pesem Mučenci: »Stopim v mrak temnice, kjer ti rablji istaknili so oči žive, tople, rjave, ti žgali, trgali in bili prerahle prsi, milo lice, zameglili sanj daljave, potem ti je v gomili zasula prst nosnice.« Kratko opisana dejstva o domobranskem zločinu ob svitanju 4. maja 1945 in zapisi navedenih znanih slovenskih avtorjev povedo dovolj za razmišljanje vsem, ki po 50 letih podoživljamo to in tem podobne tragedije slovenskega naroda. V premislek pa velja to še posebno tistim posameznikom in skupinam podpisnikov raznih zapisov in pozivov državnemu zboru, v katerih se zavzemajo za rehabilitacijo generala Rupnika in domobranske vojske, za njihova takšna »domoljubna« dejanja. Janko Heberle -Humoreska■ Poročila o nesreči - Ste brali o prometni nesreči obrambnega ministra Kacina? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je ustrezno razporejen za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte počasi srebal svoje veliko pivo. »Sem! In sem tudi primemo razočaran.« - Zakaj? »Z oziroma na slovensko pluralnost medijev bi pričakoval, da bodo časopisi o tem dogodku pisali bolj diferencirano...« - Pa saj je Dnevnik že takoj na začetku pisal o nekem belem avtomobilu, ki naj bi bil vzrok za nesrečo in ki je potem pobegnil... »No Dnevnik je bil seveda v tem primeru res morda svetla izjema, ampak jaz bi pričakoval, da se bo poročilo glasilo nekako takole: Minister Kacin je v petek na službeni vožnji od Radovljice proti Kranju po levi, torej popolnoma pravilno, prehiteval kolono mencajočih vozil..." - Kako more nekdo pravilno prehitevati, če se potem zaleti? »Pravilno se prehiteva po levi. In če je bil minister Kacin na službeni vožnji, potem je bil na nujni vožnji. In kot član LDS se tudi mora držati leve, torej politično pravilne strani. Sicer pa poslušajte poročilo naprej: Torej, ... mencajočih vozil, pri čemer mu je očitno namerno za hip zastri pregled avto pomenljivo bele barve, tako da Kacin ni videl nasproti vozečega reškega avtobusa in je trčil vanj.« - In kako bi pisali drugi? »No, Republika bi morala napisati takole: Minister Kacin, hudo prizadet zaradi večdnevne časopisne gonje proti njemnu, češ da izganja drugače misleče Slovence v tujino, je pri vožnji z jeseniške smeri proti Kranju v petek pri Podtaboru prehiteval kolono vozil in treščil v nasproti vozeči reški avtobus..." - In kako naj bi pisal Slovenec? »Recimo takole: Pod naslovom Božja sodba bi prebrali: Skoraj natančno leto dni po Janševi odstavitvi je tudi novi obrambni minister Jelko Kacin doživel svojo Depalo vas v vasi Podtabor na cesti Radovljica Kranj. Neprevidno je prehiteval kolono vozil in spregledal nasproti vozeči reški avtobus.« - Kaj pa Mladina? »Mladina je nekaj posebnega. Njeno poročilo bi se moralo glasiti: Tik preden je Jelko Kacin med prehitevanjem kolone pri Podtaboru trčil v nasproti vozeči reški avtobus, ga je prehitel beli avto, ki ga je vozil Tone Krkovič, ob njem pa je sedel Janez Janša. Ko je Janša zagledal pred seboj Kacinovo vozilo, je maščevalno dejal Krkoviču: Lej Kacina, daj ga! In Krkovič je vratolomno prehitel Kacinovo vozilo, pri čemer je Kacina zmedel, da je trčil v reški avtobus.« - Ampak za hudiča, kako pa naj bi Mladina vedela, kaj so se pogovarjali v belem avtu? »To jim je povedal Milan Smolnikar, ki je sedel na zadnjem sedežu...« - Smolnikar pa v Janševem oziroma Krkovičevem avtu? »Zakaj pa ne!? Če se danes Milan Smolnikar usede v katerikoli avto, se ga noben pameten človek ne upa vreči ven. Saj veste, da je vunbacitelj potem ob službo.« - Dobro, kaj pa bi pisalo osrednje glasilo? »Oh, Delo bi moralo objaviti pismo kakšnega slovenskega razumnika svojim zahodnim somišljenikom, kako bivši obrambni minister z nacističnimi metodami hoče odstraniti sedanjega demokratičnega obrambnega ministra, pri čemer si ne pomišlja uporabiti niti tako grdih metod, kot so prometne nesreče.« - In kako naj bi poročala televizija? »Ta je edina poročala v skladu s svojo usmeritvijo. Povzeli so genialno formulacijo preiskovalcev, češ da je pri Podtaboru prišlo do prehitevanja kolone, nakar seje Kacin zaletel v reški avtobus. Toše je dalo razumeti, kot da se je zgodila naravna nesreča, torej zaradi višje sile in nihče ni kriv...« - Ampak saj zdaj so kranjski preiskovalci povedali, da je nesrečo zakrivil Jelko Kacin. »Res je. In to so ugotovili že po pičlih šestdesetih urah preiskave. Vsakemu normalnemu šoferju pa je bilo že od vsega začetka jasno, da je Kacin prehiteval kolono tesno za belim avtom, ki se je še uspel zriniti v prehitevano kolono, Kacin pa se je znašel iz oči v oči z reškim avtobusom.« - In kaj bo doletelo Kacina? »Upajmo, da bo okreval brez zdravstvenih posledic. Sicer pa nič! Saj imajo imuniteto menda tudi ministri.« : Bogo Sajovic A Horoskop Odkrita samokritika Za uresničitev stoletnega nemškega sna po združitvi v enotno državo je najbolj zaslužen nemški državnik Otto von Bismarck (rojen 1. aprila 1815). Zaradi nepopustljive politike so ga imenovali tudi železni kancler. Izhajal je iz pruske plemiške družine. Mlada leta je preživel na popotovanjih in študijih. V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je postal poslanec v pruski skupščini, kjer se je zagrizeno bojeval proti vsakršni demokraciji. Po letu 1848 se je zavzemal za enakopravnost Avstrije in Prusije v nemških zadevah, nato pa nekaj let preživel kot ambasador v Rusiji in Franciji. Leta 1862 je postal pruski ministrski predsednik. Povečal in reorganiziral je vojsko in leta 1864 v zavezništvu z Avstrijo napadel Dansko in ji odvzel Schleswig-Holstein. Leta 1866 je v sedemtedenski vojni porazil Avstrijo in jo izrinil iz nemških zvez. Severno-nemške (protestantske) države je strnil v Severnonemško zvezo, ki ji je seveda načelovala Prusija. Mnoge predvsem katoliške države (Bavarska, Baden, Wurtemberg itd.) pa so se združile v Južnonemško zvezo. Leta 1870 je izzval vojno s Francijo, kjer so se Prusiji pridružile tudi južnonemške države. V nekaj tednih je bila francoska vojska potlačena, njeni maršali na čelu s cesarjem Napolonom III. pa ujeti. V Versaillesu pa je bilo razglašeno nemško cesarstvo. Prusija je bila največja država v tem cesarstvu, cesar pa je bil tudi pruski kralj. Bismarck je kot pruski ministrski predsednik postal tudi zvezni ministrski predsednik ali kancler. Parlament je sicer obstajal, a je bil posvetovalno telo. Poražena Francija je morala plačati veliko vojno odškodnino in izročiti Alzacijo in Loreno, Nemčija je postala najmočnejša vojaška sila v Evropi. Med Bismarckovim predsednikovanjem je Nemčija doživela razcvet v industriji in trgovini, ustanavljala je prve kolonije v Afriki in na Tihem oceanu, s sistemom zaščitnih carin in ekonomskega nacionalizma pa je gojila tudi zagrizeno zunanjetrgovinsko politiko. V notranjepolitičnih zadevah je Bismarck centraliziral finance, ustanovil centralno banko, enoten pravni sistem in šolstvo ter še nekatere upravne spremembe. Kot nasprotnik vsakršnih delavskih in socialističnih gibanj je tem poizkusil vzeti veter iz jader z uvedbo prvega programa socialnega skrbstva v zgodovini. Njegov položaj se je zamenjal s smrtjo cesarja Vilijema I. leta 1888, ker mu novi cesar Vilijem II. ni povsem zaupal. Bismavckovi nasprotniki so opogumljeni začeli rovariti proti njemu in čez dve leti je bil prisiljen odstopiti. Umrl je osem let kasneje. Kljub vsej svoji železnosti je tudi Bismarck imel šibko točko - užival je v dobri hrani in pijači. Večkrat je sam sebe pokritiziral. »Če bi bilo v naši domovini več takšnih jedcev, kot sem jaz, nas država ne bi mogla prehranjevati in bi se morali izseliti.« Deni Hp msm :Wmm me«- jj/ffl- ■ HHHš DELAVSKA ENOTNOST SLOVENSKA IGRALKA (BERNARDA) INDIJSKI BOGATAŠ MENJANJE KOZE PRI KAČAH RAZUZDANA SOPROGA RIMSKEGA CARJA KLAVDIJA IZRAELSKI POPEVKAR OFARIM GOZDNE ŽIVALI Z ROGOVJEM DENARNA ENOTA V BANGLADEŠU SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI KEVIN C0STNER TAJNA POLICIJA. V CARSKI RUSIJI OTOK V FILIPINIH SEZNAM, SLOVAR FRANCOSKI FILOZOF, 0KAZI0- NALIST (NIC0LE) PREBIVALKA ABESINIJE RICHARD GERE PRIPRAVA ZA TRKANJE ZVEZDA, KI ZAŽARI IN UGASNE 0KAMENELA SMOLA IGLAVCEV, VRATNICA V GOLU REDOVNICA, NUNA AVTOR BORUT LEVEC POSODA ZA MLEKO NESPRETNOST, LJUBLJANSKA PRODAJNA STEBLO TRAVE REKA SKOZI FIRENCE POSODA ZA GOJENJE RIB NERODNOST TOMO REBOLJ IGRALKA RINA ZALIZCI PONAVLJALNO ZNAMENJE V SLOVARJIH KONJSKI TEK REDKEJŠE ŽENSKO IME CIRKUŠKI ARTIST GLAVNI ŠTEVNIK OŽINA NA MALAKI ŠČEPEC SOLI MLADINSKA PISATELJICA BRENKOVA VODILNI FINSKI KIPAR (VVAIN0) NOBELU TKANINA IZ INDIJSKE KONOPLJE ZGODOVINAR RUVARAC VAROVALNA PRIPRAVA, VGRAJENA V ELEKT. TOK SEVERNO- AMERIŠKI MEDVED VINORODNA RASTLINA DESNI PRITOK VOLGE V RUSIJI TISKARSKO SITO AMERIŠKA PLESALKA DUNCAN OSEBA SNEGUR0ČKE TVOREC KAKEGA DELA PRITOK SAVE PRI MEDVODAH IVAN LEVAR OKUSNA MORSKA RIBA. JEZIK ČRNCEV PLEMENA BANTU INKOVSKI VLADAR NOETOVA BARKA IGRALKA MAC GRAW ITALIJANSKO PRISTANIŠČE OB JADRANU KONICA, BODICA AMERIŠKI FIZIOLOG, NOBELOVEC 1947 (CARL) GOROVJE V SAHARI (ASBEN) zAkonččv OČE ERIČA J0NG GLAVNI ŠTEVNIK SRBSKI PSIHOLOG (NIKOLA) EDEN IZMED STARŠEV VRSTA POVRTNINE OTOK OB OBALI SICILIJE OZEK KOS BLAGA AGREGATNO STANJE SNOVI PETER ČARE K0ŠARKARSK KLUB UP ^i|l /=g STISNJENA DLAN GRŠKI JEZIK HELENISTIČNE DOBE ISŠT ° ZGODNJI STOPALA POTEZA S SVINČNIKOM, RISA PREBIVALEC KRŠKEGA Nagradna križanka št. 15 LAK, IRAK, RTANJ, BASRA, ART, ANIARA, BALTI, MARANTA, APORT, ONO, APOSTOL, ŽEJA, SNET, LANTANA, ALEN, LETO Rešeno križanko nam pošljite do 11. aprila 1995 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 15.-Nagrade so 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 13: ARKANSAS, KIS, MOUNT EVEREST, AVBA, LATINKA, RA, ZOREC, AR, MIRJAM, KREOLI, KAL, ORADA, LOČ, USTOLIČENJE, ALI, TARRASA, IČA, KAVKA, AKABA, RAKEK, ABELL, HOMAN, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 13: 1. Štefan Raztresen, Dvorakova 12, 62000 Maribor 2. Martina Šefman, Alpska 9, 64260 Bled 3. Jurij Cvitanič, Gorišnica 62, 62272 Gorišnica Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Jelku Kacinu, obrambnemu ministru, z vsem sočutjem v njegovi nesreči želimo čimprejšnje okrevanje. Hkrati pa nam ta njegova huda nezgoda po svoje govori o (ne)resnosti slovenske države. Obrambni minister, ki se sam vozi naokoli z osebnim avtomobilom, državljanom najbolj plastično riše varnostne razmere v državi. Vse skupaj bi bilo morda prav idealno, če ne bi ta minister hkrati trošil milijone dolarjev za letala, helikopterje, topove in drugo morilsko navlako, ki da je za obrambo države nujna. Ne gre za to, kako želi Jelko Kacin živeti, ampak za to, kako se mora obrambni minister voziti, če hoče, da bo prepričljiv in da bodo davkoplačevalci verjeli v nujnost velikanskih obrambnih stroškov. Za varnost državljanov in njihovo obrambo pred morebitnim agresorjem bo težko skrbel človek, ki ne zna skrbeti niti za svojo varnost. Semoličeva kontradikcija Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je zadnjič zagazil v hudo kontradikcijo, ki se dandanašnji lahko pripeti kvečjemu kakšnemu kaplarju: Predsednik največje in najmočnejše sindikalne združbe na Slovenskem je dal v prejšnji številki DE objaviti javno pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. V njem ga roti, naj še ta teden sede za skupno mizo s sindikalnimi možmi in se z njimi pogovori o življenjsko pomembnih vprašanjih za ekonomsko in socialno varnost naših državljanov. Vse v redu in prav, če ne bi Semo- lič takoj zatem pismom v isti rubriki pel v pismu levite Zdenku Kolarju, predsedniku OS NSS Ptuj, češ da časopisje ni mesto za reševanje medsebojnih težav in nesporazumov. Tembolj, ker da sindikat ni tajna organizacija, njegovo delovanje je javno. Kaj bi Semolič porekel, če bi nato prejel v časopisu pismo predsednika vlade, v katerem bi zvedel, da tudi vlada ni tajna organizacija in da časopis ni mesto, kjer naj bi reševali težave? Kakor koli, na kakšen princip javnosti dela se Semolič najbrž ne bi mogel sklicevati. Metina (ne)zakonitost Meta Zupančič, pravosodna ministrica, je na vprašanje novinarke, ali bo zaradi primera Majhen odstopila, odgovorila, da ne, in se zraven še pobalinsko vprašala — zakaj pa bi. Zelo zanimivo, še zlasti ko zvemo za razsodbo vrhovnega sodišča, da je ministrica kandidaturo Sergija Majhna za notarja umaknila nezakonito. Torej ministrica, ki je v vladi prva poklicana skrbeti za zakonitost v državi, sama ravna nezakonito in pri tem ne vidi razloga za svoj odstop. Da pa bi bila mera polna, je svoje prispeval še predsednik vlade skupaj z LDS in ZL, ki parlamentu ni predlagal ministričinega odstopa, temveč njeno usodo prepustil glasovanju o interpelaciji. Ker sta se LDS in ZL hkrati že postavili v bran ministrici, lahko sklepamo, da omenjeni akterji dajejo političnim interesom prednost pred pravno državo in zakonitostjo. To pa ni nič drugega kot nadaljevanje stare »dobre« (komunistične) prakse, ki je temeljila na političnem nasilju. V Sloveniji torej po petih letih od demokratičnih volitev še vedno prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Kuli VREME Piše: Andrej Velkavrh Hladen in suh konec tedna Letošnji marec je neverjetno radodaren s snegom. V nižinah sicer ne obleži več kot dan ali dva, v gorah pa se snežna odeja kar debeli in debeli. Tudi sonce in vmesne odjuge ne zmorejo vedno novih količin snega taliti. Tudi ta teden je bil bolj februarski kot marčevski. Po vremenu, ne pa po temperaturi. Ta je bila dosedaj v povprečju povsem marčevska. Navajeni smo toplih zim, saj tudi letos nismo doživeli pretiranega mraza. Res pa je, da so nihanja velika. Toplim dnem, ko je prejšnjo soboto temperatura zlezla celo do 20 stopinj Celzija, sledijo hladni. Tudi to soboto in nedeljo ne bomo deležni pretirane toplote. Močilo pa nas ne bo, kar je tudi nekaj, mar ne?