Romunom goljufija ni uspela Denarja dovolj, le krivično je razporejen ■ Cafi6 UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽ\R\\: 03/7t3-2666S ST. 17 - LETO 63 • CEUE. 29.2.2008 - CENA 1,25 EUR .^cvl. ' • ^Do polnega vozička brez mosnjička** Odgovorna MVi'I i&i NT T<4t]«via C^tfn Naslov prvaka ostaja ÎBÎv 9770353734051 DOGODKI novi tednik SAŠKA T. OCVIRK UVODNIK Gonja proti instituciji v zadnjih dneh so me nevednico več-krcu poduáii. da je zdravstveni sistem hudo občutljiva in krhka zadeva. Da ga z mojim podobnimi. Četudi dobronamernimi pobudami lahko finančno v trenutku sesujemo v prah. No. tegapňnaj-boljši volji ne bi hotela imeti na vesti. Čeprav onkobSke bolnike Še tako premetava po rešilcih na poii v Ljubljano. A lekcija je prinesla tudi spoznanje, da zdravsnteni sistem ni samo krhek in občutljiv, ampak da ta pandorina skrinjica ostane zaprta le, če se je dotikaš izključno v rokavicah. Zdramiki te dolgo niso več samo aitruistični ljudje s poslanstvom. Eni so zasuti z delom in nagrajeni s povprečno plaćo, spet drugi so po sistemu »na pravem mestu ob pravem Času.« znali poskrbeti zase. A vsí so ljudje z boljšimi in s slabšimi dnevi. Navadni smrtniki jih poveličujemo, ker se zavedamo odgovornosti njihovega dela, zaničujemo, ker se nam zdi, da niso zares pri stvari, jih na vsa usta hvalimo, ker nikoli ne veš, kdaj bo tovrsten kredit prišel prav, in se jih bojimo. Na Žalost tudi to. In Če iščeš odgovore, dobivaš nova in nova vprašanja. Je kdo zaradi lastne častihlepnosii res zavrnil eirropske milijone? So med zaposlenimi v zdravstvu tudi mrtve duše^ Kdo se spmvlja na kogíL zaradi osebnih interesov? Kdaj govorijo d^stva in kdaj stare zamere^ Komu in koliko moraš plačati, da te pripustio h koritu? Prg bi se z žlico prekopali skozi trvjanske klance, kot našli resnico. Brez metanja peska v o& lahko verjamemo, da koncesija v zdmvstvu ne pomeni dobrodelne bližnjice v nebesa, ampak prej zlato žlico v uscih - da utvare pokopljemo že takoj na začetka, ihda ko je âavek v stiski, ko se minute vle^o kot leta, mu. je, verjemite, čisto vseeno, kdo bo z njegovo nésredb zaslužil Nedolgo tega je sosed doživel nekaj, kar je spominjalo na epileptični napad, sladkorni šok in dihalno stisko hkrati. Prišel je zdravnik, si nadel rokavice in ga pregledal od daleč. Poklical je rešilca. da ga odpelje v bolnišnico. Morda res ni zvenel najbolj nujno, a preden se je sam odpeljal, je obljubil prevoz najkasneje v eni uri Prišel je v dobnh treh. MedUim je življenje v vasi obstalo in trepetalo. Sosed je res izgledal iz mmure v minuto slabše. Kosoga končno spravili v civiUzadjo. je padel v komo. Komaj so ga rešili. In ko majhen Človek o lakih stvareh spregovori, se to imenuje >*gonja« proti inštituciji Kmetijstifo v zamudi Govedoreja iz društev Šentjurja» Šmarjd pri Jel^h in Slovenskih Konjic so se zbrali na tradicionalnem strokovnem posvetu. Na Go-vedorejskem dnevu 2008 so govorili o klimatskih spre-membah, njihovih posledicah za kmetijstvo ter o prilagajanju na nove razmere. Kmetijstvo je vsak dan izpostavljeno vremenu in vedno prvo Čuti posledice klimatskih sprememb. V Sloveniji na) bi se v naslednjih letih najbolj spremenila vodna bilanca. Sicodo kmetijstvu bodo povzročali ludi mile zime în vroča ter sušna poletja. Zato lahko kmetovalci pričakujejo težave pri oskrbi z vodo in pri gojenju nekaterih poljS-Čin. Pričaloijejo lahko tudi več ekstremnega vremena, toče, močnega vetra in hudih neurij, ki lahko v kmetijstvu povzročijo ogromno škode. Na posvetu so zato kmetovalcem in govedorejcem predlagali nekaj rešitev, s katerimi lahko Lučka Kajfež Bogataj meni, da bi moralo biti takšnih posvetov vse več in da bi sa jih morali udalezaveti predvsem mladi kmatovalci, saj bodo podnebna sprememba najbolj prizadele prav njih. tudi sami vplivajo na klimatske razmere. Na primer boljše gospodarjenje z gnojnico in bolj racionalno ogrevanje prostorov. Predvsem pa je naloga kmetijstva, da se skuša prilagoditi novonastalim razmeram v okolju, »i'rilagaja-nje klimatskim spremembam ni hiter proces,« je na posvetu povedala profesorica z Bio-lehniške fakultete dr. Lučka Kajfež Bogataj, »mislim, da kmetijstvo na tem področju že zamuja. Casa pa n\ več veliko. Zato je najpomembnejše, da se vsak kmetovalec čim bolj izobražuje na tem področ-ju in tako prepozna svoj vçiliv na klimatske spremembe.« Na posvetu so govedo rejce izobrazili tudi o vročinskem stresu pri molznicali, kontroli produktivnosti za izboljšano gospodarjenje in zmanjšanju izgub dušika iz Živilskih gnojil. Spodbudili so jih tudi, naj se Še naprej izobražujejo na vseh področjih. KŠ, fotoiGK Kontič sprašuje Pokrajinska zakonodaja, njeno ponesrečeno spreje* manje v državnem zboru, zlasti pa zadnji posvet predsednika vlade Janeza Janše z župani še vedno burijo duhove. Pred dnevi je tako velenjski poslanec v državnem zboru Bojan KontiČ zastavil javno pisno poslansko vprašanje. Kontiča je k vprašanju spodbudil prav posvet predsednika vlade z župani, na katerem je Janez Janša, na pripombo enega od udele- žencev posveta, da po objavljenih javno mnenj skih raziskavah projekt oživa majhno podporo v javnosti, dejal. da obstajajo tudi druge raziskave, ki kažejo visoko podporo ustanavljanju no\nh pokrajin. Kontiča čudi, da vlada, kljub temu, da gre za enega njenih najpomembnejših projektov, doslej nikoli ni podprla svojih argumentov za nujnost čimprejšnje ustanovitve pokrajin z rezultati teh anket, ki so bile očitno narejene z javnimi sredstvi. Celo takrat ne, ko je opozicija zahtevala referendum o predlaganem zakonu o ustanovitvi pokrajin, da bi ugotovili dejansko voljo prebivalcev do predlaganih novih Bojan Kontič pokrajin. »Če bi bile raziskave javnega mnenja, na katere se je skliceval predsednik vlade resnično narejene, bi njihovi rezultati, če bi bile narejene na reprezentativnem vzorcu, lahko pomem- bno vplivali na zahtevo po referendumu»« pravi KoniiČ. In sprašuje, zakaj vlada do sedaj nikoli ni javno povedala, da obstajajo take jav-nomnenjske raziskave oziroma zakaj vlada ni predstavila javnomnenjskih raziskav, ki kažejo visoko podporo prebivalcev ustanavljanju 14 pokrajin. Zanima ga, r^kaj vlada do sedaj z rezultati teh raziskav ni seznanila javnosti, ter Še, kdo je te raziskave naročil, kdaj so bile opravljene in kdaj bodo rezultati teh raziskav predstavljeni javnosti. Čeprav bo na odgovore vlade na poslansko vprašanje treba Še počakati, pa so tudi Kontičeva vprašanja znak, da Idjub prepričevanju in pritiskom vlade v državnem zboru i.i. pokrajinska zakonodaja tudi v vnovičnem poskusu ne bo Šla zlahkd »skozi^<. BS Čeprav zimske, so počitnice, ki se za naše šolarje Iztekajo danes, minile brez snega. No, naužlli so se ga lahko tisti, ki so so $ starši podali v smučarske centre, v udolini« pa je bilo zato toliko bolj žreahno po številnih g športnih objektih, tudi v bazenih. Tiste, malce bolj romantične, pa je pravo spomladansko vreme zvabilo na J sprehode In knabiranju roac. (foto: Alaks Štem) I POSTANIMO UUDJE LDS Dr. Janez DmovSekje zapisal; »Človek se ne rodiš, temveč postaneš.« In dr. Janez Drnovšek je bil velik Človek in izjemen voditelj, ki je znal preudarno popeljati Slovenijo v boljšo in lepšo prihodnost. Takšnih dejanj so sposobni samo veliki ljudje. In takšnih ljudi je malo. Mlado deWe mi je dejalo: »V časih, ko nas je vodil dr. Janez Drnovšek, me nikoli ni bilo strah prihodnosti, v politiko in dejanja politikov se nisem poglabljala. On je znal vse uredili, tako pametno, razumsko, mimo. Njegove besede so me vedno pomirile. Danes pa ni več tako in zato sem ga pogreSala včeraj, ga pogrešam danes in ga bom pogrešala jutri.« Pogrešali ga bomo vsi, ki smo živeli z njim v njegovem Času in smo ga cenili v vseh letih njegovega delovanja. JANA GOVC ERŽEN, predsednica MO LDS Celje Goran ČoloviČ Primarij Andrej Zmavc Mira Jazbee Boj za zlato žlico ... ... ali resen problem na terenu - Kako dolgo je v Šentjurju treba čakati na reševalno vozilo? človek s kompliciranim odprtim zlomom noge obleži na tleh. Ne premikaj-le ga in počakajte na reševalno vozilot pravi glas na drugi strani telefona» ko svojci vsi iz sebe pokličejo pomoč. Čas leče in minute se zdijo kot večnost. Po dveh urah končno pripelje reševalno vozilo. Zgolj pretresljiva filmska scena ali resničnost? Mira Jazbec, Šentjurska občinska svetnica, pravi, da je podobno zgodbo doživela kar dvakrat. Na »hitrega rešilca« je ob poškodovancu Čakala dve uri. S pojasnilom, da tako pač je, se ne more sprijazniti. Šentjur za razliko od primerljive konjièke in laške občine nima lastne rele valine službe. Tako kot v Žalcu imajo le t.i. lA-enoto, kar pomeni, da se na nujen primer na terenu iz ZD Šentjur odzoveta zdravnik in medicinska sestra. IB-eno-to, torej reševalno vozilo s pripadajočo ekipo, za Šentjur in Žalec po dolgoletnem dogovoru zagotavlja reševalna služba ZD Celje. Kol pravi Jazbečeva, so jo spod-bodli tudi odzivi ljudi. »Pogovarjala sem se z uslužbenci doma starejših, s policisti In z mnogimi posamezniki, ki so na rešilca čakali dolgo. Absolutno predolgo! V sedmih minutah, v katerih naj bi bil zagotovljen re-lilec iz Celja v Šentjur, po fizikalnih zakonih - to dobro vem, ker sem fiziko študirala - to enostavno ni mogoče. Ampak da pride šele po nekaj urah ... Pri tem je občina šemjur Se kaj več kot zgolj središče. Kje so tu Planina, Ponikva in bolj oddaljeni konci? Sama sem izprašan gasilec. Vsi vemo, da ima vsaka vas svoj gasilski dom s primerno opremo. Pa je vse skupaj namenjeno zgolj za zaščito materialnih dobrini Kaj pa ljudje? Mislim, da si občina, ki z Dob-jem vred meri 232 km2 in ima 20 tisoč prebivalcev, zasluži svoje reševalno vozilo!« Na postavljena vprašanja je dobivala precej ne- zadovoljive odgovore. Tudi na zadnje, ko je želela izvedeti, koliko nujnih in nenujnih prevozov je ZD Celje opravil lani za občino Šentjur. Šlo naj bi za poslovno skrivnost- »Prevoze 70-odstoino financirata» zavod oziroma proračun, medtem ko pride 30 odstotkov iz našega obveznega dodatnega zavarovanja. Gre za naš davkoplačevalski denar. In to naj bi bila poslovna skrivnost?« Lani je bila v Šentjurju okrogla miza o zdravstvu v občini. »Šele takrat sem prvič izvedela, da se za te prevoze zanima tudi zasebnik. Na vprašanje, kakšna je za bolnika razlika» če ga pelje vozilo zasebnika ali JZ, sem končno dobila odgovor. Nobene!« Mira Jazbec pravi, da bo za rešitev lega problema v Šentjurju v kratkem začela zbirati tudi podpise občanov. Monopol« ki n nikogar ni dober Potencialni koncesionar naj bi biJ Diagnostični center Šentjur. Pro kuri s t centra in zdravstveni tehnik z dolgoletnimi izkušnjami na terenu Goran ČoloviČ je povedal, da so se na razpis ZZZS prijavili že pred časom. »S pristojnim v Celju Francem S i nt i čem smo se dogovarjali In rekel je, da stvar ne bo problematična. Naj kupimo primerno vozilo in izpolnimo ostale pogoje. Da izpolnjujemo vse zahtevano, je potrdilo tudi ministrstvo. Verjetno je bil prav to tisti dokument, za katerega so menili, da bo nedosegljiv- Ko smo ga predložili, si je kljub razpisu in Izpolnjenim pogojem Sin-tič premislil, češ naj gremo za soglasje vprašal vZD Celje. Jasno, da nam ga niso dali,« pripoveduje ČoloviČ. Težave s prevozi naj bi se vlekle že dolgo, pripombe naj bi imeli vsi po vrsti, le pisnega je bilo v vsem tem času bolj malo. »Z očetom veliko hodim na teren in doživeli smo že marsikaj. Na Slatini pri Ponikvi je na primer nekemu gospodu počila vena porta, bruhal je kri in ne bi ga smela voziti v sedečem položaju. Ko smo klicali za reševalno vozilo» je bilo rečeno, naj ga pripeljemo naproti. S posodo v naročju in veliko nelagodnosti za že tako prizadetega človeka smo ga pripeljali v ZD Šentjur in mu nastavili infuzijo.« V Mariboru naj bi v podobnih primerih podelili približno sedem koncesij, v Celju niti ene. »To je popoln monopol, ki očitno ni dober,« zaključi ČoloviČ. ZD Šentjur glede dela reševalne postaje v Celju načeloma nima pripomb. A res je. da si ob kadrovskem pomanjkanju drugačne ureditve zaenkrat niti ne morejo privoščiti. Bog nas varvj zasebnikov Pri tem je treba poudariti, da so iz teh nenujnih prevozov strogo izvzeti prevozi dializnih in onkoloških bolnikov. Kot pove prim. Andrej Žmavc, vodja osnovne zdravstvene dejavnosti v ZD Celje, je reševalna dejavnost nekaj povsem drugega. »Gre za zdravstveno dejavnost, ki jo morajo opravljati usposobljeni zdravstveni delavci s standardizirano opremljenimi reševalnimi vozili. Takšna dejavnost se mora izvajati v okviru zdravstvenega zavoda in vsaj po zdaj veljavnih predpisih ne more biti predmet delovanja zasebnih prevoznikov. Tbdi pravilnik o prevozih bolnikov, ki je že pripravljen na ministrstvu, predvideva takšno rešitev, čeprav je tako zapisano že v veljavnem zakonu o zdravstveni dejavnosti.« V kolikor bi v Šentjurju organizirali takšno službo, bi morala biti v sklopu ZD Šentjur. A za to zaenkrat ni pogojev. »Mnenje, da bi spreminjanje dosedanjega standarda ogrozilo zdravstveno dejavnost, izvira iz sedanjega sistema financiranja. Dejavnost reševalne postaje je financirana z nujnimi in ne- nujnimi prevozi. V kolikor bi črtali vse nenujne prevoze, kar ni mogoče, ker mednje lahko spada tudi nepo-kreten bolnik, ki ga ni mogoče prevažati z osebnim vozilom, bi se sredstva v celoti toliko zmanjšala, da ne bi mogli več vzdrževati potrebnih ekip niti za nujno medicinsko dejavnost. Stvari se v zdravstvu namreč tako prepletajo, da pogosto nenujen prevoz nenadoma postane nujen,« pove Žmavc. Očitke o dolgih odzivnih časih primarij označi za »čisto Insinuacijo in zlonamerno potvaijanje dejstev«. »V Celju deluje služba nujne medicinske pomoči že več kot 20 let (prva in dolga leta edina takšna v Sloveniji}, dosega rezultate, primerljive z najboljšimi v svetu (potrjeno in predstavljeno na številnih mednarodnih kongresih), ena njenih temeljnih zadolžitev je kratek odzivni Čas. Z vso odgovornostjo trdim, da nihče na našem teritoriju v primeru življenjsko ogrožujo-Čega stanja ni Čakal dve uri na ekipo. Ni čakal niti eno uro, saj znaša naš povprečen odzivni čas 8,5 minute - dokazljivo! Poleg tega bi bilo zadnje, kar bi si v Sloveniji lahko želeli, da bi nujna medicinska pomoč prešla v roke zasebnikov. Gre za visoko strokovno medicinsko dejavnost, ki je po zdaj veljavnih predpisih ne morejo opravljali zasebniki, tudi zaradi tega, ker Česa takega niti približno niso sposobni, ker za to niso usposobljeni! Tukaj pač ne gre za >majhno reorganizacijo izvajalcev prevozov<. Gre za visoko specializirano medicinsko dejavnost, ki smo jo gradili več kot 15 let,« konča prim. Žmavc. Kot smo izvedeli, so Celjani diagnostičnemu centru v Šentjurju ponudili podi-zvajalsko pogodbo, s katero naj bi se strinjal. Na drugi strani so sicer povedali, da jo še proučujejo, a kaže, da je dogovor blizu. SAŠKA T. OCVIRK KJE SO NASI POSLANCI Prometni bič v sredo smo praktično dobili spremenjen Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki prinaša izrazito visoke denarne kazni in več kazenskih točk za prekrške, ki so po besedah notranjega ministra Dragutina Mateja najbolj pogosti vzroki težjih prometnih nesreč. Drugo branje zakonskega predloga je prineslo precejšnje polemike med poslanci. In čeprav bo novela zakona formalno sprejela šele na prihodnjem zasedanju OZ konec marca, je že jasno, da bo strog cestni režim začel ve-l)ati konec letošnjega aprila. Največ nesreč povzročijo vožnja pod vplivom alkohola ali drog, prevelike hitrosti v naseljih, vožnje v nasprotno smer na avtocestah in nepravilno prehitevanje, zato zanje veljajo najtežje ř^ni. Policija bo lahko pijane voz-ruke tudi zadržala za 6 do 12 ur. Pri tem bodo upoštevali strokovna merila, po katerih se iz krvi v eni uri povprečno izloči 0,15 promila. Kar pomeni 12 ur prisilnega trez-nenja pri 1,8 ali več promi-lov alkohola. »Specialnim povratnikom« med vozniki, ki redno kršijo predpise, grozi, da bodo ostali brez avtomobilov. V predlogu je namreč zapisano. da lahko zasežejo vozilo vozniku, ki je v zadnjih dveh letih trikrat storil hujše prekrške glede hitrosti v naselju. Ob tem so poslanci Zares opozorili, da bodo med hujše prekrške šteli tisti s kaznijo najmanj 250 evrov. »To pomeni, da bi lahko brez avta ostal nekdo, ki je v naselju trikrat peljal 61 namesto 50 kilometrov na uro,« je opozoril Lojze Posedel (Zares}. Žalski župan je bil med najbolj vztrajnimi kritiki predlaganih sprememb cestnih predpisov, opozoril je tudi na socialne razlike, ki jih bodo povzročile visoke kazni, ter predlagal, naj namesto denarja povečajo število kazenskih točk za prekrške in tako obvladajo stalne kršitelje. »Razlika, kako vozimo Slovenci v tujini in kako doma. je posledica spoštovanja pred-pisov, spoštovanja policije, spoštovanja reda in posledica prisotnosti policije na cesti. To spremembo lahko do- sežemo samo z vzgojo in izobraževanjem, zato imamo pomisleke o lako visokih kaznih,« je menil Posedel. Nekdanji prometni minister Jakob Presečnik je prepričan, da nobeno Šolanje ne more nadomestiti povečanega nadzora nad obnašanjem voznikov, čeprav podpira tudi boljši vzgojni sistem. »Po mojem globokem prepričanju so hitrosti tiste, ki povzročajo najhujše nesreče. Treba je izvajati bistveno pogostejše kontfole, to pa lahko dosežemo samo z namestitvijo okoli 250 ali 300 radarjev, ki jih postavimo ob ceste aii vozimo v za to ustreznih vozilih,« je predlagal vodja poslanske skupine SIS. RudoU Petan (SDS) jepod-prl predlagano novelo zakona, saj je vzgoja po njegovih besedah kot ukrep uspešna le na dolgj rok, medtem ko je na kratek rok boljša stroga kaznovalna politika. »Kazni so bile tiste, ki so nas v tujini prestrašile, ker smo izračunali, da se tega ne splača počenjati,« trdi Petan, ki dodaja, da je treba izboljšati izterjavo kazni. Precej polemik je povzročilo tudi deljenje na »navadne« in profesionalne voznike. saj naj bi se kazni za slednje celo znižale, kar naj bi bilo po trditvah opozicije posledica pritiskov prevozniškega lobija. »Ni je slovenske občine, ki nima težav s parkiranjem tovornjakov. To se vleče leta in leta, avto-prevozniki s pridom izkoriščajo, ker je ministrstvo ukinilo licenco. Zato so tudi liste občine, ki so imela pripravljena skupna medobčinska parkirišča, s temi projekti obstale, saj lahko vsak parkira svoj tovornjak na domačem dvorišču,« je dejal Posedel. Previdno ga je podprl tudi Martin Mikolič, kot poslanec NSi sicer Član koalicije, ki pa se kot župan Rogatca srečuje s podobnimi težavami. »Župani dobro vemo. s kakšnim težavami se ukvarjamo. Nekateri dobronamerni zakoni so v praksi velikokrat popolnoma drugačni. Zaio moram povedati, da nisem najbolj zadovoljen s predlaganimi rešitvami prometnega zakona. SEBASTUAN KOPUŠAR INTERNET. TELEVIZIJA. TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! P8k«t vkijuâjje hitre») internata 2S9Kbps; 1281^. Dodotr« Informoclje; 03 42 68 112 Q3 Í2 86 n9 e-moll; lnfo@tumsek.rjet m Med dediščino in izzivi Žlahten spomin kot opora za načrte - »Tisti na drugi strani Savinje« - Za utrip v kraju in rudarsko dediščino Svet med nekdaj bistro Sa-vinjo in zelenimi Bukovi-co, Gozdnikom, Mrzlico. Kamnikom in Homom je griški svet. Sožitje med kmeti, rudarji in delavstvom nekoč se v Grižah prepleta z vrednotami in vsakdanom današnjega časa. Pretekle generacije so tudi vtem kraju pustíle viden pečat ne le pri ljudeh» temveč tudi na podobi griško-zabu-kovSke pokrajine. Žlahten spomin na preteklost ÍM kot opotnnik, da kraj ne bi potonil v pozabo, in kot opora za prihodnje načrte. O slednjih je spregovorilo pel predstavnikov kraja, Njihovi besede smo povezali v zgodbo iri tisoč Gritanov. Zgodbe slehernega domačina so takšne in drugačne; toda prihodnost in načrti-kra-ja 1er njegove senčne strani ostajajo za vse isti. Ko ta vse ni denarja Med Zabukovčani Se živo odmeva bučanje pobesnele hudourniške Artišnice pred tremi leti, ki je v sušni dobi skoraj ni videti, kaj šele slišati. Za sabo je tistega avgustovskega dne« ko bi morali Grižani na svoj krajevni dan praznovati, pusiila razdejanje. Svei ob njej počasi dobiva staro podobo in tudi cesta do sosednjih Matk v Preboldu je končno dostojno prevozna. Toda vse še ni lako, kol bi moralo biti. »Neurejeni so nekateri mostovi, brežine in plaz. ki je lani v povodnji ogrozil krajevno pokopališče, za kar bo potrebnih 60tisoÇevrov,« pravi predsednik KS Griže Ivi Krašovc. Preglavice Imajo tudi zaradi več kot 30 kilometrov hribovskih cest, kar je veČina vseh cest, vse tjá od Laškega Čez Griže do f^ebolda. »Zanje bi potrebovali več kol tri milijone evrov, zato bodo morale počakati še nekaj let.« Pri tem je slišati tuđ pritožbe, da na Grižane prevečkrat poz^ljaio, nanje mislijo kot na »tiste na drugi strani Savinje«. Neuresničena ostaja tudi i ^ddnja kanalizacije. Zaradi nje náj bi si čez dve leti pred divjimi izpusti» končam »oddahnila« ArtiŠnica in Gri- žane s pomočjo matere Evrope popeljala med civilizirane. Že kmalu pa bodo lahko Grižani varno in v zavist ostalim slab kilometer po kraju prehodili po pločniku. Veliko k razvoju Griž prispevajo tudi domači obrtniki in podjetniki, kjer si na veselje mno^h služi kruh veliko domačinov. Z roko v rold Dotrajana, funkcionalno neuporabna, grajena iz zdravju škodljivih materialov je griš-ka osnovna Šola. Nadomestna gradnja se bo na veselje 283 učencev in njihovih učiteljev kmalu začela, »Letos bomo Šolo porušili z upanjem, da se bodo na zimo začela vsa} temeljna dela,« z zanosom pove rav-^telj Franci Žagar. Vrednost 'Soie in telovadnice, ki ne bo več pogledovala proti Savinjski dolini, temveč bo oko usmerila proti središču kraja, znaša približno pet milijonov evrov. Rušenje in gradnja bosta v naslednjih dveh letih učence preselila v sosednji Žalec in pfvošolčke v podružnično šolo v Libojah, kjer še živita domačnost in stik otrok z naravo. »Želimo si. da bi otroci vsakdanje migracije premagovali brez težav.« V novih prostorih bosta z roko v roki še tesneje sodelovala kraj in šola, kot pomemben mosi za ohranjanje družbenega, predvsem športnega in v zdrav du h usmeri^nega življenja krajanov. Za kuKuml hram in Limberg Zanj se uudijo v mnogih društvih in sekcijah, za kar kmalu ne bo več varnih in ustreznih pogojev. Dom Svobode, središče dogajanja, je star več kot SÛ let, zato ga terau ustrezno najeda zob časa. V njem so, kot pravi Franček Pungerdč. tudi samostojne dejavnosti, kot so rudarski muzej, knjižnica ter mnoga društva. Na srečo so gasilci, simbol vsakega kraja, v svojih prostorih. »Takšen nam je v sramoto, Se posebej, ker stoji v središču,« pravi predsednik KUD Svoboda Griže Martin • Gordek. Reši^ vidijo v pridobitvi sredstev na javnem raz- Rudarski muzej na prostem pred griško Šolo s »hunti« in skulpturo Skrivnost v meglici pisu, ki se je pravkar končal. Za vzdrževanje, uspešno delo v društvih, vključevanje mladine. obnovo doma in letnega gledališča limberg bi potrebovali 56 tisoč evrov, so izračunali. »Do njih bi prišli z občinsko dotacijo, s sofinanciranjem sklada za kulturne dejavnosti, z najemninami in s pomočjo podjetij ter občanov.« Pričakujejo, da bodo delati začeli še letos in v obnovljenem domu sedeli prihodnje leto. Nepojmljivo bi bilo, da bi bogato tradicij o petja žensk» igranja Ubranih strun, igralskih skupin, Teatra mladih, harmo-nikaijev, Tpravih muzikantov. Šolskih kulturnikov, Številnih mladih, ki iščejo svoj prostor, 1er mnogih dnigih prekinilo sesutje kulturnega hrama vsem pred očmi. Bledi tudi lemo gledališče Limberg- O tem govori že Pravljica o letnem gleda- Kar polovico ozemlja Griž pokriva gozd. Velik del gozda se razprostira proti hribom Bukovice, Mrzlice, Gozdnika in Horna, KS Griže pa sestavljajo naselja Griže, Migojoice, Zabukovica in Pongrac. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU se bo naša ekipa sprehodila Čez Rifnik. V torek» 4. marca, ob 16. uri bomo pot začeli na konj erej ski kmetiji ZdoUek, se povzpeli k iz-kop«minani in se kakšno uro kasneje ustavili pri grajskih ruševinah. Prt-družite se nam na začet* ku, cilju ali kjerkoli vmes. Ce želite, da pridemo tudi v vaš kraj. nam pišite al! nas pokličite. V lanski povodnji sprožen plaz na griškem pokopališču naj bi sanirali prihodnji mesec. v mm kraju li§Ču< napisana pred nekaj leti. Pri obnovi, predvsem ustrezni zaščiti pred slabim vremenom, računajo na pomoč občine, ki bi s prireditvami poleg največjih domačih dveh -Zlate dtre in igra Veseli dan ali Matiček se Ženi - še zapolnila dogajanje v njem. Rudarska dediščina Gri5ko-zabuko\^ki in libo)-ski okoliš je več stoletij zaznamoval težko prigaran Čm kruh, rudarstvo. Pred šdrimi leti ustanovljeno Etnološko dmštvo Srečno oživlja, raziskuje In obnavlja rudarsko izročilo in je uredilo rudarski muzej. A to še ni vse, rudarska druščina je pred tremi Icfti, kot pripoveduje Jože Hribar, odprla tudi rudarski muzej na prostem pred osnovno Šolo v Grižah, nasled-nje leto rudarski park v Zabu-kovid in lani prav tak park pred libojsko šolo. V Grižah se pogled ustavi na rudarskih »hun-tih« ter vhodu v rov in na leseni skulpturi Skrivnost v meglid, kol jo je poimenoval njen avtor Vinko KovaČec. Varuh preteklosti in glasnik prihodnosti v Zabukovid spominja na smrtno ponesrečene rudarje leta 1946, ko je eksplozija terjala 17živijery.»L«nid 1799 in 1972 v parku pred šolo pa zaznamu-jeta začetek in konec rudarjenja v Libojah,« pravi Hril)ar. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Jože Hribar, Francek Pungerčic, Ivi lOvsovc, Martin Gor^k in Franci Žagar (zleva) so pripovedovali o preteklosti I - v in prihodnosti Griz. Dom Svobode v Grižah žalostno propada vsem prod očmi. AKTUALNO Kdo je zavajal s podatki? Civilne iniciative niso pravilno tolmačile rezultate analiz sadre, prav tako niso bili povsem natančni v upravi Cinkarne v minulih tednu smo zaradi razjasnitve, kdo je pravilno tolmačil rezultate analize sadre, uspeli dokli-ca ti raziskovalca Viktorja Grilca iz Kemijskega inštituta Ljubljana. Ta je podpisan pod papirjem, na katerega se je civilna iniciativa sklicevala, ko je opozarjala na velike vsebnosti Škodljivih kovin v sadri. Največja neznanka takrat je bila, ali ima prav uprava Cinkarne Celje, ki trdi, da matematični znak manjše pred neko izmerjeno vrednostjo pomeni, da je elementa tako malo, da ga ni mogoče izmeriti oziroma da ga sploh ni, ali civilne iniciati- ve, ki so izmerjene vrednosti brez znaka manjSe pomnožile s količino sadre in dobile alarmantne podatke. »Znak manjSe pomeni, da kovin ni v takSni količini, kot jih predpisuje zakon aJi nek predpis. Če je vrednost manjša, kot določa predpis, ni nevarna, zato nas natančna vrednost ne zanima,« je povedal Grilc. Vse presplošna razlaga civilnih iniciativ ni bila pravilna, pravtakoni bila povsem točna izjava uprave Cinkarne, ki je trdila, da kadmija vproizvodnji ni več. Res ga še zdaleč ni več toliko, kot ga je bilo v času topilnice cinka, v sledovih, 0,009 delca na milijon delcev, pa se še pojavlja v vhodnih, naravnih surovinah- Povsem drugače kot civilne iniciative so se zadeve lotili v KS Teharje- Ti so sami sestavili posebno komisijo, ki je v Cinkarni že opravila prve sestanke. »To ne pomeni, da smo se prodali, le drugačen pristop smo ubrali,« poudarja predsednik KS Franc Kač- »Vem, da s tem medijsko nismo kaj prida privlačni, vendar za krajane delamo koristne stvari. Na sestanek smo prišli dobro pripravljeni, vedeli smo, obstoj katerih dokumentov želimo preveriti. V rokah smo držali meritve, v katere doslej nismo imeli niti vpogleda.« Komisija KS Teharje (obljubljena občinska ni še niti sestavljena) si bo prihodnji mesec ogledala ludi proizvodnjo v Cinkarni, prejeli pa naj bi tudi posebne dovolilnice, s katerimi haóo lahko vsak trenutek vstopili v tovarno. Njihovo dogovaijanje gre precej v nos civilnim iniciativam, saj menijo, da za tem stoji Cinkarna, ki jih želi med sabo spre-ti. »Gre za princip deli in vladanj,« je prepričan Boris Šuštar. Kač je na to odgovoril le: »Se vedno sem član Qvilne iniciative Teharje, saj sem tudi njen ustanovni član. Vendar civilne iniciative se s Cinkarno ne želijo dogovarjati.-.« ROZMARl PETEK CRNE TOČKE Smetišče v središču Lašicega Laško je na prvi pogled lepo urejeno Id čisto mesto. Le nekaj korakov Iz strogega mestnega jedra, ob vhodu v ulico Pod gra-dom, pa dobimo občutek, kot da smo prišli v najbolj zanikrn kraj daleč naokoli. Eden od krajanov, Vincenc Stopinšek. namreč v okolici hiše, v kateri živi, na občinski površini kopiči odpadno embalažo, od plastičnih in lesenih gajbic, steklenic, kartona do drugih odpadnih predmetov. To počne že približno deset let> prebivalci ulice Pod gradom pa nemočni opazujejo, kako jim sosed sicer lepo urejeno ulico spreminja v deponijo. Ogorčeni niso samo zaraditega, ker kupi smeti kvarijo izgled celotne ulice, ampak tudi zato. ker si Občina laško po njihovem ne prizadeva dovolj, da bi zadevo uredila. Na občino so naslovili že vrsto zahtev oziroma prošenj za ureditev razmer, enako zahtevo so pred leti naslovili tudi na celjsko enoto inšpektorata za okolje in prostor. Na Občini Laško očitke, da niso ukrepali, zavračajo, zgodbo pa pojasnjujejo z naslednjim odgovorom: »Večstanovanjski objekt Pod gradom 5 in 5/a v Laškem je bilzgrajen okoli leta 1920. Prvotno sta objekt uporabljali družini Malenšek in Fabčič, kasneje je prešel v last Občine Laško, M ga je preuredila v pet stanovanj. Občina je danes lastnica treh stanovanj, od katerih se eno nahaja v delu objekta s hišno Številko 5> preostali dve pa v delu objekta s hišno številko 5/a. Lastnik enega od stanovanj v objektu s št. 5, odkupljenih po stanovanjskem zakonu» je od leta 1999 Vincenc Stopinšek, ki je v letu 1996 protipravno zasedel rudi sosednje občinsko stanovanje vobjektu s Št. 5/a in ploščad ob objektu. Stopinšek tako zahteva dodelitev nezakonito zasedenega občinskega stanovanja. Občinska uprava je preučila večletno dokumentacijo nerešenih zadev in ugotovila, da so ustrezne rešitve iskali tudi bivši predstavniki občine, a žal neuspešno, saj se Stopinšek ni držal nobenih dogovorov-Zato je leta 2Û04 in 2006 občinski cestno-komunaini inšpektor opravil dve izvršbi za odvoz smeti, ki jih je Stopinšek kmalu spet začel nalagati okoli hiše in na ploščo nanje kleti, Po dobrih deset let trajajočem sodnem postopku je zdaj končno v teku izvršba za izpraznitev nezakonito zasedenega stanovanja, do katere ho prišlo na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča, predvidena pa je tudi ureditev okolice in od-su'anltev vse navlake. Do izvršbe pa smo Se pripravljeni na sporazum s Stopinškom.« BOJANA AVGUŠTiNČiČ Foto: GREGOR KATIČ Je potreben kakšen komentar? NOVA PODOBA ZA NOVE ČASE. zlato r yfcfliHO OP . ÛMi i/ 4,54 , V' p^' ■i «.V • lAŠKO LAŠKO. EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOU ŠKODUJE ZDRAVJU! GOSPODARSTVO O cetis »Denarja je dovolj^ le krivično je razporejencf Delavci niso brez kruha, so brez dostojnega življenja - Bo Slovenija 12. marca ohromela? če delodajalci in sindikati za pogajalsko mizo ne bodo prišli do zadovoljivega dogovora, bo 12. marca v Sloveniji splošna stavila, ki bo zâfela več kol 200 tísoč delavk is delavcev zasebnega sektorja, od tega 30 tisoč s Celjskega. Delavci ne bodo stavkali levpodjetjih, kjer so plačo že dvignili za zahtevani odstotek. Stavkovna zahteva največje sindikalne organizacije je uskladitev plaC zaradi nepričakovano visoke inflacije, in sicer naj se delavcem, razporejenim od 1. do 5. tarifnega razreda, plače povečajo za 10 odstotkov in od 6. do 9. razreda za 5,6 odstotka. Delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, naj se do uveljavitve sprememb Zakona o določitvi minimalne plače izplačuje dodatek v vižini 50 evrov. Poleg tega naj se v ko-lektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009 zagotovi dvig osnovnih plač v višini letne inflacije in najmanj 20 odstotkov dosežene produktivnosti v dejavnosti. V začetku februarja sin-dikati z delodajalci niso podpisali kolektivne pogodbe o uskladitvi plač zaradi inflacije, ker so delodajalci pri rasti plač upoštevali 13. plačo. Sindikati vztrajajo, naj se ta pri izračunu dviga plač izloči, enako velja za plače, ki so določene po individualidh pogodbah. nDenarja je dovolj za nakupa podjetij, za pravičnejše plačilo delavcev pa ne.hotmail. com so sladki tudi zato. ker tudi pri starih starših prejemajo enak odmerek »tostran dobrega in zlega«, sistematično in neizpodbitno, zapisano in udejanjeno kot besede vTori. Amen. Žene pa od nikoder. In sem se malenkost posvetil zunanjosti njihovih otrok. Priznam, pomislil sem: jezusmarija> kako grdi otroci, Bl^or jim, da bodo vsaj lepo vzgojeni, ob tako pri jetnûï zgledih drugače pač ne gre. Nekaj časa je še vse skupaj trajalo, natakar je prišel, poračunal, z narejeno kretnjo pocukal malega smrkavca za nos, se pošalil z njim, da se mu je deček nasmehnil (čeprav po mojem ni razumel heca), še povedal dve, tri sladke in pos-pravil mizo. Otroci so urno vstali, a ob strogem pogledu starševskih z^edov so se potuhnili v mlnimalistič-no stopicljanje ob očetih. Moje žene pa od nikoder. Tuhtal sem. da si pravzaprav sploh ne želim biti zgled komurkoli, še najmanj svojemu sinu. Tuhtal sem, da bi mi nekateri celo kvasili, da ne bi bilo nič narobe, Če bi se kakšen «pamž« zgledoval po meni, a če bi jih vprašal, če mislijo na svo-j ega pamža, si tega zagotovo nebi želeli. Nasploh sem pomislil, da ni bolj butastega, kot je dajanje zgleda. No, prišla je tudi žena, ki so ji otroci viseli z vseh koncev, »težili«, tečnarili, izsiljevali ... Mir, sem se zadri. Kakšen »butl«, so pomislili otroci. Če ti je za zgled )>buil«, lahko postaneš zgolj «brni«. INTERVJU Ko si mati ne zgolj lastnim otrokom Terezija Hladin: »Rejništvo nekateri re$ jemljejo kot dober poseL ravno ti nato slabo luč mečejo na vse nas.« $(e že kdaj slišali za kakšno žalostno družinsko zgodbo, katere izkupiček je bila razbita in ločena družina? $te kdaj poleg tega, da ste Izrazili svoje usmiljenje, zanje tudi kaj naredili? Sama zase tega ne morem trditi, medtem ko z bolj mimo vestjo v Polžah pri Novi Cerkvi živi Terezija Hladin. Je nadomestna, rej-niška mati Štirim otrokom, obenem v društvu združuje rejnice iz celotne celjske regije. Terezija HJadin pozna veliko žalostnih zgodb, »iger« starejših iz zakulisja, a vendar o teh zgodbah zaradi zaščite otrok molči. Je ženska, ki zna »požreti« marsikatero pikro na svoj račun, če le s tem naredi nekaj dobrega za druge. Prav kor\kretno dobro otrokom daje od leta 1991, ko je prvemu postala nadomestna mali. Kako dolgo ste se odločali. preden ste se z družino odločili za rejništvo? Prav nič, zgodilo se je povsem spontajio. Socialna delavka iz Nove Cerkve je prišla prosil moža, če bi vzeli enega fanta iz doma v Jaršah na počitnice. Ker smo ga že od prej poznali in se zanj zanimali (do premestitve v JarSe je bil v sosednji vasi v rejništvu), sva se kar v dveh dneh odločila, da ga bova sprejela. Tako se je začelo. In kako se fe razpletalo? Potem ko je bil pri nas na počiinicah. je bil lako zadovoljen, da je vprašal, če lahko ostane- Takrat je ravno končal osnovno Šolo. Spre-jeli smo ga v družino in tako je ostal pri nas. Dobesedno, če se ne motim? Ja, res, fant je zdaj moj zet. S hčerko sta se zaljubila, zdaj imata že sedem let starega otroka, gradita hišo. In to je to - veselo nadaljujemo. Da oirok pri hiši ostane kot zet, je najbrž bolj ali manj izjema, pogosi: pa so primeri, ko otroci pri rejniških družinah ostanejo tudi po šolanju, saj se nimajo kam vrni-ti. Matične družine jih ponavadi zaradi različnih razlogov ne morejo sprejeti. Pogostokrat je razlog tudi to, da otroci rejnJško družino popolnoma sprejmejo za svojo. No, kasneje so nas s centra za socialno delo prosili, če bi vzeli še enega, osem let starega fanta, dve leti kasneje še 13-mesečno punčko in pred tremi leti Še enega, takrat desetlemega fanta. Ibdi ta ieprišei precej po naključju, saj sem sc na centru za so cialno delo zanj zavzela že takrat, ko ga še sploh nisem poznala. Vsem otrokom, ki morajo otroštvo preživeti pri na- domestnih starših, so skupne bridke izkušnje z odraslimi. Pogostokrat gre za nasilje, celo nad dojenčki, velikokrat so posredi tudi spolne zlorabe, druga nasilja ... Kako jih to zaznamuje? Kako z njimi znova vzpostavite zaupnost? Vsak otrok je zgodba zase. vsak potrebuje drugačen pristop in drugačno nadaljnjo vzgojo. Cilj je, da jih pripeljemo na pravo, družbeno sprejemljivo pol. Se to vedno obnese ali vča -sih le vržete puško v koruzo? Nikoli. Imam dovolj močno voljo, s kalero mi uspe, da odnose in zaupanje gradim sama brez kakršne koli večje tuje pomoči. Seveda mora sodelovati cela družina, saj razlike med rejniški-mi in domaČimi otroki ne sme bili - vsi smo kot ena družina. Kakšne so izkušnje drugih rejnic? Ibdi se kdaj zgodi, da s kom ne morejo vzpostaviti siiktL Socialna služba v teh primerih otroka premesti, a to se redkokdaj zgodi. Mislim, da tega, da bi otrok moral pri neki rejniški dmžini trpeti, ni več. Poslanstvo rejnic je v javnosti velikokrat na preizkušnji, kajnet Pogosto slišite ovitke, da vam gre le za denar? Velikokrat. A jaz pravim, naj vsak poizkusi in bo videl. če je res denar listi, ki vleče. Če nisi človeks srcem, tega ne moreš početi. Največkrat očitki prihajajo ravno od tistih, ki se sami za kaj takega ne bi niii slučajno odločili. Takšni imajo največ povedati. Kaj je z očitki, da otroci rejnikom služijo kot delovna sila? Poznam nekoga, ki je na veliko razglašal, kako se mu bolj kot kmetijstvo splača imeli rejniške otroke, Takšni, čeprav jih je le za vzorec, mečejo slabo luč na vse rejnice. Ravno v društvu velikokrat same odkrijemo takšne primere in jih skušamo uredili. Kadar naša prizadevanja ne zaležejo, o tem obvestimo pristojni center za socialno delo. Mislim pa, da je otroke vseeno treba naučili delali. Nc s silo, ampak z dobro voljo. Če otrok ne ve, kaj je seldra, kako se drži grablje, sem mu dolžna to pokazati. To sem naučila tudi svoje otroke. Olrok ni- kakor ne more biti delovna sila. a mu je vseeno treba privzgojiti delovne navade tn ga pripravili na samostojno življenje. Med vzroki, da otroci pristanejo v rejniških družinah, gotovo ni delo, temveč vse kaj hujšega. Kateri so po vaših opažanjih najpogostejši vzroki za nasilje in zlorabe v družinah? Alkohol. Ta pusti pri otrocih močne travme, začnejo se bati staršev, ti jim naredijo nekaj, česar jim sicer najbrž ne bi ... Po erii strani so jim otroci pripravljeni odpustiti in jih sprejeti nazaj, po drugi strani jim starši vedno le nekaj obljubljajo. a poiem tega ne uresničijo, zato otroci Se bolj izgubljajo zaupanje v starše. Če otroku nekaj obljubiš, moraš to tudi izpolniti, sicer je bolje, da ne obljubiš. Najslabše je, da te olrok »dobi na laži«. Glede tega so zelo občutljivi. Rejništvo naj bi bilo začasna rešitev. AJi so primeri, ko se razmere v matični družini izboljšajo do mere, da se otroci lahko vrnejo do-mov? Redki so starši, ki jih vzamejo nazaj in zanje tudi dobro skrbijo. Nekaj staršev otroke vzame nazaj, a jih nato ne morejo obvladati, ker se otroci navadijo določenega ritma, reda, starši pa jim lega ne morejo nuditi. Otroku v rejniški družini nudiš toplino, enakopravnost v družini, poiem pa se to spet neha. Pogostokrat se otrok ne odloči za vrnitev, ker težko starša sprejme z ljubeznijo, če mu je le-ta prej ni nikoli dajal. Naše trinajstieinice. ki je k nam prišla še v pleničkah, mamica, ko jo je prišla obiskat, ni nikoli vzela v naročje. Slišala sem za sicer star primer, ko je mati otroka dobila nazaj, saj si je novo družino ustvarila z drugim partnerjem. A ta je otroka zlorabljal ... Tudi to se dogaja. Žal. Otrok nato po novih pretresih v najboljšem primeru znova pristane vrejniški družini. Aii tudi ne ... Odvisno od tega, kako so starši prepričljivi, kako znajo socialno delavko prepričali, da je vse v najlepšem redu. Meni ta zgodba ne gre iz glave, vi jih imate še več. Zaradi katere ne morete spati? Poznam sestrici, ki sta pristali v rejništvu, a Že po petih mesecih je mamica spoznala drugega partnerja in ju vzela nazaj. Zdaj se je novi partner, na katerega sla se dekle t i zelo navezali, odselil, lako da so praktično spet ostale same, saj je mamica ta- ko zdravstveno kot psihično povsem na tieh. Ne vem, kako se bo zgodba končala... a žrtve so na koncu vedno otro-ci. Po vsem tem se zdi, da so bolj kot otroci zavarovani starši. Oni imajo neskončno možnosti, da se poboljšajo, medtem ko morajo otroci njihovim odločitvam le slediti? Prav je, da se staršem pomaga. če se odloČijo, da se bodo spremenili oziroma uredili razmere v družini, vendar je takšnih primerov zelo malo. Največ staršev išče le korist. Zaradi otrok dobijo subvencionirana stanovanja, čeprav jih nikoli ne vzamejo nazaj. No, mogoče le za počitnice, a še takrat pozabijo, da morajo jesti, se umivati. Tudi za urejanje dokumentov so vedno glavni starši. Kljub lemu, da zanje ne skrbijo, jih lahko mirne vesti uveljavljajo pri dohodnini... Preveč jim dajejo proste roke. Dokumente bi otrokom morali urejati vsaj centri za socialno delo. če že rejniki ne. Tako rejnice naletijo na težave celo v primerih, ko morajo otroci na nujno operacijo, saj zanje ne smejo podpisati. starši pa so takrat bog ve kje. Še ena težava je. Centri za socialno delo vzpodbujajo čim več stikov matičnih staršev z otroki. Vendar ti niso dobri za vsako ceno. Saj je lepo, da so, jih pozdravljamo, vendar bi v primerih, kadar povzročijo Se več težav, bilo mogoče boljše, da jih sploh ne bi bilo. Včasih otroke preveč zbegajo, ko se vrnejo k staršem za konec tedna. Komaj jih spravimo nazaj na stari tir. Tam marsikaj slišijo, od namigov, naj nas sovražijo, do tega, kako jih moramo mi vzgajati. Malce so ljubosumni, saj nas otroci večinoma ne kličejo po imenu. temveč kot mama, mamica, sploh Če so majhni. Saj ne, da otroci ne bi vedeli, da imajo svoje starše, a preko tega ne morejo. Nekoga morajo klicati tudi s tem nazivom ter se lako Čim bolj vklopili v normalen vsakdan. Bi bila posvojitev boljša rešitev kot rejništvo? Sploh kadar gredo v rejništvo dojenčki? Spel smo pri starših- Ne vem, če bi se s posvojitvijo strinjali. In smo spet v začaranem krogu. ROZMARl PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Terezija Hladin se je po letih dela v celjskem Cetisu pred leti upokojila. Je žena in mati treh svojih in Štirih rejniških otrok. Zdaj večino prostega Časa nameni koordiniranju dela v Društvu rejnic celjske regije, saj Je kot predsednica ta dela prevzela z vso resnostjo in odgovornostjo. Obenem skrbi za osemčlansko gospodinjstvo, po potrebi popazi vnuke in opravlja redna dela na kmetiji. KD Življenje zavamvalnica, d.d. Zgrabite priložnost! KÛ Življenje, zavarovalnicd, d.d., je moderna, specializirana in nitrorasto^ živijeniskd zavan^valrtica. V lanskem letu smo zrasli za 48 odstotkov. Uspelnost poslovanja in ambicioznost se kažeta tudi v vodilni vlogi pri razvoju novih produktov 1er lihtvi poslovsnja na tuje t^. Ker želimo okrepiti ekipo n^ših sodelavcev, vabimo k sodelovanju: •svetovalce za osebna zavarovanja (m/ž) •zastopniške kandidate (m/ž) Na zgorzj omenjenih delovnih mestih bo vaša glavna nalogs pridobivanje strank in trženje osebnih zavarovanj. Če ste komunikativni, samostojni ph delu, vestni, motivirani in usmerjeni k doseganju ciljev ter rezultatov vas prtsrčno vabimo, da se nam pridružite, v kolikor poleg zakonskih izpolnjujete še naslednje pogoje: • srednješolska izobrazba ekonomi ait dnjge ustrezne smeh (vsaj IV. stopnja izobrazbe), « vozniški i^it B kategorije, • poznavanje uporabe orodij MS (Mce. • da niste obsoj^i zaradi kaznivih dejanj v gospodai^u. Za zasedbo delovnega mesta svetovalca za osebna zavarovanja se poleg ^raj naštetih pogojev zahteva še pridobljeno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavan^valn^ zastopanja. Z izbranimi kandidati bomo sklenili r^no delovno razmerje za določen Čas treh mesecev s polnim delovnim časom z možnostjo zaposlitve za nedoločen Čas. Pisno prijavo z življenjepisom nam pošljite najpozneje v desetih dneh po objavi na naslov KD Življenje d.d.. Poslovni sekretariat. Celovška cesta 206, Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov 2aposUtev@kđ-2ivljenje.$i. )Q>&4»v«a.Cm«nGsa?0£, lOGOijitf)«« AKCIJA Tanja Seme vsvofBm elementu. Pred nakaj d ne^n nam je zaupala, da ima tako odlične tekaške copate, da lahko 2 njimi skorajda leti nad trgovskimi policami. »Meso bi, prosim ■■■ lini ■■■ svinjsico govedino, če iaiilco ...fc Minulo sredo so bili obiskovalci supemiarketa v Planetu Tuš deležni >»dodat' ne« ponudbe. Po trgovini gor indol, mimo poiicsemtertja je zagrizeno dirjala naša ekipa, ki za zveste bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje nabira izdelke vak-ci ji Do poln^ vozička brez mošnjička. Odziv je zares neverjeten, V5âk teden na naš naslov prispe gora kupončkov, a le enemu tedensko lahko uresničimo nakupovanje, ki je brezglavo. brez slabe vesti in predvsem brez denarnice. Ta leden je sreča pokukala skozi okno Neže Straže iz Šentjurja. Prekrasen dan je Neža izkoristila za vrtna opravila, zato smo jo komaj priklicali- Pocem se je začelo naSe »virtualno« nakupovanje med bogato založenimi policami, za katerega je iz-žrebanka zatrdila, da ni tako enostavno, kot se sliši. Kar naenkrat se namreč več ne spomniš, kaj potrebuješ in kaj manj ka v hladilniku. Tanja Seme. naša hitra nakupovalka, in Zdenka, Hiševa prodajalka, ki je Tanji kazala pot v supermarketu, sta dodobra osvojili tek med policami in štiri minute so kar prehitro minile. Četudi je Neža »nakupovala« brez listka in je na trenutke morala res dobro pomisliti, kaj Še želi imeti, se je v njenem vozičku znašlo kar nekaj dobrot. Blagajna je pokazala, da je s svojim nakupom prihranila skoraj 56 evrov, kar res ni mačji kašelj. Sicer je naša ekipa imela nekaj težav z iskanjem >>svinjske govedine«, W sijo je zaželela simpatična gospa Neža in nas s tem dodobra nasmejala, a z nabranimi izdelki, kot sta moka in olje, bo Naža Stražaie s svojim možem hrto vzela pot pod noge tn se iz Šenčurja odpeljalavceljslu Planet Tuš, kjerje nanjo čakal voziček dobrot Neži so ekipa Novega tednika In Radia Celje ponovno zahvaljuje za kastne piškote, ki jih je naš številčni kolektiv »po$pravift< kot za ialo. lahko ustvarila kar nekaj slastnih dobrot, medtem ko bo z izdatno količino kave lahko razvajala ne samo svoje najbližje, temveč kar polovico Šentjiu'ja. Dragi moji, v akciji Do polnega vozička brez mošnjička nestrpno pričakujemo rudi vaš kupon. Močno verjamemo, da tudi vi želite enkrat v življe- nju v nakupovalni voziček metati vse, kar vam je všeč. Ne bodite presenečeni, če bomo prihodnjo sredo ob 12.15 poklicali prav vas. In še namig: ves Čas imejte ob sebi priprav-ijen nakupovalni listek. Če ute^ieie, si prej podrobno oglejte supermari(et v Plan«u 1\jS - štiri minute namreč hitro minejo ... VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička tus m ra^jccelje ■A"'« .1 95.9 lOOJ 90.6 MHz tusklub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, (ar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj,,nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: vmw.tus.si, vmw«novítednlk.com in www.radiocelje.cofn. Izpolnite kupon In ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička '.yr----' Ime in priimek: Naslov:_ tul '9.1 V.9 ttu «AM Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ Œnmiriiir]«,^^ tusklub Podpis: i«. 17 - 29. ff«bra» 2003 10 CEUE Najemniki neprofitnih stanovanj, kř jih zaradi dofgov ali zaradi uničevanja premoženja izselijo, za seboj pogosto pustijo uničena in zasviniana stanovanja. Dolžniki na cesto? Dolgovi neptačnikov stanovanjskih najemnin rastejo - Vse več deložacij Med največjimi problemi, 9 katerimi se vsako leto v Celju spopada ob(iin$ka družba Nepremičnine Je ne-plačevanje najemnin. Vse pogosteje se namreč dogaja, da najemniki neprofitnih stanovanj najemnin ne plačujejo. Z leli se je dolg povzpel že na tri čel rt milijona evrov, večjeali nižje zneske najemnin pa dolguje kar 726 občanov. Najvišji dolg znaSa skoraj 15 tisoč evrov. V dolg se seveda ne štejejo le zapadli zneski neplačanih najemnin, ampak ludi obresti. Nepremičnine so pred dvema letoma z enkratno akcijo dogovornega plačevanja dolgov v obrokih ponudile neplačni-kom roko in ludi zmanjšale Število dolžnikov in skupni znesek dolga. Vendar to še ni dovolj. Z dolžniki, ki se požvižgajo na plačevanje najemnin, kljub subvencijam, ki jih prejemajo, se zdaj pogovarjajo le Se preko sodišča. Vse več je zalo deložacij. Od 117 tisoč evrov dolgov se lahko Nepremičnine bržkone kar poslovijo, saj je tak znesek dolgovalo 71 dolžnikov, ki niso več najemniki. Zaradi neplačevanja najemnine ali zaradi uničevanja imovine (stanovanj), ki je tudi med izpraznlivenimi razlogi, so jih namreč deložlrali. Od preostalih 655 dolžnikov jih ima 85 največjih skoraj pol mUijona evrov dolga. Proti 80 odstotkom leh so v Nepremičninah že uvedli iz-praznitveni postopek. To pomeni, da deložacije, ki jih odredi sodišče, postajajo vsakodnevna praksa. V Nepremičninah pravijo, da so pred dvema letoma vsem dolžnikom ob soglasju nadzornega sveta ponudili enkratno priložnost, da so plačali le glavnico dolga In tretjino obresti, dve tretjini obresti so jim oprostili. Čeprav so o tem obvestili vse dolžnike, so se odzvali le redki. »Bilo jih je kakšnih pet odstotkov,« pravi direktorica Nepremičnin Danica Do-beršek. Zdaj te možnosti ni več. »Vseeno skušamo ravnati tako, da dolžnikom vsaj ma- JAVNS NAPRAVA, đ.0.0. Te}iar»k9 e. 49 »00 C«lie T«h »396 3 42S 00 vT>e-na p'B ve. u NAROaLO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNB ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) lo olajšamo plačilo dolgov. Pred deložacijo ponudimo, da lahko dolg in 10 odstotkov obresti takoj plačajo, 90 odstotkov obresti pa ob tekočem plačevanju najemnine poravnavajo obročno, Če se tega dogovora dolžniki držijo, deložacijo prestavimo, toda že ob prvi kršitvi tega dogovora nadaljujemo postopek deložacije,« pravi Doberš-kova. Zelo zanimiva je Še ena domislica nekaterih najemnikov. Nekateri namreč v stanovanjih, ki so jih pridobili, ne bivajo ali jih celo oddajajo v podnájem. Po prvih pridobljenih informacijah o tem so v Nepremičninah predlani uvedli oglede stanovanj. V primerih, ko so pridobili podatke o takšnem početju najemnikov, so angažirali tudi detektivsko službo, ki je zbrala verodostojne podatke. »Takšno početje je med Iz-praznitvenimi razlogi, na listi čakajočih na neprofitna stanovanja pa je vsako leto okoli 300 upravičencev,« pravi DoberŠkova. Kar nekaj stanovanj, ki so jih upravičenci oddajali v podnájem, so na ta način Že izpraznili in jih dodelili drugim upravičencem. DoberŠkova pri tem opozarja, da bodo oglede stanovanj nadaljevali. »Pri fondu 2.200 stanovanj si je sicer nemogoče dvakrat letno ogledati vsa. A pomembno je. da ljudje vedo za te kontrole, in pričakujem, da bo podobnih pojavov vse manj,« pravi DoberŠkova. BRANKO STAMEIČrČ novi tednik Še veliko okoljskih problemov Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZBG) je z Okolj-sko raziskovalnim zavodom Slovenske Konjice predstavila rezultate analize stanja izvajanja lokalne Agende 2\ po slovenskih občinah. Podatki v primerjavi s preteklimi leti kažejo, da se občine vse bolj zavedajo pomena varovanja okolja, čeprav, kot ugotavljajo v zvezi, temu Še vedno posvečajo premalo pozornosti. V anketi je sodelovalo največ občin doslej - 160. Od teh jih ima le 12 sprejetih program varstva okolja, v pri-pravi - med njimi je tudi celjska - pa ima takšen program še deset občin, čeprav bi ga vse mestne občine že morale imeti, poudarja predsednik ZEG-a Karel Lipič, Prav tako 50 2 anketo zavrgli trditev pred dobrimi desetimi le- ti, da je v Sloveniji približno 50 tisoč črnih odlagališč. Po podatkih občin je teh desetkrat manj. Glede na odgovore, ki jih je posredovala Mestna občina Celje, bi lahko sklepali, da z okoljem povezanih problemov v občini praktično ni. A se pri tem pozablja na prašne delce v zraku in onesnaženo zemljino, prav tako se okoljski plani sprejemajo brez predhodne generalne usmeritve, pravi Albin Apotekar, predsednik celjskega ekološkega društva. »Opažamo» da gre prevečkrat v prid interesov kapitala in ne okolja, daje okolje šele sekundarni ali terciarni dejavnik. Tako je bilo tudi pri gradnji trgovskih centrov, bencinskih črpalk imamo bistveno preveč na tako majhni površini in še veliko drugih stvari je.« Apotekar Še izpostavlja, da navidezno stvari delujejo, v praksi pa niso takšne, kot so predstavljene. Pri tem omenja projekt Ekorg, pri katerem so na spletni strani objavljeni le pozitivni podatki, in ga smatra kot manifestacijo javnih podjetij. »Če gledamo na to kritično, bi lahko rekli, da je to njihov reklamni portal. Ko želiš konkretno informacijo, piše, da je vzpostavljen ekološki informacijski sistem, o katerem pa ni nobenih podatkov. TXidi danes zjutraj sem preveril, da ni konkretnih podatkov o stanju onesnaženosti« Predsednik ZEG-a Karel Li-plčje pozdravil izgradnjo celjskega centra za ravnanje z odpadki, ki predvideva tudi termično obdelavo le-teh. Po njegovem vzoru bodo podoben center zgradili ludi v Pulju. ANDREJ KRAJNC Nov mestni odbor NSi Celjski Mestni odbor Nove Slovenije je na četrtem zboru Članstva sredi meseca izvolil nov devetčlanski mestni odbor, v katerem je kar nekaj novih članov, zamenjali pa so tudi vodstvo. Nova predsednica mestnega odbora je Marija Gračnar, tako od vodenja odbora kot tudi iz odbora samega se je poslovila dolgoletna predsednica Marta MikSa. Ta je na zboru poročala o opravljenem delu v zadnjih letih, prav tako pa je povedala, da bo kot edina mestna svetnica te stranke v celjskem mestnem svetu še naprej svoje delo usklajevala z odborom stranke. V odboru tudi ni Milana Rajlmajerja, ki je bil strankin kandidat za župana Celja na zadnjih volitvah. BS Življenje knezov Celjskih Turistično društvo Celje je skupaj s svojo srednjeveško skupino Celjani v soboto pripravilo srednjeveške delavnice za otroke Življenje knezov Celjskih. Z delavnicami so želeli otroke naučiti, kaj je srednji vek in kako so takrat živeli ljudje. Na začetku so najmlajši poslušali kratko razlago in si ogledali slike o življenju v srednjem veku, Izvedeli so tudi veliko zanimivih zgodbic o gradovih in o mo- gočnih knezih Celjskih. Sledila je likovna delavnica, kjer so mladi vitezi in princese izdelovali Ščite, grbe, meče in princeskina pokrivala. Nato so se otroci zabavali v viteški delavnici, kjer so lahko preizkusili svoje spretnosti pri vihtenju mečev. Srednjeveško ustvarjanje so zaključili z zabavnim plesom in talco zajeli celotno grajsko življenje. KŠ, foto: KATJUŠA Najmlajši so uživali pri izdelovanju grbov, oklepov in princoskinih klobučkov. Pri tem so jim pomagali dvomi vitezi in splotične. novi tednik POLZELA ŽALtC I 60RWJIGWID{ VRAMSKO Tudi letos prva strokovnost Sâdjarji Društva celjske regije so se zbrali minulo soboto v Sadjarstvu Mi-rosan v Kasazah pri Petrovčah. Najprej je mag. Zdenka Gutmar Ko-bal iz mariborskega zavoda za kmetijstvo predstavila prikaz zimske rezi jablan. nato so opravili redno letno skupščino. O delu društva, ki šteje 48 članov, je poročal predsednik mag. Ivan GlušiČ in poudaril da sD tudi lani vso skrb posvetili štirim predavanjem v okviru slovenskega kmetijskega okoljskega programa varstva sadnega drevja ler se udeležili strokovnih ekskurzij. 1\idi letos bo osnovni cilj društva strokovno izobraževanje. Tako se bo čez leto zvrstilo več predavanj s praktičnimi prikazi- Potem ko so prvo predavanje imeli že pred skupščino, bo drugo že 4. marca na kmetiji Cestnik na lemo Tehnologija pridelave pečkanev ter novosti pri varstvu sadnega drevja s praktičnim prikazom potrebnih tehnoloških znanj za pečkarje. TT Z letne skupicine sadjarjev celjske regije Kapela v centru starejših Celjski škof dr. i^iton Stres med begesluzjem v novi kapeli Celjski škof dr. Anton Stres je ob somaševanju duhovnikov gorn jegrajske de-kanije v centru starejših v Gornjem Gradu blagoslovi] kapelo, posvečeno sv. Jožefu. Načrt za oUar in razpelo je izdelala domačinka, akademska slikarka Terezija Bastl, njene pa so tudi tri slikarske stvaritve. Škoi Stres se je upravi Deosa, družbe, ki je lastnica gornjegrajske-ga centra, zahvalil, ker je poskrbela tudi za duhovno in bogoslužno plat življenja v domu. Posebej je izpostavil» da so tudi starejši ljudje Še kako pomemben člen družbenega dogajanja. Po bogoslužju si je škof v spremstvu direktorice Francke Voler in gomjegrajskega župana Stanka Ogradi j a ogledal celoten center. Foto: EM z OBČINSKIH SVETOV Dražji vrtec na Polzeli POLZELA - Inflacija je razlog, da so na Polzeli zviSaii ceno vrlca za otroke v prvem starostnem obdobju z dosedanjih 392 na 398 evrov. Cena se je zvišala za L5 odstotka in bo za 59 otrok začela veljati prihodnji mesec, 2e maja na Polzeli napovedujejo novo podražitev vnca tako za prvo kot drugo starostno obdobje, in sicer za najmanj 1,3 odstotka. Zavoda letos se ne bo POLZELA - Izgradnja kanalizacije, vredne milijon evrov, je poleg obnove gradu Komenda, ki ga sofinancira Evropa v višini 580 tisoč evrov, izdatek, za katerega bo občina letos namenila največ proračunskega denarja. Rekonstrukcija gradu www.novitednik.com Komenda je razdeljena v dve fazi in bo zaključena leta 2012, vrednost projekta pa je ocenjena na 3 milijone evrov, od tega je ocena prve faze. ki bo zaključena prihodnje leto, 1,3 milijona evrov. Medtem ko se je občina na omenjena projekta pripravila, pa je bila napoved o ustanovitvi Zavoda za kulturo, turizem in Šport Polzela nekoliko preuranjena in prevelik zalogaj. Zavod, za katerega bodo namenili okoli ISO tisoč evrov, naj bi tako začel delovati prihodnje leto, v njem pa bodo zaposlili direktorja in dva strokovna delavca. Čas za pripravo in projekte POLZELA - Svetniki so na zadnji seji potrdili proračuna za letošnje in prihodnje leto. Polzelani bodo letos razpolagali z 4,2 milijona evrov prihodkov in 4,7 milijona evrov odhodkov. V proračunu 2009 pa so tako prihodki kot odhodki za 100 tisoč evrov manjši. Sprejemanja proračunov za dve leti so se lodli zaradi bolj racionalne razporeditve časa za pripravo proračuna In projektov, ki bodo večinoma dokončani šele prihodnje leto. MJ 11 ^ V SPOMIN Majda Virant v času, ko se je začela prebujal narava m so prvi sončni žarki že zbudili brste hmelja, je v 59. letu po kratki in kudi bolezni umrla Majda Virant iz Žalca. Mřiogi hmeljarji in pivovar-ji, ne le v Sloveniji, pač pa po vsem svetu, so jo poznali in cenili kot izvrstno strokovnjakinjo, ki je bila predana poklicu, hmelja ťn Inštitutu za hmeljarstvo m pivovarstuovžalcu, kjer je tiln. nekaj let vodja oddelka za pivovarstvo. Hmelj je bil listi, ki jo je ponesel po sveta od Evrope. Amerike, Avstralije. Nove Zelandije. Južne Afrike» Japonske in Kitajske do Rusije, kjer je na Številnih kon^esih predstavljala izsledke svojega dela v pivo-varstva s tesno povezanostjo s hmeljem. Njeni prispevki so sepojavljali in bili cenjeni tako na kongresih, komisijah kol tudi brezštevilnih seminarjih in srečanjih po vsem svetu. Več mandatov je bila redna članica odbora za anaiiti-ko piva pri mednarodni organizaciji pivovarjev^ Z veseljem in brez ljubosumnosti je svoje znanje prenašala na kolege v inštituta, v domače in tuje pivovarne ter poklicnim kolegom po sveta. Pred leti. ko je inštitut praznoval SO-letnico, je pod njenim uredni kovanjem izšla nepo-zobna monografija in takšni so bili tudi številni Članki v mednarodni reviji za pivovarstvo. Tiidi Obirai-keMiake, pred kratkim iz-daneknjige, brezMajdene bi imeli. Majda je bila hči Jošto-vih. po domače Cesarjevih, iz Cotovelj. ki so sloveli kot največji kmetje daleč naokoli. Z učenostjo se je srečala v gotoveljski šoli, nadaljevala v gimnaziji in končala študij kmetijstva v Ljubljani. Zgodaj je tragično izgubila očeta, kar jo je skupaj z bratom Ivanom prisililo k hiirejšema odraščanju in odgovornosti do vsakdanjika. V za- četku sedemdesetih se je poročila z Ivanom Viran-tom. Sin Igor je izpolnil njeno materinstvo, ki ga je po-doživljala tudi v krogu bratovih otrok Tonija. Mateja in Tanje, ki jim je v zgodnjem otroštvu umňa mama. Vsem nečakom, zdaj že tudi njihovim otrokom Daši in Leoni, je skupaj z babico Elizabeto nudila trdno oporo in toplo naročje. Skupaj z njimi in njihovimi potrebami je pripomogla k njihovi osamosvojitvi in pndobitvi solidne izobrazbe. Majda je podpirala kar nekaj vogalov domačij: žalske tri in šego-toveljske skupaj z mamo. ob tem pa po svojih močeh pomagala Še moža odvetniku. Po upokojixui se je tako kot že v mladih letih spet posvetila konjičkom na kulturnem področju, zlasti umeščanju hmeljarske kulture v vsakdanjik, delu v društvu hmeljarskih starešin in princes. Zadnja leta smo lahko le slutili njeno veliko bol. Poglej, kaj so naredili iz te nekoč tako lepe hmeljarske doline. mi je zgrožena poiamala, ko se je vrnila z nekega kongresa v Združenih državah. Mnogi, ki smo jim bili še nedavno tega za vzor, so na področju hmeljarstva krepko prehiteli. mi je dejala. Dolmo zelenega zlata sta uničila pohlep zn grabežljivost peš-čiceljudi, kijimjebilorrux-lo mar za usodo savinjskih hmeljarjev. S to bolečino v srcu je umrla Majda Ví-rant, ki jo zdaj objemata savinjska zemlja m soseščina njej tajco drage hmelj-ske rože. JANEZ VEDENTK Pomoč na domu sv. Rafaelu Pred dnevi so svetniki potrdili ceno storitev Pomoč družini na domu v višini slabih 12 evrov za uro storitev. Dobrih 6 evrov bo k ceni prispevala občina, medtem ko prispevek uporabnika znaša 5,21 evra in se lahko še zniža, če slednji za to zaprosi center za socialno delo. S tem je Zavodu sv. Rafaela Vransko omogočen začetek opravljanja omenjene storitve za obdobje 10 let. Zavod je bil edini prijavljeni xu javni razpis od lanskega novembra dalje, v začetku februarja pa rau je občinska uprava izdala odločbo o podelitvi koncesije v občinah Vransko Ln Tabor. Od novembra 2001 je na Vranskem to socialno-varstveno storitev opravljal Zavod Pelikan - Karitas, ki je lani za 18 uporabnikov opravil več kot 2 tisoč ur, število uporabnikov pa je med letom nihalo, kar je pričakovali tudi v prihodnje. MJ it. 17 - 29. februar 2008 m 12 LAŠKO ŠENTJUR novi tednik Denar dobiš, če si pravočasno na vrsti Telekomova vračila presekala zakonska novela - Enim v veselje, drugim v jezo v odgovor na nestrpna vprašanja mnogih Šentjur-Čanov» kje je Telekomov de-nar, smo pred Časom zapisali. da so skrbi odveč. »Občina bo v sodelovanju z državnim pravobranilstvom poskrbela za vse postopke in za poštena vračila vsem> ki so pravočasno in popolno vložili zahtevke,« nam je zagotovil direktor občinske uprave Jože Palčnik. Marija Aužner pa je na lastni koži občutila» da pravica ni enaka za vse. Odvi-sna je predvsem od tega» kdaj si kak državni uradnik vzame čas za tvoj pri-mer. Aužnerjevi so kot mnogi Šentjurćanj leta 1978 dobili telefonski priključek. Zanj so plačali okrog deset tisoč dinarjev, ali nekaj več kot li-soC taiaatnih nemških mark. Reči moramo, da so jo poceni odnesli. Na bolj razseljenih območjih so morali za pridobitev priključka znesek tudipopeteriti. So jim pa zato dvakrat po dolgem in počez prekopali vrt. Po pogodbi, ki jo je Marija Aužner vzorno spravljeno v zahtevku oddala med prvimi, je bila polovico lega denarja priključni-na. druga polovica pa je bila namenjena i^radnji telefonskega omrežja. Sodno-fi-nančni milni so domleli in sosedje v isti ulici so dobili prve odločbe. Poravnava jim je prinesla okrog 200 evrov vrnjenih sredstev, Mariji pa nič... čakala je naprej inkonč-no dobila svojo odločbo. Njeno vlogo so zavrnili, ker naj ne bi bila upravičena do vračila. »Sosedje, ki so dobili telefon prek moje zemlje, pa so ali kaj?« se je spraševala Marija. Pritožbo je še enkrat vzorno opremila s pojasnili in celo z nazorno skico. Pa Marija Aužner sd je morala sprijazniti, da so ji vndvaluat pre kopali zgolj v javna dobro. Da bi ji vnii vTelekomovo omrežje, ni prtila pravi cas na vrsto. je bi! odgovor spet isti. Z dodanim izračunom brez žiga in podpisa, ki je pod črto pomenil, da so Avžnerjevi za telefon plačali dobrih 300 mark premalo in da so lahko celo veseli, da jim tega ne bodo zaračunali. Čisto enaki pogoji, pa tako različne razsodbe. Zakaj? Kot smo že pisali, se je vmes spremenil zakon, ta pa za vlagatelje prinaša precej sprememb. Vložek v Telekomovo omrežje se po novem do zneska 1.388 nemških mark šteje zgolj koi obvezna priključnina. Po pogodbi, ki jo je Marija Aužner predložila, pa je jasno razvidno, da je polovica vplačanega zneska po takratnih merilih veljala kol vložek v izgradnjo infrastrukture. Aužner) eva se je prek odvetnika pritožila in še enkrat dobila prej omenjeno pojasnilo, a brez pravnega pouka. Pritožbeni rok je zamudila, ker paČ ni preverila uradnega lista, na katerega so se izdajatelji sklicevali. Ob osebnem pogovoru pa so ji na državnem pravobranilstvu v Celju lepo razložili, da je bilo vlog ogromno, delo so si razdelili in njena vloga je bila pač bolj pri dnu. Zato je prišla na vrsto šele po sprejetju novega zakona. Prav ji je, kaj pa je bila tako skrbna, da je vlogo oddala med prvimi, lahko človek sklene iz vsega skupaj. Vida Zim šek. vodja zunanjega oddelka državnega pravobranilstva v Celju, nam je vso zgodbo potrdila. »Obravnavali smo okrog 7.500 tovrstnih zadev in da bi jih razvrščali po datumu prevzema, je bilo enostavno nemogoče. Nove dopolnitve zakona so začele veljati junija 2006, lako so bili eni obravnavani po novih, drugi po starih pravilih- Vem, da se veliko ljudi zaradi tega prito- žuje, dejstvo pa je. da jih mnogo tudi molči, ker po prejšnji ureditvi do vračila morda niso bili upravičeni, po novi pa S0.« Pravni mlini ne mel jejo vedno najbolj pravično, zagotovo pa počasi in vztrajno. Je pa dobra novica, da se zgodba Telekomovega vračanja počasi izteka. Na državnem pravobranilstvu v Celju imajo v obravnavi Se 40 primerov, torej dve občini s pripadajočimi krajevnimi skupnostmi- Zdaj so zadeve v rokah komisij, ki se bodo odloČile, ali ponujeno sprejmejo ali ne. Je pa Zimškova potrdila, da ostajajo najbolj težavni primeri vračil na podlagi materialnih vložkov in denarja brez računov, pogodb in potrdil. »Glede na 10. da Telekom ne potrdi nobenih vložkov, smo primorani zbirati dokazila na druge načine, kar pa je precej zamudno in zapleteno.« SAŠKA T- OCVÏRK Slepi za enakopravnost V minulem letu so v Študentskem. mladinskem in otroškem centru Laško in v Srednji Šoli za gostinstvo in turizem Celje združili moči pri zanimivi raziskavi. Ugotavljali so. ali imajo slepi In slabovidni enake možnosti kot videči. Iz lega je nastal dokumentarni iilin Slepi za enakopravnost. Avtorje raziskave je zanimalo, aH so zunanje javne površine v Celju prilagojene omejitvam slepih in slabovidnih - ali so semaforji oprem- ljeni z zvočnim signalom, kako so urejena križišča, kako pločniki in podobno. Preverjali so tudi splošno osveščenost ljudi in odnos družbe do slepih In slabovidnih. Zato 30 izvedli eksperiment na križišču v Celju. »Slabovidna študentka Jana je z belo palico v roki stala pred prehodom za peSce, kjer semaforja nista opremljena z zvočnim signalom. Ji je kdo ponudil pomoč? Pričakovali smo, da bo odziv ljudi slab. Imeli smo prav. V petih urah je bilo zelo malo ljudi pripravljenih pomagati dekletu pri prečkanju ceste- Opogumili so se večinoma starejši, kar je zanimivo, saj smo snemali v bližini več srednjih šol. Ignoranco ljudi smo pripisali predvsem njihovi neo-zaveščenosti, nek možakarje svoje ravnanje opravičil s šibkim izgovorom, da ]e Janina palica rumeno obarvana in ne belo in je zato menil» da ni slepa,<( je rezultate projekta predstavila dijakinja Sarah Bevc. Ugotovitve so strnili v raziskovalni nalogi in jih predstavili tudi v dokumentarcu, ki je bil premierno predvajan v Laškem. S filmom želijo avtorji prispevati k boljšemu razumevanju in večji strpnosti, ki ju, kot so ugotovili v raziskavi, primanjkuje predvsem mladim. Po premieri filma je v prostorih Šmocla sledila zabava v popolni temi, kjer se je lahko vsak obiskovalec za nekaj ur postavil v kožo sle-pega. BA Nov obraz« stare težave Nova načelnica Marjana MetliČar je predstavila delo Upravne enote Šentjur v preteklem letu. Septembra lani je na tem mestu nasledila mag. Andrejo Stopaj kar je bila v Šentjurju prva menjava vodstva. »Pred-vseni dobrim sodelavcem gre zahvala, da je minila brez večjih pretresov in predvsem brez vpliva na de-lo s strankami,« je dejala Metličarjeva ob svoji prvi novinarski konferenci. V preteklem letu je število obravnavanih zadev naraslo za dobrih 14 odstotkov, rešili pa so jih kar 99,9 odstotka. Med statističnim podatki je najbolj razveseljivo povečanje števila rojstev na 223. Leto poprej so jih imeli 195, leta 2005 pa komaj 175. Umrlih je bilo lani 194- Priljubljenost porok ostaja na približno isii ravni, lani so jih zabeležili 35. Prijave stalnega prebivališča so se pomnožile za več kot dvakrat. Bistveno se je povečalo tudi število izdanih osebnih Izkaznic, polnih listov, vozniških dovoljenj. Masovna menjava dokumentov pa se obeta letos. »Pripravljamo že tihi akcijski načrt, kako bomo obdržali tako visoko zadovoljstvo strank - dosegli smo povprečno oceno 4,72, v Sloveniji pa je 4,60 - kot tudi kratek Čakalni čas.« Tega so namreč uspeli skrajšati na največ pet minut, šentjurska uprava se tudi tako skuša približati svojim uporabnikom, zato delovne sobote sploh niso vprašanje. »Tbdi v kolektivu opažamo, da se so- Mariana Matličar dobna družina, predvsem z manjšimi otroki, med tednom zelo težko skupaj odpravi po takili opravkih, Ob sobotah je tako kar velik obisk.« Krajevni urad Dobje je dobro obiskan- Odprt je ob ponedeljkih dopoldne in ob sredah popoldne, kar je usklajeno z uradnimi urami Občine Dobje. »Kar se tiče de-lovnlka kvečjemu razmišljamo, da bi morda podaljšali petkovega do 14. ure- Petki so namreč izredno močni, tudi v primerjavi s popoldanskimi sredami.« V prihodnje bi radi zadovoljstvo strank Še izboljšali. »Čeprav se razlike merijo v stotinkah in je z dobro popotnico predhodnice izziv še večji, magična ocena 5 ostaja motivacija,« še pove Metličarjeva. Kot si lahko predstavljamo, pa kljub menjavi vodstva najbolj problematični primeri, kol je na primer asfaltna baza, ostajajo med križi in težavami UE Šentjur. S tO 5 >8 D B •i O ŠOLSKI GUJTER èSNtOÏÏR tazplsuje v študijskem ledu 2008/09 višješolske študijske pro^ame: ^ GOSTINSTVO IN TUWZ6M organizator poslovanja v gostinstvu In turizmu (Izredni študij) UF^VIJANJE PODE2EIJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva In krajine (redni in (zrednl študij) T3 ŽMLSTVO IN PREHRANA Inženir živllstva In prehrane (redni In (zrednl študij) PrlJaN'e za vpis oddajte do 8. marca 2006 na višješolsko p^ilavno službo. Informacije dobite na ^l^m centru Šentjur )l po \elciom (03) 746*29-02 ali (03) 746'29'Oa novi tednik SWABJEP.jjl ROGAŠKA S.| BISTRICA OB Sj 13 Manj luci! V Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini razmišljajo o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja ozračja Ze res, da so v preteklosti v vsaki vasi želeli imeti svetilke javne razsvetljave» ki zlasti ob večerili pripo-morejo ae samo k varnejšemu koraku pešcev, ampak tudi k večji vidljivosti na cesti, a danes so se raz-mere spremenile. Električna energija je vse dražja, okoijska ozaveščenost je večja, inovacije so postale del življenja. Zato tudi v ámarju pri Jelšah in Rogaški Slatini že nekaj časa raz-mišijajo, kako bi na eni strani zmanjšali vedno več-je stroške za javno razsvetljavo in na drugi polcazaJi ekološko ozaveščenost. V obeh občinah že zamenjujejo obstoječe svetilke s sodobnejšimi in varčnejšimi. V Rogaški Slatini so tako daleč, da bodo vso javno razsvetljavo prestavili na lastna vklop-na mesta, kar naj bi se zgodilo letos, potem pa bodo lahko sami določali, kdaj se bodo svetilke prižgale, koliko V Rogaški Slatini so lani za porabljeno elektriko pri javni razsvetljavi predvideli 6.259 evrov, porabili so jih dobrih 11 tisoč, za letošnje leto je predvidena še za ti-soč evrov višja poraba. Stare svetilke v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini zamenjujejo z novimi, vsrcnejsimi. časa bodo gorele, katera svetilka bo ponoči ugasnila in podobno. Prej je s sistemom upravljal Elektro Celje, zdaj bo to prevzela občina, po besedah župana naj bi v prihod- Dosti to delo oddali najugodnejšemu ponudniku. V nočnem Času želijo namreč svetlobo in s tem porabo energije prepoloviti. Zamenjavo so začeli pred dvema letoma in za- Lani so v Šmarju pri Jelšah postavili 6 velikih svetilk, 70 varčnih malih svetilk, 2 reflektorja in 38 novih drogov. Vrednost vseh naložb v javno razsvetljavo je tako znašala 65.406 evrov. menjali že 145 svetlobnih teles, kar jih je stalo 50 tisoč e\^ov. Podobno razmišljajo v Šmarju pri Jelšah. »Omejili bomo razsvedjavo v nočnih urah. ne samo ob cestah, ampak tudi osvetljevanje raznih javnih objektov. Mislim, da bi se morali uredbe, ki prihaja, in navodil Evropske skupnosti o omejevanju razsvetljave ponoči vsi temeljito zavedati in temu tudi slediti,« pravi Šmarski župan Jože Čakš. V občini so sicer lani razsvetljavo med drugim napeljali v Polžanski vasi v naselju Sladka Gora. To je eden redkih primerov, ko so jo postavili v vaško okolje, v prihodnosti se bodo namreč usmerili le na najnujnejše odseke, kjer lahko z javno razsvetljavo vplivajo tudi na pro-memo varnost. V Rogaški Slatini bodo letos v sedmih ulicah postavili 111 svetilk v vrednosti 160 tisoč evrov. ANDREJ KRAJNC Želijo poslanca in župana v Šmarju pri Jelšah je ponovno z aktivnim delom začel občinski odbor Socialnih demokratov. Predsednik odbora je po zadnjem zboru članov postal Milan Košto-maj, tudi pobudnik oživitve odbora. Glavni cilj je zmaga na državnozborskih in lokalnih volitvah. Ker letos SD prvič na državnózborskih volitvah pričakuje zmago, je dobro delovanje občinskih odborov še kako po- membno za uspeh, zatriujejo. in upajo, da bo obsoteljski poslanec iz njihovih vrst. Čeprav odbor v Šmaiju ni bil aktiven, se jim je, pravijo, število članov v zadnjem letu močno povečalo. Po besedah novega predsednika Šmarskega cxlbora bodo skušali število teh še dvigniti, »na ravni občine pa bomo vodili strpno in konstruktivno politiko, ki bo usmerjena predvsem v hitrejši gospodâiski in sodalni razvoj občine.<( AK V Rogaški bodo še več plezali Pred dnevi so na galeriji Športne dvorane vRatanski vasi postavili in začeli uporabljati novo plezalno steno. Ta je vredna 20 tisoč evrov» pri naložbi pa je sodelovala tudi občina. Novo plezalno steno s površino 120 kvadratnih metrov so postavili ob obstoječo, sicer trikrat manjšo steno, ki so jo postavili že pred dobrimi tremi leti. V gradnjo nove stene so Člani Plezalnega kluba Rogaška Slatina vložili preko tisoč prostovoljnih ur. Kot pravi predsednik Peter Mikša, njihov klub šteje 52 Članov, redno pa jih tedensko trenira 26. Plezalni center, ki je nastal v športni dvorani, se zdaj uvršča med največje v Sloveniji. AK Člani Plezalnega društva s pridom izkoriščajo prednosti nove plezalne ttene. - it-17 - 29. februar 2008 V Posavje po stranski poti? V Bistrici ob Sodi razpravljajo o novi možnosti povezave s Posavjem. Potem ko se je občina vključila v Regionalno razvojno agencijo Posavje. je na vrsti novo povabilo. Gre za ustanavljanje skupnega prekrškovnega organa občin Brežice, Krško in Sevnica, kamor vabijo tudi Bistrico ob Sotll. Gre za ustanovitev medobčinskega inšpektorata in občinskega redarstva, pri čemer se Bistričanom s sosednjo Občino Kozje (in Ob&no Podčetrtek) ni uspelo povezati. Kozja-ni so namreč to pred časom kljub zakonski obvezi odločno zavrnili. Tako so na zadnji seji bistriškega občinskega sveta posebno točko namenili predlogu takšne povezave s Posav-ci. Potem ko se je v Bistrici ob Sotli pojavilo ostro nasprotovanje vključitvi v predvideno Posavsko pokrajino, je vsako omenjanje Posavja seveda vroča tema. Kot je pojasnil svetnikom župan Jožef Pregrad» gre pri skupnem pre krško vnem organu za edino možnost nadzora nad izvajanjem občinskih predpisov, za kar nudi drŽava visoke finančne spodbude. Del svetnikov kljub vsemu vnaprej bolj zanima možnost povezave s sosednjima občinama Kozje in Podčetrtek, pri čemer so izvedeli, da bo v Kozjem znova na dnevnem redu pobuda Rogaške Slatine o oblikovanju skupnega obsoteljskega inšpektorata. Pri tej točki, ki so jo po vroči razpravi z dnevnega reda umaknili, je sodeloval predstavnik bistriške civilne iniciative, ki je ostro nasprotovala vključitvi v predvideno Posavsko pokrajino. Predstavnik iniciative, ki se je vključil v razpravo, je ustanovitvi skupnega inšpektorata nasprotoval, pri čemer povezovanje s Posavjem ni posebej omenjal. Kot )e znano, se je Bistrica ob Sotli z Brežicami že pred nekaj leti pogovarjala o morebitnem skupnem medobčinskem inšpektoratu. BRANE JERANKO gorenje Gorenje Ofodjma,do.o. največja slovenska orodjarna, išče SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTORJA (m/ž) za področje konstruiranja orodij za brizganje plastike Od kandidata pričakujemo: - V-, VL ali Vil. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri - aktiwio znanje enega tujega jezika (nemški ali angteš-ki) - vsaj 5 let delovnih i^ušenj na področju konstruiranja orodij za brizganje plastike - kreath/nost, samostojnost, samoiniciativnost - smisel za timsko delo Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne ponudbe na naslov: Gorenje Orodlama. d.o.o.. Kadrovska služba, Partizanska 12 b. 3503 Velenje, aii po elektronski posti na naslov mar/nka.kra/nc^goren/eorod/ama.sf Rok za oddajo vlog je 8 dni po objavi. t^SAjMO. Z NoiHrntednJcoi^ Ut/ 14 ZB8ĆE I SL.KOWJICEI VOJNIK | POBRWA | » novi tednik Uničenje ali oiiranitev doline? Krajani konjiških Gabrovelj s peticijo proti zreški čistilni napravi na meji občin - V Zrečah želijo doseči dogovor v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo namerava Občina Zreče zgraditi centralno čistilno napravo za 8 tisoč enot v svojem južnem deiu, v KS Dobrovije. Ker je predvidena lokacija manj kot 150 metov oddaljena od prvih hiš naselja Ga-brovlfe v konjiški občini, je 55 krajanov tega naselja na Ob* Čino Zreče in ministrstvo za okolje in prostor nasloviio peticijo. s katero nasprotujejo izgradnji čistiine naprave. '>KraJani Gabrovelj smo še- zik, Nikakor namreč ne želi- le na podlagi govoric ugotovili, da nameravajo v naši bližini gaditi čistilno napravo. V postopek sprejemanja te odločitve nismo bili korektno vkjjučeni. Čeprav gre za dolgoročno odločitev, ki ne bo vplivala le na nas. na sosede objekta, temveč ludi na širšo okolico. Bojimo se, da bodo li vplivi negativni, zato je 35 krajanov reklo, da so proti temu. Mislim, da je treba njihovo mnenje upoštevati,« Je povedal prvopodpisani peticije Bogomil Kropej. ki živi najbližje predvideni lokaciji Čistilne naprave. Čeprav je Občina Zreče pre-pričana, da je vodila vse po-stopke v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in je lokacija Čistilne naprave umeščena v prostor na podlagi strokovnih, tehničnih in ekonomskih kriterijev, Želijo najti s krajani Gabrovelj skupen je- jo ogrozid velikega okolj sk^ projekta Očistimo reko Dià-vinjo, v katerem sodeluje 13 občin. Na seji občinskega sveta prejšnji teden so se zato odloČili, da bodo naročili študijo vplivov na okolje, s katero bodo seznanili krajane Gabrovelj, omogočili pa jim bodo tudi ogled podobnih, že zgrajenih čistilnih naprav v Slovenski Bistrici in Velenju. »V našem skupnem interesu je, da zgradimo najsodobnejšo čistilno napravo s kar najmanjšim vplivom na okolje.« poudarja Jože KoŠtr, predsednik komisije za gospodarsko infrastrukturo v zreškem občinskem svetu, ki je bil tudi eden glavnih pobudnikov projekta Očistimo reko Dravinjo. Pravičnost proti ekonomiji Kaže. da bo krajane Gabrovelj težko prepričati. »Občina fiogomil Kropej Zreče lahko čistilno napravo postavi višje, proti Radani vasi, to območje pa potem priključijo na konjiško čistilno napravo,« predlaga Član sveta KS Dobrava-Gabro\^je Henrik Einiait. »Tbdi to ne bi bila najboljša rešitev,« dodaja, prepričan, da je bil najboljši prvoten predlog, po katerem bi bila cenualna čisdJna naprava za občine Slovenske Konjice, ZrečeinOplotnica vspodnjem delu Dravinjske doline. Ta predlog je propadel zaradi nasprotovanj krajanov znotraj konjiške občine, natančneje Draže vasi, kjer bi naj stala. Henrik Einfalt Propadel je tudi predlog za skupno Čisdlno napravo občin Slovenske Konjice in Zreče na Prežigalu. Izračimi so namreč pokazali, da bi bilo to dražje, kot Če vsaka občina ^adi svo-jo. »Mislim, da pri tako pomembnem projektu ne more biti glavni argument ekonomski. Upoštevali je tr^ dolgoročne vplive na okolje,« zavrača ekonomsko utemeljitev Kropej. V rezultate obljubljene študije o vplivih čistilne naprave na okolje dvomi, saj so »rez:ultati take Študije obi&ijno povezani s tem, kdo Jo naroči in kdo jo plača«. Jcrže Košir Da ni mogoče ocenjevati samo neposrednih vplivov na okolje, poudarja tudiEin-řalt: »Zavedali se moramo, da se bo okoli Čistilne naprave začela razvijati industrija. Ob takih objektih je smotrno pridobivanje energije, morda kompostarna in Se kaj. To ne sodi v to okolje - uničili bi najlepši del Dravinjske doline.« (Nenazadnje so negativni vplivi tudi nezadovoljstvo krajanov. »Zdi se nam sporno urejanje razmerij zgolj na podlagi pravne norme. Občina Zreče bi morala delovati na na- čelu pravičnosti in doseči konsenz med krajani. Nezadovoljstvo ljudi je politični problem in ga je treba upoštevati. Izgovarjanje na časovne roke za pridobivanje sredstev iz kohezijskega sklada ne more in ne sme biti glavni argument- Prepričan sem, da bi bilo bolj prav» da se postopek ponovi, da se upoštevajo vsi interesi in naredi skupen projekt, ki bo dolgoročno imel čim manjše vplive na okolje,« še poudari Kropej v upanju, da bo resorno ministrstvo pomagalo preseči lokalne, parcialne interese. A objektivno je za lo izredno malo možnosti: »S prestavljanjem čistilnih naprav gor in dol po Dravinjski dolini smo izgubili že več kot leto dni. Sedaj ni več časa. Vlogo na kohezijski sklad je treba oddati pred iztekom prvega polletja. Če lega nebomo naredili, se lahko zamaje ves projekt Očistimo reko Dravinjo. To bi bila nepredstavljiva Škoda za vse, ludi za krajane Gabrovelj,« postavi dogajanje na realna tla Košir. MILENA B. POKLIC Na Dobrni naložb v šolo še ne bo Ministrstvo za Šolstvo niti konec lanskega niti v začetku tega leta Občini Dobrna ni odobrilo sofinanciranja prenove stare šole. Kot smo poročaii že ob sprejemu proračuna za letos, je občina želela hlcrati prenoviti in dograditi tri objekte družbenega standarda - Šolo, knjižnico ter kulturni dom, ki ga v občini zdaj sploh nimajo. Kot pravi Župan Martin Bred, bodo projekti, za katere se je bila občina pripravljena tudi dolgoročno zadolžiti, prestavljeni vsaj za leto dni. »šola se že od leta 1941 ni spreminjala, zato je resnično potrebna prenove. Lani jo je prizadela tudi poplava, vlaga se še zdaj močno čuti v kuhinji, jedilnici in učilnici tehničnega pouka.« Obenem ima Šola še zdaj azbestno kritino, sporen je bil tudi vdor fekalij ob zadnji poplavi. »Na ministrstvu smo z 12. padli na 26- mesto, zdaj upam, da bo vsaj poplava malce pripomogla k temu, da bomo interventno vseeno Se letos prišli zraven.« Kot dodaja Bred, bo več znanega že nekje sred; leta, do takrat pa bodo zastavljene projekte peljali tako, kot da denar vsekakor še letos bo. Bolj uspešni so bili pri razpisih za gradnjo komunalne infrastrukture. Od pristojnega ministrstva so že dobili pozitiven odgovor za gradnjo vodovoda Lokovina-Loka-Klanc, vrednega 570 tisoč evrov, ter sklep o sofinanciranju prenove čisiilne naprave, vredne 1,1 milijona evrov. RP RflšrtVB, skatsra bi na Dobrni bili tri muhe na en mah«, šs nI na ofazoriu.V načrtih so imeli obnovo šole in gradnjo knjižnice ter kulturnega doma. Na mestu, kjer bi se to i^odilo, še vedno sameva dotrajana šola. Zares tudi v Konjicah Na drugem zboru stranke Zares • nova politika Slovenske Konjice so razglasili rezultate volitev predsednika občinskega odbora stranke, kar je postal Anton Noner. Za podpredsednika so izbrali Sergeja Streharja in Lauro Kuk, za sekretarko Nino Maiec. Prejšnji predsednik občinskega odbora stranke Aktivna Slovenija, ki v Konjicah ivori jedro nove stranke, Tadej Slapnik, tokrat za vodenje občinskega odbora ni kandidiral Posvetil se bo delu na regionalni in nacionalni ravni, saj je bil izvoljen za sekretarja Podravskega pokrajinskega odbora stranke Zares ter za podpredsednika Sveta stranke. V konjiški občini je v stranki Zares lOS članov, evidentirati pa so že začeli kandidate za državnozborske volitve. Jutri, v soboto, bodo občinski odbor ustanovili tudi v Zrečah- MBP Vojnik letos »pokrit« s komunalno vodo o težavah s pitno vodo na območju vojniške občine smo že večkrat pisaii. Letos pa se bo želja po »javni« vodi končno uresničila prebivalcem središča Vojnika -gradnja vodovoda na hrib device Marije je ravno v tem trenutku v polnem teku. Kol je povedal strokovni sodelavec za komunalo na voj-niški občini Tone Preložnik, je občina konec leta pridobila sredstva evropskega sklada» zato so z gradnjo lahko začeli že januarja. »Temelji za 60 tisoč-litrski rezervoar so že postavljeni, del omrežja je že zgrajenega, del ga bomo posodobili oziroma razširili, tako da računamo, da bo ta faza letos tudi končana,« pravi Preložnik. »Z njo bo vodo dobilo okoh deset gospodinjstev, hkrati se bo izboljšal pritisk vode v domu upokojencev.« V naslednji fazi. predvidena je v naslednjih dveh letih, bo z vodo re$en tudi Tomažev hrib. »Na tem delu nas čaka zahtevnejša gradnja z več preČrpaliSČi, potem pa bo Vojnik v celoti rešen težav z vodo,« dodaja Preložnik. Za letos imajo v načrtu Se ^adnjo vodovoda v Malih Doiah, kjer je prav tako Še veliko domačij brez redne oskrbe z vodo. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje, z deli pa bodo predvidoma začeli Čez dobra dva meseca. Obe letošnji naložbi sta vredni 900 tisoč evrov. RP novi tednik KULTURA 15 Pûklon igralcev nedoliske predstave Heroj naroda Gledališča Toše Jovanovića a Zrenjanina. Šov gre naprej Ni še konec komedije. Celjani se bodo na smeh dr-^Ij še vse do prihodnje ne< delfe, ko bodo v SLG CeUe zagrnili zaveso 17. Dnevov komedije In ko bodo najž-lahtnejâim med žlahtnimi podelili festivalska odličja. Festival smeha v Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bo nocoj prevesil v dri^o polovico. Kot peta po vrsti se bo v boj za odličja podala črna komedija Zgodbe vsakdanje norosti Mestnega gledališča ljubljanskega z Gašperjem Tičem, Jette Os-lan Vejrup in Borisom Osia-nom v glavnih vlogah. Jutri, v soboto, se bomo smejali Mlakarjevemu Duohiarju pod mus v izvedbi Gledališča Ko- per in SNG Nova Gorica. Zaradi izjemnega zanimanja občinstva bodo omenjeno ko-medijo ponovili tudi v nedeljo v spremljevalnem programu Dnevov komedije. Med tekmovalnimi predstavami trenutno vodijo Kranjčani s Partljičeviml Part-nerskimi odnosi (ocena 4,58). Las za njimi so Celja- ni 2 Evrofiiijo (4,53), sledijo Slovensko mladinsko gledališče s komedijo Kok ti men zdej dol visiš (4.35) in ljubljanska Drama s predstavo Prerekanja (3.8). Naziva komedijant oziroma komedijantka večera pa so se doslej veselili Barbara VidoviČ, Igor Šiamulak, Rok Matek in Bojan Emeršič. BA Vrh naše avtorice V Ljubljani so predstavili novo pesniško zbirko Bine Štampe Žmavc, ki predstavlja po mnenju poznavalcev vrhunec njenega dosedanjega pesniškega ustvarjanja. Gre za pesniško zbirko z naslovom Vaze, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva dnižba. V Vazah je nad 50 sonetov, nastalih v zadnjem obdobju. »Vaza je posoda, tako kot so pesmi posode, v katere shranjujemo svoje občutke in misli. V zbirki je dostikrat uporabljena simbolika rož v prečiščenem, metaforičnem smislu,« jepo izidu pesniškega vrhunca povedala Bina Štampe Žmavc. To so pesmi o Času in njegovem minevanju. Vaze so približno 40. delo plodovite avtorice Iz Celja. Pred njimi je izšla decembra v HiSi poezije njena pesniška zbirka Sinjebradec, ki je za razliko v znamenju prostili verzov. Kot pravi avtorica, je lo delo o samoti slehernika, ki je prav tako namenjeno odraslim. Trenutno pripravlja Bina Štampe Žmavc pesniško zbirko Vprašanja srca, namenjeno mladini, ki bo izšla še letos pri Založbi Obzorja. BJ Štamolova tihožitja in icrajine V avli Doma II. slovenskega tabora je v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec na ogled razstava slik v olju» akrilu in suhem pastelu ljubiteljskega slikarja Srečka Stamola. Avtor, doma s Pernovega, se predstavlja z opusom krajinskili motivov in tihožitij zadnjega obdobja. O njegovem slikarstvu je v spremni besedi k omenjeni razstavi celjski slikar Stane Petrovič - Čonči med drugim zapisal, da Srečko štamol upošteva linearno in barvno perspektivo, predmete pa postavlja v kompozicijo s prepričanjem in čutnostjo do gledalca, ki spremlja le pozitivno, pa čeprav že videno. Razstavo je v torek ob prisotnosti lêpega števila obiskovalcev odprla žalska pod županja Ivica Čretnik, z glasbo pa so jo pospremili Petrovi tamburaši KUD Griřon iz Šempetra. Razstava bo na ogled do 21. marca, ŽB Špital za prjatie Ne le še ena gostilna, pač pa prostor za drnženje in ustvarjalnost v Celju so pred kratkim odprli $e eno gostišče. Nič posebnega, bi dejali na prvi pogled, saj se zdi, da pro-tikadilskemu zakonu in praznim denarnicam nav* kljub gostilne niso nikoli prazne. Toda Spila! za pr-jatlei kot se gostišče imenuje, je poseben prostor • novo zbirališče mladih in malo manj mladih, prostor za druženje in prireditve, kakršne v mestu pogrešajo. Špital za prjatie na trgu pri Vodnem stolpu je vrata odprl z velikimi pričakovanji, pa ludi 2 jasno usmeritvijo. Postal naj bi namreč veliko več kol še ena gostilna'. Povod Štirim partnerjem, ki so gostišče vzeli v najem, ga na novo opremili in uredili, je namreč nostalgija. Pa ne kakršna koli nostalgija. Prijatelji so, potem ko so svojo žalostno usodo doživeli Zamore, Barfly in še zlasti KLjUB, ugotovili, da se mladi z redkimi izjemami lokalov, kol jeTamKoUčiri in še kakšen, nimajo veČ kje družiti. No, družiti Že, ob pijači in »Šminkerstvu«. Prostora zaiz-menjavo idej, zamisli, prijetno, nekoliko alterdruženje pa Celje ne premore več. Dolgoletni KLjUBovci Vladimir (Z leve) Marko Mraz, \^adímír Tkalec in Iztok Pecak ustvarjajo duha Špitala za pijatl«. Četrti član projekta je Jure Jeric. Tkalec, Jure Jerič in Iztok Pečak so zato ugriznili v novo jabolko in k sodelovanju pritegnili Še Marka Mraza, kJ je dolga leta vodil KLjUB. Kam pes taco moli. so pokazali že brž po odprtju. V Špitálu za prjatie so Celjani v kratkem času doživeli recital Toneta Kregarja in Jerneja Dimbeka Mi 2 pišem a poezije. Bori jih pa riše. Na odru se je predstavil džezov- ski Robert Jukič trio, jutri, v soboto, pa prihaja v goste Se projekt Edenon, zanimiv glasbeni trio bratov Lajlar in Janeza Za koška. »Ker nam zaslužek iz te dejavnosti ni osnovni cilj, saj smo Že vsi po službah m preskrbljeni, bo tembolj v ospredje stopala naša ener^ja in želja, da z dejavnostmi v Špitálu za prjatie spodbudimo dogajanja v starem mest- nem jedru, vanj privabimo mlade, razmišljajoče ljudi, rečemo kakšno pamemo o tem. kaj bi še lahko počeli, in ustvarimo prostor, kakršni so bili Zamore, Barfly in KLjUB,« razkriva motive za dokaj drzno zastavljeno akdjo Vladimir Tkalec. »Program zaenkrat nastaja še sproti, skozenj pa želimo ustvariti pravo celjsko klubsko sceno. Razmišljamo o nakupu klavirja in o recitalih gojencev glasbene šole, pa o razstavah v teh lepih prostorih, ki jim je pečat s svojim oblikovanjem dala Saša Kerkoš... Tudi vrta si želimo ... in ob njem, na trgu pred Vodnim stolpom prijaznih in kakovostnih prireditev - tudi poleti,« razkriva Tlcalec prve načrte. In doda, da imajo v Špitálu za prjatJe tudi brezžični dostop do Interneta in prenosnik, ki so ga za »Šankom« pripravljeni posoditi vsakomur, ki bi ga prav takrat nujno potreboval. »V dopoldanskem času imamo urejen tudi kotiček za najmlajše, z mizico, stolčki in igrali. Skratka, s partnerji se trudimo ustvariti prostor, ki bo oživel mestno jedro In postal lokacija, kjer se bomo meščani Celja počutili prijemo in kamor se bomo tudi z veseljem vračali. Želimo, da bi bil Špital odprt za vse vrste umetniških projektov,« zaključuje Tkalec. Odziv na prve prireditve je dober. Špital za prjatie je pokazal, kaj hoče in že tudi, kaj zmore. Upajmo pa. da je to Šele začetek zgodbe, ki naj bi nadaJjevala tradicijo in duha Barflya, Zamorca in KLj-UBA. BRANKO STAMEJČie Foto: Grup A JUNO •JUJMO pmÁ 96 min.. (Juno), komična drama Režija: Jason Reiiman Igvajo: Čllefi Page. Michael Cere. jannífer Garner. Jason Batetran, Allison Jannay, J.K. Simmons« Olivia Thiriby Že V Planotu TusI MfVnA IM. Cm 1 t»M< «1XMM* 16 REPORTAŽA novi tednik Samorastniki s Pohorja »Tako lepo mi v življenju še ni bilo,« pravi pri 85 letih Katarina Višnar - Partizanska vdova brez privilegijev - S trdim delom sama spravila do kruha devet otrok Njeni otroci so njeno bogastvo. Katarina VUnar, za znance Katica, za Pohorce Katra, je bogata. Povila, vzgojila in do kruha je spraviia devet otrok. Sama. S svojimi zgaranimi rokami in ljubečim srcem. Moža, partizanskega kurirja, so ji ubili Nemci na četrto obletnico poroke. Najmlajša od treh hčera je imela takrat osem mesecev. A Katica je preživela. Vojno In revščino, ki je ni in ni bilo konec. Trem deklicam se je z leti pridružila Še ena. naio ie pet fantičev. Če ni bilo kmha za vse, ga je daJa otrokom, srečna, da ga je vsaj zanje. Otroci so to videli takrat in vedo danes. ^bbOiroci me imajo radi, hvala bogu,« zadovoljno pove. Ničesar ji ni žal. nič ne pogreša: »Imam otroke. Kdo bi prišel k meni, Če jih ne bi imela?« Tako je starost najlepši čas njenega življenja. Ima lepo in toplo stanovanje, prvič v življenju redne dohodke. In otroke. No, njen najstarejši otrok ima že 70 let, najmlajši jih bo kmalu dopolnil 50. A za Katico bodo vedno otroci, njeni otroci. Vse.ima rada, vsakega se razveseli. Tako kol vnukov in pravnukov: »Enih je 22, drugih 23,« našteva z mirnim in zadovoljnim glasom. Glas se spremeni, ko sežejo spomini v pre-tek lost. Mlada vdova Rodila se je v Kumrovi koči na Resniku, v njej je povila svojo prvo hčer. Pri rosnih 17 letih se je poročila. Bil je 21. november. Štiri leta kasneje, prav na 21. november, je ovdovela. Ostala je sama s tremi hčerami, brez denarja, brez vsega. Tako je bilo dolga leta. Pravzaprav do njenega 70. leta, ko je končno dobila pokojnino. Prej do nje ni bila upravičena, partizanska vdova gor ali dol. Tudi kakšne druge pomoči ni bila deležna. Ni znala potikati na prava vrata. »Vse je Slo. Tïe-ba je bilo imeti samo pridne roke, Od kmetov sem dobila zemljo, in to kolikor sem hotela. Na njej so uspevali fižol, zelje, krompir... To smo jedli. Denarja je bilo komaj za sol m kakšen kilogram moke ...« Podrobnosti se ji ne zdijo pomembne. Spomni pa se vsakega koraka, vsake besede iz časa največje žalosti. »Ateja so ustreiiliK Bil je večer, ko je skozi vrata stopil moški s puško: »Dober večer, a me poznate? Nisem sam, veliko jih še pride,« je pozdravil in povedal, da je partizan. Tako se je začelo. Potem so prihajali in odhajali. Nekega dne je z njimi odšel njen Albin. Malo pred tem je dobil poziv v nemško vojsko. «Ne grem.« se je odločil in čakal, kaj bo. »Partizani so prišli po njega, ko je delal na Urajekovem travniku. Dva dni prej sem rodila Kristino. Drugo jutro se je še oglasil po stvari in odšel. Bil je kurir in seje lahko tu in tam oglasil,« obuja spomine. »Preden so ga ubili, je prišel domov. Rekel je, da bi bil rad vsaj zvečer doma, a potem se je odločil, da bo ostal Čez noč. Za zajtrk si je zaželel juho in zabeljen krompir, Koje bilo vse skuhano, je zaropotajo po vratih. Zunaj je biJo temno Nemcev, Zdaj je pa konec, je rekel Albin in skočil na podstrešje. Pograbila sem najmlajšo 'm stekla k sosedom. Kaj Še spite, sem zavpila. Spodnji Tič, ki je bil tudi doma, je skočil skozi okno, Nemci pa za njim. Krl- Katsrína >físnarz edino fotografijo, vn&ročiu Marico stino sem pustila pri njih in stekla nazaj proti domu. Čakala sem, kaj bo. Nemcev je bilo vse polno. Ko so začeli z viiami prebadati proti podstrešju. sem zbežala po gozdu. Na križišču je bilo spet polno Nemcev ... Nihče me ni ustavil. Kot bi jim nekdo oči zavezal. Tekla sem naprej, k sestri, nato proti Oplotni- Id jo spominja nakratkozakonskosreôo. Na njej jo ob mozu Albinu, ki ima . v njenem naročju je Emilija. Knstine takrat še ni bilo. Katica z vnukom Aljažem, Edijevim sinom, ter s hčerjo Gefco Oblak. ci. Slišala sem strel in vedela sem. Kar vedela sem.« Najstarejša Marica je vse videla, videli so tudi sosedi, «Albina so z vlekli s podstrešja in ga ustrelili v nogo. Skušal je vstati, a ga je drugi Nemec ustrelil v Čelo. Ta strel sem slišala,« pripoveduje Katica. »Ko sem prihajala proti domu, mi je pritekla naproti Marica in me klicala, naj hitro pridem, da so >ateja< Nemci ustrelili. Ležal je kar tam, na gmajni. Ostali smo brez njega, stanovanje so nam požgali. Nič nismo imeli, Še copat ne. Če ne bi imela otrok, bi se Še sama us treh la 'Danes se zaveda, da so imeli veliko srečo v nesreči. Ostali so živi. Življenje za otroke Katičin Albin počiva na pokopališču na Gorenju, sama pa se je držala odločitve: Če bom vdova, se ne bom več možila.« Ni bilo lahko: »Nekajkrat sem prosila za pokojnino, za pomoč, a nisem nikoli nič dobila. Samo otroški dodatek, tako kot vsi drugi. Kolikokrat sem jokala ... Treba je bilo jesti, obleči otroke za všolo... Živela in delala sem za otroke. In mi je včasih kdo rekel: >Lahko tebi, ko imaš vse zastonj.« In mi niso verjeli, da ničesar nimam, da so vsi pozabili, kolikokrat sem kuhala za partizane, ka- ko so me pri tem dobili Nemci, kako sem, ne le enkrat. Čudežno preživela. Nekega dne sem sekala steljo, ko so prišli. Veliko jih je bilo. Ne vem, kaj vse so mi govorili. Razumela sem samo, da me sprašujejo, kje imam moža. Pokazala sem jim, da ga nimam. Od kod pa otrok? In sem pokazala, da sem ga kar tako dobila Med vojno in po njej |e bilo težko: »Če ne bi bila tako pridna, ne bi mogli preživeti. Hodila sem v >ta-vrh<. Ni mi bilo težko, saj sem zelo rada delala na njivi. (n smo imeli kaj za v lonec. Velikokrat res samo zabeljen krompir. Otroci so pojedli, kar si jim dal. Se je pa zgodilo, da za vse ni bilo ...« »Namesto da bi sama jedla, je nam dala.« se spominjajo otroci. Z oblačili je bilo težje. Treba jih je bilo kupiti: »Ene boljše hlače so imeli za v šolo, ene za doma. Umazani niso bili, samo Dolgo si je želela vsaj dostojen dom zase in za ou'o-ke. Na Pohorju ga ni bilo. zato so prišli vsi v dolino. Najprej v Loče, potem so končno dobili stanovanje v Slovenskih Konjicah. »Kako bomo zdaj živeli, kaj bomo jedli?« me je skrbelo» saj ni bilo zemlje, na kateri bi lahko pridelala vsaj najnujnejše. »Mama, samo da Imamo stanovanje. Bomo že kako»« je re- kel sin, ki je že hodil v službo. In je res šlo.<( Srečna sem »Včasih ležem in si rečem: >Hvaia bogu, da imam stanovanje in da imamza jesti.žlahta< v Lučah. Stric in pradedek sta bila organista. imeli so tudi svoj zbor.« Tudi Kosmačeva žlahta je pevsko nadarjena, čeprav trenutno Matija zaradi mutiranja nepoje. Tudi zaradi lega Še nima posnete zgoščenke, kar je eden od naslednjih projektov. Pa seveda sodelovanje na evropskem in svetovnem prvenstvu v diatonični harmoniki... Od himne do tekmovanj Le tisti, katerih otroci so odvisni od prevozov, vedo, koliko Časa, usklajevanj in Se kaj drugega je potrebno, da se lahko otrok iz bolj oddaljenih krajev udeležuje različnih nastopov, vaj in tekmovanj. Vedno smo pustili delo, da smo ga peljali. Kakor je ^pobu< kazalo, kjer so ga potreboval, smo ga peljali. Nekako smo že skombinirali. Še sreča, da imamo kmetijo, kjer norme ni, počaka pa vse,« je povedal ati Janez, ki je glavni na domači kmetiji, mamica Martina pa hodi v službo. »Pri nas se nikoli ne vpraša, če lahko ali ne. Matija je na nastopu. le bolezen je lahko ovira.« O marsičem je tekla beseda nekaj dni po Matijevem uspehu. O dragem »špasu«. kar postaja glasba, priznanih slovenskih ansamblih, s katerimi je sodeloval mladi glasbenik, nastopih za kraj, pa tudi o posnetkih za oddajo Na zdravje, ko se bo predstavil tudi Matija. Seveda nismo mogli mimo pesmi o Rečici, ki postaja že skoraj občinska himna, in jo je na besedilo Vere Kum-prej uglasbil Matija s pomočjo Robija Zupana. »Oh, nekaj treme je že potrebne - potem nastop bolje uspe,« se je prešerno nasmejal dobrovoljni fant, za katerim je že ogromno nastopov. »Res, da sem že velikokrat stal na odru, pa mi še vedno ni vsee-•no.« Kakor je na hitro izračunal Matija, vadi približno dve uri na dan, včasih več, včasih manj. »Če nisem pri volji, bolje, da sploh ne primem harmonike, ker potem, ko mi gre, vse nadoknadim.« Starša sta dodala, da ga nikoli, ampak res nikoli nista silila k igranju. Fanta harmonika preprosto veseli. Tudi zato tekmovanjem posveča kar veliko pozornosti. »S pripravami na tekmovanje, ki so neka nadgradnja, sedela dober in še bolj§i glasbenik.« Sicer Matija opaža, da je narod-nozabavna glasba med vrstniki vse bolj prisotna. »Kar naprej lahko slišimo Avsenike, PoljanŠke in druge. Zdi se, kot da se je čas obrnil. Mladi plešejo na to glasbo, tudi na veselicah ne govorijo več o 'goveji muziki^ Res pa je, da se mladi nimajo drugam dati kot na veselico. In res je tudi, da kakovost narod-nozabavne glasbe v zadnjem času precej narašča.« Zelo rad ima delo na domači kmetiji {da ga bo pogrešal, ko bo odšel v Ljubljano, je priznal oče). Dela s traktorjem, v hlevu, če je treba, postori vse potrebno do najmanjše pikice ... »To je skoraj kol hobi, med živalmi vse pozabim,« Le v nečem se Matija razlikuje od staršev. Ko se odpravlja proti hlevu, si prižge telefon, da ga spremlja glasba. »Poslušam vse, od roka, metala, rapa, v ušesa mi ne gre le sodobni slovenski turbofolk, ker vzpostavlja krivičen odnos do na-rodnozabavne glasbe.« Tudi zato lahko napovemo, da bomo za Matijo Veninška še slišali. URŠKA SELIšNlK Robi Zupanzvarovancema, Zvonkom KrumpaSnlkom in MatíjoVeninškom, po uspehu v Begunjah 18 SPORT novi tednik »Naslov pruaka ostaja izziv za priiiodnostlff Pogovor s predsednikom celjskega nogometnega kluba Marjanom Vengustom Nogometaši MIK CM Celja bodo tekmovanje v 1. slovenski ligi nadaljevali v ne-del j o na povsem dokončanem domaČem objektu. Med pripravami so odigrali U tekem. Premagali so KrSko (2:1). Vojvodino (3:0], St. An-dru [1:0) in Šmartno (4:0), na srečanjih zAratom, Slavenom Belupom in Rudarjem ni bilo golov, neodločen je bi) tudi obračun z Muro (2:2), izgubili so s Primorjem z 2:1 ter s po 1:0 z Medimurjem in Čukarič-kim. Predsednik kluba Marjan Vengust - vsak trening in tekma pričajo o tem - ostaja najbolj goreč privrženec, obenem pa je tudi izjemno vpet v vsa dogajanja v zvezi s celjskim nogometom. Je »trontman« zasedbe, ki je poskrbela za celjske nogometne objekte. Upravičeno je ponosen na Areno Petrol. Na klubskih tekmah jo bo stežka kdajkoli napolnil. Vendar želja tli... Nogometna zima je končana, dokončana je tudi severna tribuna. KakSen je vaš pogled na celotno trenutno stanje? Tehnični pregled severne uibune je opravljen, poskrbeli moramo še za podrobnosti glede registracije celotnega obdobja» kjer ne pričakujem težav. V člansko moštvo smo pri-peljali nekaj okrepitev, ki so povečale konkurenco. Fantje so dobro trenirali. Mislim celo, da so optimalno pripravljeni. Obenem je vzdušje vsla-čilnici zelo dobro. Prepričan Areno Petrol je ozaokrožllau severna tribuna, kj jo pokril. Marjan Vengust sem, da bo trenerju Pavlu Pin-niju uspelo uigrati moštvo in da bodo posledično igre v spomladanskem delu boljše in uspešnejše, kot so bile v zadnjem delu jesenskega obdobja. Kakšni občutki so vas prevevali ob ogledu filma Od sirene do arene, ki prikazuje mejnike celjskega kluba po osamosvojitvi Slovenije? L^ko pohvalim vse, ki so ustvarjali film. Ta čudovito priča o tem, da so večni kritiki v zmoti, saj smo petkrat igrali v finalu pokala NZS in ga enkrat tudi osvojili. Obenem smo nastopali v pokalu UEFA in pokalu Intertoio, bi)i smo državni vicešampioni. Res je, da naj- NOVA PODOBA ZA NOVE CASE, Med zimskim odmorom so klub zapustili Sebast-j an Gobec» Domen BerŠ-njak in Dragan Benić, prišli pa so Dejan Kelhar (Greuther Furth), Rok Straus (Messina), Darko iovandić (Banat Zrenja-nin), Frane Petričevič (AJe-hailigen), LInck Inacio Daltro (Solin), Slaviša DvoranČiČ (Domžale) in tudi Marko SimeunoviČ (Interblock), ki je v klubu že od prej, v vlogi trenerja vratarjev, in je zaradi določenih razlogov tudi registriran. boljše sladice, naslova državnega prvaka, še ni bilo. Zato ostaja izziv za prihodnost. Imamo urejeno infrastrukturo in dobre pogoje za Šolski nogometni center. Zato menim, da bo Celje imelo dolgo Časa eno vodilnih vlog v slovenskem nogometu in da bo postorilo tudi kaj odmevnejšega v evropskih tekmovanjih- LESTVICA 1. SNL ItWMŽALf 20 13 4 3 «0:16 IHJTGORICA 20 tO 5 S 29:20 3S Okrepitve so »zanimive««, bo ob visokih ciljih vložek še višji? Seveda, Naš proračun se bliža 2 milijonoma evrov, kajti tudi šolski nogometni center je stroške povečal za 30 do 40 odstotkov. Vzdrževanje infrastrukture se draži. Saj veste, cene enei^ije in storitev rastejo iz dneva v dan. Predvidevam, da bomo z novo ekipo sodelavcev, ki bo verificirana na prihodnji skupščini kluba, imeli dovolj energije za pridobivanje finančnih sredstev. Da bomo namreč »pokrili« proračun in pridobili vse potrebne licence. To bodo pomembne zmage, seveda pa bomo najbolj navijali za tiste na igriščih. Zato vabim vse ljubitelje nogometa, da se zberemo v Areni Petrol in si jo ogledamo v novi podobi ter da uživamo v predstavah naših ljubljencev. Če zmagamo, bo super, če izgubimo... Verjemite, mi se tedaj najbolj »žremo«. DEAN ŠUSTER Foto: KATJUŠA 3. KOPER 20 4.NAFTA » B.rwrERBlOCK » 6.MARIB0A 20 7.MIKCMCEUE 20 6.PRIIMIUE 20 iMAVA 20 10.UVM 20 7 4 36:24 34 9 4 31:34 30 S 7 26:22 2S S S 30:30 26 4 9 24:23 2S 4 10 26:24 22 5 10 24:30 20 2 15 23:66 11 » '-I- lAŠKO _ XLAŤÓnor V/WV/.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! Otožni OallTO bo is nekaj časa tekme opazoval s tň-bun, potem ko mu je počila mečnica na treningu po trkusHadžičem. Napadalec S la viša Dvorančič upa, da se mu bo Arena Patrol v eeijskem dresu vtisnila v lepši spomin, kajti v domžalskem je prav v njej utrpel zlom nage. Blesteli mladi celjski »težkoatletifc Državno prvenstvo v suvanju krogle v dvorani je bilo v Slovenski Bistrici. Celjski dt)eti so nastopili odlično, saj so štirje od petih osvojQi medalje, od tega trije zlate, padel pa je tudi državni rekord. Monika Lcbeničnik, prvo leto mlajša mladinka in že s preteklih prvenstev državna rekorderka tako v dvorani (krogla) kot na prostem (krogla, sedmeroboj), je zmagala med mlajšimi mladinkami. Tri kilograme težko kroglo je sunila do 13,84 metra. Špela Kus je zmagala med starejšimi mladinkami z \Z,96 m (4 kg). Živa Klarer Rebec pa je bila v isti kategoriji druga z 12.12 m. Luka Plánko je bil najboljši med mlajšimi mladinci s 13,66 m (5 kg). Med starejšimi mladinci je Gašper Mastnak zasedel sedmo mesto. DS novi tednik ŠPORT 19 Rogla gost Alposa Predzadnji» 21. krog prvega dela sezone v ligi UPC Te-lemach, po katerem se liga deli na dva dela, prina^ nov lokalni derbi, med AJposom in Rogio, ki je Še kako pomemben zaradi prenašanja točk v ligo za obstanek. Od preostalih klubovs Celjskega igra le še Zlatorog, saj so Elektra in Hopsi med tednom že oddělali svoje. Elektra daleč, NopsI zelo blizu Hopsi so v tem krogu gostili ekipo Slovana in bili znova zelo blizu presenečenju, za katerega jim je na koncu zmanjkalo tudi nekaj Športne sreče. Po hitrem vodstvu Ljubljančanov, ki so 1. četrtino dobili za 13 točk, so Hopsi pokazali zobe in ujeli goste že do konca tretje četrtine. V zadnjem delu seje razvnel velik boj» v katereni so varovanci Boštjana Kuharja igrali brez Rajka Rituperja, ki se je znova poškodoval, in to že po šestih minutah igre. Kljub temu se Polzelani niso predali. S serijo košev Vladimirja Rizmana (19 točk, 9 asistenc) in Jerneja Kobaleta (19) so namreč ujeli Kodeljevčane in se menjavali z njimi v vodstvu vse do samega konca tekme. Hopsi so še vodili slabi 2 minuti pred koncem s 73:72, nato pa padli v samem finišu. Pri izidu 75:78 je Kobale zadel le en prosti met, si priboril odbito žogo, a so mu sodniki - ob ogorčenju občinstva - dosodili osebno napako. Na drugi sirani je bil Igor Jo-kič 10 sekund pred koncem zanesljiv, Koš Rizmana S sekund pred koncem je le po-Slavil končnih 78:80. Z novim dvojnim dvojčkom se je izkazal (12, 10 skokov] Mark Dawson, omeniti pa velja, da so Polzelani igrali brez Jasmina Čatoviča in Andreja Pod-vršnika, medtem ko je Peter JovaooviČ igral le S minut. Elektra je gostovala v Domžalah, kjer se je odlično držala brez Borisa JerŠina v prvi četrtini in solidno do konca polčasa, koje zaostajala za 12 točk- V tretji četrtini so Dom-žalčani dodali plin in pobegnili na 20 točk razlike ter zanesljivo dobili srečanje. Pri So-štanjčanih je bil Nik Ivano-vič (21) znova najboljši mož, pri čemer se je izkazal tudi Žan Vrečko (19). Še kako pomembno za oboje Najbolj zanimivo srečanje bo v šentjurskem Hruševcu, kjer bo Alpos gostil sosede iz Zreč. Alpos ima dve zmagi več in bi z morebitnim uspehom že dodobra pobegnil Zrečanom, ki ob točkah iščejo še nadomestilo za nepričakovan poraz doma proti Kraškemu zidarju v minulem krogu. Rogla počasi, a zanesljivo popolnjuje igralski kader, saj sta bila že v soboto v ekipi tudi Jure Brolih in Boštjan Sivka. Slednji je tudi,že igral nekaj minut, tako da bo imel trener Slobodan Benič na voljo precej več možnosti kombiniranja kot do zdaj. Res je, da poškodovani igralci še niso povsem v igralskem ritmu, a izkušenj ter s tem nekaj dobrih minul igre jim ne manjka. Sentjurčani so zadnjih nekaj tekem odigrali zelo kakovostno, saj se je prilagodil Američan Rodrick Stevenson, za derbi proti Rogli pa bo imel trener Boštjan Kočar pripravljena tudi izkušena Ervina DragŠiČa in Primoža Kobaleta, ki proti Slovanu zaradi poškodb nista igrala- Zelo nehvaležno je napovedovati favorita v teh sre-čanjih> saj odločata trenutna pripravljenost in dnevna forma posameznikov. Jeseni je v Zrečah slavila Rogla po velikem boju, dokaj srečno z 81:76, saj so Šentjurčani voditi od 1. do 40. minute. Ekipi sta se srečali tudi v pokalu KZS, oboji so zmagali na svojem parketu, medtem ko so napredovali Šentjurčani. Sicer pa v ligaških obračunih vodijo Šentjurčani z 8:6, Rogla pa je doslej v Hruševcu slavila le v sezoni 2002/03. Potrditev dviga forme Laščani čakajo ekipo iz Škofje Loke z željo po potrditvi dviga forme. Z zmago bi tudi potrdili uspeh proti He-liosu, morebiten poraz pa bi jih znova vrgel korak nazaj pred drugim delom sezone, za katerega niso zmanjšali ambicij. To Sla uvrstitev v polfi-nale prvenstva in naskok na vrnitev v Jadransko ligo. A ŠkofjeloČani nikakor ne bodo lahek zalogaj za ekipo Damjana Novakoviča. Nekdanja igralca Zlatoroga Simon Finž-gar in Jure Eržen bosta prav gotovo imela dovolj motiva, da se znova dokažeta v Treh lilijah. Imajo pa Gorenjci Še nekaj zelo dobrih igralcev, zato je podcenjevanje prepovedano. Ijščani so imeli nekaj težav s termini treningov, saj je bila v Treh lilijah slovenska futsal reprezentanca. JANEZ TERBOVC Škvadra prvak brez izgubljene točke Do konca I. lige Radia Celje so preostale le še tri zaostale tekme, sicer pa je na vrhu že vse odločeno. Prvič je prvak v Celju postalo moštvo Škvadre, in si- cer z vsemi desetimi zmagami in razliko v golih +50. Gre za odlično moStvo z nekaj prekaljenimi igralci »velikega nogometa« in nekaj mojstri fut-sala, med katerimi je v ospred- ju Mijo Adrinek. Slavnostna podelitev priznanj najboljših v vseh ligah bo 8. marca (16.30). Izidi 11. kroga: B&G avtomobili - Container 0:3 (b.b.), Marinero - Škvadra 4:9, Šentjur - NK Tristar 0:3 (b.b.), Maček tisk- Casino Rubin 6:5, Mik Celje - Kalimero 11:5. Pari zaostaiih tekem (S. 3.): B&G avtomobili - Šentjur (12.20), NK Tristar • Mik Celje (13.10), Marinero - Kalimero (14-00). Ste-grad Ozren zmagovalec 2. lige Izidi 11. kroga v 2. ligi: Mali Pariz - ŠRK Koši 3:0 (b.b.), Amaterji • Top avto 8:6, No- Nogometaši Škvadra'Stojijo z lava: Aleksander Pašovski, Bojan ČonkaS. Stanka Jovanovič, Niko Bračičin Marko Gobso, DBpijo Aies Kos. Mijo Adrinek. Ismir BerbiS, Petar AhBan in Igor Angelovič. Manjkata Mišo Bodiroza in Primož Miljavič. vem Cham, pub - Ti02 Cinkarna 4:4, Vigrad - No-go team 5:4, Ste-grad Ozren - Nirvana 7:4. Preostali sta še dve zaostali tekmi; vodilni Ste-grad Ozren se bo jutri ob 14.50 pomeril 5 ŠRK Koši, ob 15.40 pa še Ti02 Cinkarna in Mali Pariz. Točno opoldne v veteranski ligi bo o prvaku odločala zaostala tekma med Klaieži-Taverno in Kel-me teamom, ki se bo jutri začela ob 12.00. Sabcu (Klateži) odgovarja tudi neodločen izid za ohranitev vodilnega položaja. Izidi 10. kroga: Črički • Spi. b. Celje 6:8, Klateži-Taverna - U-8 14:3, Kelme team - Schiki 10:5. Zaostala tekma 7. kroga: Črički • Kelme team 2:15. Klateži-Taver-na imajo 25 točk, Kelme team 24, Schiki 12, Črički 11, SB Celje 10 in U-8 3. Med strelci vodi Faik Kamberovič z 28 goli, a ga lahko ujameta ali prehitita Zlatko Kotnik (26, Kelme) ali Boro Simič (22, Klateži-Taverna). DŠ Lestvica Uq% RADtA CEUE 1. ŠKVADRA 3Q «50 2. DIS. DOWN TOWN 2S 3. CASINO RUBIN 18 «6 4. B&6 AVTOMOBILI 13 5. CONTAINER 13 -6 6.NKTRISTAR 12 -12 I MARINERO 12 -20 8. ŠENTJUR 11 -5 g.MA6EKTISK 10 10.MIKCEUE 4 -27 11.KAUUER0 3 -27 VIKEND POD KOŠI Petek, 29.2. 2. SL-vzhod, 20. krog, Pak-man Celje - Ilirija (18). Sobota« 1. 3. Liga UPC Telemach, 21. krog, Šentjur: Alpos - Rogla (19), Laško: Zlatorog - Mer-cator (19.30). 1. B SL, 20. krog, Hrastnik - Celjski KK (18), Rogaška -Janče, Konjice - Medvode (obe 19). 2. SL-vzhod, 20. krog, Domžale: Lastovka - Terme OJimia (15), Nazarje - Union Olimpija ml. (19). NLB liga (ž), 17. krog, Celje: Merkur • Medveščak (18). l.SL (ž), 18. krog, Maribor: AJM - Konjice (20). PANORAMA ÏMRTNI KOLEDAR Sobota« 3. ROKOMET Liga prvakov, drugi del, 4. krog: Celje Pivovarna Laško -Barcelona (17). l.SL (ž), l6.krog: Ptuj-Celje Celjske mesnine (19), Škofje: Burja • Celeia Žalec (20). Nedelja, 2. 3. ROKOMET Liga prvakov, drugi del. 4. krog, Velenje: Gorenje • Gum-mersbach (17.30). NOGOMET L SL, 21. krog: MIK CM Celje - Nafta (15). KOŠARKA 2L krog L SL: Helios • E(ek-ira 91:73; Ingram 21. Krušič 16; Ivanovic 21. Vrečko 19, U-čariovski 11. Bubnić 10. Kunc 8, Lekíč 4, Hopsi - Slovan 78:80; Rizman, Kobale 19, Lorbek 14. Dav^on 12, God-1er 7, Vodo vnik, Breže, Hren 2, Jovanovič 1; Jokič 19, Mo-drić J4. Vrstni redi Hellos 40, Krka, Slovan 36, Zlatorog 35. Koper 33. Elekira 31, Merca-tor 29. Hopsi 27. Alpos 26, Zagorje 25. Rogla, KraSki zidar 24. 18. krog L SL [ž]-. Merkur Celje - Odeja 59:55; Jevtuko-vić21.Blakel5.Barič9,Con-kova, Zdoláek 6. Verbole 2; Grilanc 19, Škof 13. Vrstni red: Merkur Celje. Kranjska Gora 30, Odeja 28, AJM 26, Ježica, Neso Ihke 23, Konjice 21, Domžale 20, Citycen-ter, Triglav 19. Črnomelj 16. ROKOMET 2L krog 1. SL: Celje Pivovarna Laško - Prevent 34:31 (21:15); Kozlina 8. Terzić 7, Trivundža 5, Gorenšek 3, Gregore. Spiler, Furlan, Sto-janović. Kos 2. GajiČ 1; Duj-movič 6, Hartman 5, Thmo - Gorenje 27:S0 (11:15); Ceh-lel2, M. Radelj 5; Baškin 7, Harmandić, Vuković 6. Mlakar 4, Kavaš, Sovič 2, Sirk, L. DobeBek, Rezniček 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 36, Gorenje 30, Koper 29, Trimo 28, Gold Club 24, Ormož 21, Knauf Insulation, Prevent 15. Slovan 13, Rudar 11, Sviš 8. ŽRK Celje Celjske mesnine: Celjanke odčitale lekcijo rokometašicam Olimpije Po nesrečnem porazu vZagorju so dekleta ŽRK Celia Celjskih mesnin vso svojo jezo stresle nad rokometašloami Olimpije, kijih vodi selektor ženske članske reprezentance Robert Begus. Že v uvodnih minutah tekme je bilo povsem jasno, da si Celjanke ne bodo privoščile ponovnega spodrsljaja. Tako so varovanke tre-neija Tomaža Čatra že po prvih neka\ minutah povsem gospodarite na domačem igrišču. Že vpolč^u so vodile za 11 golov karie za bledo pnedstavo Olimpije pomenilo neulovljivo prednosti Celjanke so avojo igro v drugem polčasu samo se izboljl^ in tako je r>d semaforju konô^i rezultat tekme kazal 39:16 za Celjanke. hiaiboljé! strelki v ck^ačem tabooi sta laili Nina Potočnik in Maja *^šon: ki stá vsaka dosegli po 9 zadetkov. Že v soboto. 1. marca 2003, čaka celjska dekleta deitti proti tretie(;vrš^nim rokometašicam Ptuja» ki so na lestvici tesno za Celjankami. Tekma bo. ob 19.00 v dvorani Šolskega Centra Ptuj^ Pridfte spodbujatTiaša vztrajna dekleta. ^^dezete celjske mesnine cn le I I'M , C 'o I c^ S Sulicem nad Barco! Zlatorog že v sredo razprodan pred gostovanjem Največje spet so koroški rokomeláší namučili Celjane. Slavko Ivezič je sicfirponudil priložnost vsem razen Muhovca. Po poškodbi trebuáce mišice se je vrnil Renato Suiic, obramba 6-0 je bila dovolj čvrsta za vodstvo z 21:15 ob odmoru. A prej je vodil Prevent z 8:7 pred kakšnimi 800 gledalci. Za celjskih delnih 5:0 (12:8) pa je bil najbolj zaslužen Mir-sad Terzić. ki je v 16 minutah dosegel 7 golov (4 iz igre), potem pa je obnovi! poškodbo gležnja- Njegov nastop v razprodanem Zlatorogu v soboto proti Barceloni je vseeno zelo verjeten. V 2. polčasu je David Špiler zadel za 26:17, za naj\ašje vodscvo pivovanev, ki pa so nato počasi, a vztrajno popuščali in v 53. minuti so imeli le še tri gole naskoka, zato je moral na parket Edi Kokáarov. Končalo se je s 34:31, zmaga je ostala doma tudi po zaslud »tretjega« vratarja AljoŠe Čudiča, ki je v končnici zaustavil kar 7 stre-lov. Miladin Kozlina je vseh svojih 8 golov dosegel iz igre; moral bi postati sliah in trepet tudi na evropskih tekmah-Prav on je »razdevičil« Zlatorog in začel nori lov na +13 proti Ademarju. Tokrat nihče ne omenja dva-najstice, ki se tudi tokrat dozdeva kot znanstvena fantastika. Cadenas se je že opekel, da bi se še drugič — Težko verjemo, Že osvojitev drugega mesta v skupini (za prestiž) bo zahtevna, a morebitno takojšnje vodstvo, ki bi naraščalo v občutnej-šega, bi tudi gledalce spremenilo v volkove. Slavko Ivezič pa se ne zanaša zgolj na občinstvo in trezno poudarja, da bo predvsem treba igrali dobro. »Želimo se oddolžiti za visok poraz v Blaugrani. Tam je HmmniBi g JÊÊk ™™n!lB| Kfinpojř iïL^vôtednik ŠPORTNA OPREMA < REKVIZITI - SPOMINKI E>vorana Zlatorog Ceîje vwsfw.rk-celje.sí ». spletna trgovina * bila naša igra neprepoznavna. Bolj pogumni moramo bití, zagotovo se tekmecev tokrat ne bomo prestrašili. Barcelona iz tekme v tekmo dokazuje, da je izjemna ekipa,« meni David Špiler, katerega forma je začela precej nihati, pa Čeprav je imel primemo minutažo. AJjoša Rezar je priznal: »V Barceloni smo odigrali najslabšo tekmo v tej sezoni. Kata-lond so nas dobesedno zmleli. Imamo priložnost, da se jim oddolžimo, a ne bom rekel, da z enako razliko ..,« DEAN ŠUSTER Foto; GREGOR KATlC Luka Ščurek, 24-letni krožni napadâîec Kopra» bo od prihodnje sezone Član Celja Pivovarne Laško, saj je s svojim matičnim klubom podpisal triletno pogodbo. 196 centimetrov visoki občasni članski reprezentant je kariero začel v Celju in v mlajših selekcijah Štirikrat osvojil dižavni naslov, potem pa ga je športna pot vodila v Prule, Slovan in Koper Pod vodstvom sedanjega trenerja pivovarjev Slavka Iveziča je na mladiji-skem EP v Latviji pred štirimi leti osvojil bronasto n^edaljo. Renato Sulićmorebiti se išče formo« a bos svojimi izktfšnjami pndobitevza »Ijsko moštvo, zagotovo v obrambi, morda tudi v napadu. Otvoritev pokrite severne tribune stadiona Arena Petrol ^BQllHfil podarja brezplačen ogled prve tekme za prvih 1000 gledalcev na povsem dokončanem stadionu. Vabljeni, da brezplačne vstopnice prevzamete od torka 26. februarja do sobote 1. marca vin!IîïïnT!nBTnïïrnP?niIil (Mariborska c. 1) Na dan tekme bodo vstopnice v prodaji na blagajni stadiona. Po tekmi bo pred novo tribuno brezplačen koncert skupine MI2. 21.krog/2.3.2008ob15:00 MIK CM CELJE: NAFTA novi tednik KRONIKA 21 Romunom goljufija ni uspela Šesterica Romunov Je z ukradenim POS-terminalom v Slovenskih Konjicah nameravala priti do bančnih podatkov, PIN-kod in magnetnih zapisov Zlorabe POS-tenninalov 50 v zadnjih letih pogosto kaznivo dejanje. Z njimi &e okoriščajo predvsem državljani iz Romunije in Bolgarije. Medtem ko so iani policisti na Celjskem ugotavljali predvsem dvige denarja na bankomatih s ponarejenimi karticami, je pred dnevi v enem od trgovskih centrov v Slovenskih Konjicah Šest Romunov s tatvino POS-terminala nameravalo pridobiti bančne podatke s plačilnih kartic s t.i. S ki m miran jem, nameščanjem naprav za prikrito branje kartic na bankomatih ali POS-terminalih. Policisti so vsem šestim osumljenim storitve kaznivih dejanj velike tatvine ter izdelovanja in pridobivanja pripomočkov odvzeli prostost. Prejšnji četrtek je približno ob 10.15 Šest romunskih državljanov- trije mošla» stari 45,15 in 23 let. ter tri ženske, stare 29, 28 in 20 let -vstopilo v trgovski center v Slovenskih Konjicah. Ko so si nabrali različne manjše artikle, so pristopili k blagajni in prodajalki s telesi zakrili poredna sosednjo blagajno, ki takrat ni obratovala. Prodajalko so zamotlli tako, da so se z njo začeli pogovarjati v polomljeni angleščini oziroma nemščini. Ko so zakrili pogled na sosednjo blagajno, je najmlajša med njimi, stara 20 let, na sosednji blagajni prerezala vodnike na POS-terminalu, ga odtujila ter skrila v torbico in takoj odšla iz trgovine. Za njo je trgovino zapustilo še ostalih pet. Prodajalka je tako) po njihovem odhodu opazila, da POS-terminala na sosednji blagajni ni več, In o tem obvestila policijo. Romuni so se v lem Času Izpred trgovi- POS-temiinal, v katerega vgrajena »»skimrning« naprava, omogoča dostop do bančnih podatkav imetnikov transakcijskih računov ^upaj z varnostnimi PIN-kodami in magnetnimi zapisi. ne že odpeljali z dvema avtomobiloma. S POS-terminalom do podatkov in Icod o kraji so takoj obvestili vse policijske patrulje na območju celjske policijske uprave in tudi patrulje sosednjih policijskih uprav. Po pol ure iskanja so jih celjski poUdsti iz^edilf v Arclinu. Tam so jim zase^ odtujeni POS-terminal, pri preiskavi vozil pa tudi elektrotehnične elemente in orodja, Id so potrebna za nameščanje prirejenih elektronskih veaj v POS-terminal. Šesterica Romunov je POS-terminal odtujila z namenom, da bi pridobila bančne podatke s plačQ-nih kartic s t.i. skimmiranjem. Elektronsko vezje - »skimming« napravo - bi vgradili v POS-terminal na enem od pro-dajnib mest. Ob opravljanju negotovinskega poslovanja s pomočjo takega POS-termina-la bi osumljenim dodatno jena skimming« naprava omogočala dostop do bančnih podatkov imetnikov transakcijskih računov skupaj z varnostnimi PlN-kodami. Posledično bi od kupcev, ki bi na PÔS-terminalu opravljali nakupe $ plačilnimi karticami, priSH do podatkov o magnetnem zapisu skupaj z varnostnimi PlN-kodami. Vseh šest osumljenih so celjski kriminalisti privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku celinskega okrožnega sodišča, ki je za najmlajšo Romunko odredil pripor. Celjski kriminalisti so lani za štiri državljane Romunije napisali dve kazenski ovadbi zaradi suma storitve več kaznivih dejanj velike tatvine, ki so v kratkih časovnih obdobjih, to je nekaj dni, opravili na bankomatih po Sloveniji več kot 300 zahtev za dvig gotovine in pri tem uporabili 48 ponarejenih kartic z magnetnimi zapisi pravih bančnih kartic. MJ. foto: PU Celje E e o ■ .2, » e v S ® « X ê e trn je v Verigi ujeti vozniki Policisti so v torek med 11. in 19. uro izvajali poostren nadzor prometa po sistemu imenovanem Veriga na cesti CeIje-La$ko-Zidant Most-Vrhovo. Poudarek je bil na nadzoru nad neprilagojeno hitrostjo. Ustavili so 99 vozil in izrekli 75 ukrepov, od tega so izdali 52 plačilnih nalogov, 3 obdolžilne predloge, 20 voznikov pa opozorili. Prekomerno hitrost so ugotovili pri 29 voznikih, in sicer 15-krat v naselju in eno kršitev manj izven naselja. Najvišja izmerjena hitrost je bila 106 km/h in so jo izmerili izven naselja. Zaradi prekoračitve hitrosti so izdali 23 plačilnih nalogov, in to 18-krat voznikom osebnih vozil, 4-krat voznikom tovornih vozil in v enem primeru vozniku motornega kolesa. NajviSja izmerjena koncentracija alkohola je biia 0,52 milicama alkohola v litru izdi^nega zraka, medtem ko deset voznikov ni uporabljalo varnostnega pasu. Cesta Celje-Vrhovo je ena najbolj problematičnih cest na Celjskem. Samo lani je na tej cesti v prometnih nesrečah umrlo Šest ljudi, zato bodo poostreni nadzori prometa na tej lokaciji odslej vsak dan. W ^ HALO 113 Odnesli varovaino ograjo Celjski polidští preiskujejo tatvino varovalne ograje med viaduktom Žepina in Ljubeč-no. Delavci Darsa so namreč pri pr^edu trase avtomobilske ceste opazili, da manjka ograja. Tatovi so odlomili kar 80 nosilnih stebričkov ograje, ki so izdelani iz aluminija, in jih odpeljali neznano kam. Dars je oškodovan za 3.500 evrov. Niso pa storilci pomislili na nevarnost, saj je z odstranitvijo ograje imela nemoten dostop do avtoceste divjad, kar je lahko ob naletu vozil pri hitrosti, kot jo imajo vozala na avtocesti, smrtno nevarno. Nevarna pooena pnevmatiica Na glavni cesti izven Pake pri Velenju se je v sredo zjutraj zgodila huda prometna nesreča. 28-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom je vozil po glavni cesti proti Slovenj Gradcu, v ostrem desnem nepreglednem ovinku pa je na sprednji levi strani vozila prišlo do okvare pnevmatike. Ta se je izpraznila, vozilo pa je zaradi teže tovora prevrnilo na levi bok, pri tem pa se je po vozišču in delno tudi v reko Pako razsul tovor Voznik je v nesreči dobil hude telesne poškodbe. Ukradel, povzročil nesrečo, pobegnil Mariborski policisti so ovadili 50-letnika z Crobel-nega, ki naj bi pred dnevi na nekem gradbišču v Slovenski Bistrici ukradel kombinirano vozilo. Kasneje je z njim povzročil še prometno nesrečo, v kateri se je lažje poškodovaldrugvoznik. 50-letnik Je s kraja nesreče pobegnil peš, a so ga policisti vodniki službenih psov kasneje izsledili. Moto kros tatovi Neznanci so v noči na sredo v Šentjurju s parkirnega prostora v Ulici Miloša Zidanš-ka ukradli osebni avtomobP Vokswagen Golf serije pet, Vozilo je Črne barve, z registrskimi tablicami CE H3-77S. Lastnica je zaradi tatvine oškodovana za 19,500 evrov. Na območju Šentjurja so vlomili še v lokal v Trubarjevi ulici. Odnesli so nekaj dgaret, večjo količino alkoholnih pijač in menjalni denar, s čimer so povzročili za več kot tisoč evrov škode. Celjske policiste je o tatvini obvestíl tudi lastil pod-jetja, ki ima skladiščne pro-storevLeskovcu pri Celju. Neznani storilci so namreč iz skladišča odpeljali štiri motoma kolesa za motokros. Škode ni malo, saj so motoma kolesa vredna najmanj 8 tisoč evrov. SŠol Na osnovi sKisDâ stečajnega senata Okrožnega sodiáča v Celju, zadeva St 41/2007 z dne 15. 2. 200Ô nad stečajnim dolžnikom DIVJAK INŽENIRING d.o.o. v stečaju Bre9 pri Polzeli 45 B , 3313 POLZELA OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUOB ( 11. narok ) I. PREDMET PRODAJE 1. Nepremičnine - pi^.ât. 346/2, K.o, Polzela, zk.vi.èt. 1108 do Côbte 1/1 v skupni izmeri 1519 m2. kar v naravi predstavlja poslovno stavbo-upravo, skladišče, delavnico, dvorišče m zeienico. s premičninami • opremo in pohiáh/om (pisarniška in ostala oprema, mize, stoli, računalniki, tiskalniki, ploter, sMadlščnl regali, police, rtd.) vse po izvlečku Iz cenitvane-ga seznama: Premoženje - nepremičnine in pramičnins pod točko 1 se prodajajo v kompletu kot celota, Izklicna cer>a je znizar^a za 20 % In znaša 498.855,76 EUR. Varščina znaša n^manj 10 % izklicne cene. 2. Premičnina - zaloga materiala, (razni matariali za toplovodne in hiadnovodne instalacija, razni drobni montažni ter insta* lacilski materiali, itd.), vse flo cenitve nem aeznamu. zaloga trgovskega blaga (razni prti, serviete, pregrinjala, itd.) Qo cenilvenem seznamu in razna montažna orodja premičnine pod toćko 2 sa prodalajo v kompletu kot celota, izklicna cena je znižana za 40 % in zn^ 37.398»46 EUR. Varščina znaáa najmanj 10 % izklicne cena. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 24. 9. 2007 In bo prodano po načelu »videno kupljeno-, izklicne cene so v skladu s cenítvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika. univ. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca, in )ih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE Premoženje se prodaja po načelu -videno kupljeno»« po posa* meznit^ kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje vse skupaj. Premoženje bo prodano naiugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisal pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stećdjr>ega upravitelja za sklenitev pogodba, kupnino pa plačati v 16 dneh od sklenitve pogodba. Izklicne cene ne vsebujejo not^enth davéčin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in ^cer na osnovi Z^ona o davku na dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/2006) In Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006).. Vse dajatve in stroike v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. Ce naíugodnajši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne skJene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ail kupnine ne pia^ v dogovore nem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstoptM od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. Premoženje preide v lastništvo kupca àeie takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz odobritve tn potrdila za sklenitev pogodt^e o naku* pu nepremičnin v skJadu z obstoječo zakonodajo, če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroskov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. HI. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni viSini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fi^čne oseba, ki so določene v 153. č^enu I., K. in III. odstavka ZPPSL Pisna ponudba mora vsebovati nazrv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovor* na oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti : dokazilo o plačilu varščine potřeno s strani banke, fizična osebe potrdilo o državljanstvu RS. pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. Zakoniti predkupni upravičefi^i po ZureP«1, ZON. Zï čina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od Izbire. 4. Prodajalec ni dolžan sklen Ki pogodbe o prodaji z najugodnej-éfm ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh ra^sa-nih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upo^evajo. 6. Ponudbe brez položene vermine se štejejo kot neveljavne. 7. Ponudbe poèljlte po pošti ns Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Caije. s pripisom Stečajni postopek St 41/2007 • Ponudba za odkup - na odpiraj. V. DRUGO . Vse tntormacije v z^ň s prod^ In ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudnild pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu. tel, 03/427-44^0 m GSM 041 652-185. St. 17 " 29. Mmiar 2008 Celjski žepni vodniic v nakladi 6.500 izvodov je izšel žepni turistični vodnik po Celju, ki gd je ob pomoči občin Celje, Vojnik, Dobrna in Store izdalo podjetje Fit media. Gre za klasičen turistični njem bodo turisti naSli vse vodnik, ki se po vsebini in potrebne podatke o mestu in obliki zgleduje po podobnih njegovi okolici» ki bo nekoč evropskih publikacijah. V postala turistična destinaci- In 9« VQ9 dotakne uniSiMHA • tii>a-vi • Řř-fQ OFEaaro EGIPT HURGftDPl • POSEBflft POnUDBfí MISffigmnMAKAOI BAY S', 31)^.589 699 € VIKENDVVMACUIVlAD0MKAifM8ÍIUEM.7.}..BENintf.U»Rll.in. LONDON. 2il.NORMANDUA&MONTST.MlC>IEL2SJ..PAmZ.2ft3., ISTANBUL, to,K KLAA. 244. TAJSKA. íiMMmmhnnKux cviTuCNtsEjmrai^HOMiaj. pri^iT'i^rJi ^rt BUElODUtÂME. its • -OmClGDDSCs ^ ftté» IzLcjUiíC^A TUCJsnè^A Askerćav« 20.3000 Cdje; t^.; <^306 03/428 75 00, t-pùd: íla.eelio@(zlp<>NÍ in dnigc vodiH* atrak«:ijc<>m<>gi>iřajospr<>éccr\ouživaiijc. ^ Vj,?cnih\aspriCakujcmoifan od 09.00 iircdo 20. 00 iircs sobotah d<ï 2â.00 iin.\ k<ï wno id Vas pripravili iiOL^no kop.injc. ^ Samu in šolanj ^rj odprta od 14.00 urcdo 20.00 ure in ob sohouh d<»2i?.00 ure. Informacije Id rczervAdjc; 03 818 i9 50 03 618 1959 c-initi1: marketingftterme-ro^ytxkajiÍ ^s'ww.termc-rtigaslu.ti v ČASU POČITNIC OTROŠKA KARTA ZA KORANJE SAMO 4 EUR. j a, pregled največjih znamenitosti, podatke o kulinarični, rekreativni in športni ponudbi, prenočiščih in možnih izletih v okolico. Direktorica Fit medie Va-nesa Čanji pravi, da je odločitev za izdajo takšne^ vodnika izšla iz želje po pozicio-niranju mesta in okoliških občin ne samo vslovenskem, pač pa tudi v medn^odnem vidiku. »Vsebine iz monografije o Celju smo predelali v jezik turizma in izJuščili tíste informacije, Id so turistom najbolj dobrodošle. Celje ima precej nastavkov, ki kar kličejo k razvoju in oblikovanju turističnih produktov, zato smo vodniku dodali še dve močni, pravi evropski zgodbi.« Gre za zgodbi o Frideriku in Veroniki ter o Aimi Karlin. Za obe avtorji menijo, da bi ju bilo mogoče razviti v vab-Ijiv turistični produkt. Približno polovico naklade vodnika bodo razdelili na vstopnih turističnih točkah v državo, predvsem na obeh ae-rodromih, del bo med predstavljanjem države in njeruh regij na sejmih in predstavitvah razdelila Slovenska turistična organizacija, del naklade pa bo po 4 evre naprodaj tudi v knjigarnah in drugod v regiji. Po daljšem zatišju, ko to območje svojega svežega turističnega vodnika ni imelo, smo zdaj v kratkem dobili kar dva. Kar je seveda prav in zaželeno, če so načrti o oblikovanju turistične destinací je resni. Vodnik je dvojezičen • v slovenskem in angleškem jeziku, izdajatelj pa razmišlja še o nemško'italijanski različici. BRST 1 \ ■iň 'M- WELLNESS PARK LASKO Termalni center 2200 m' vodnih površin in savna center 03 7$4d9(XJ. www.wcllrtc^^p^rk'laskn.si m WELLNESS PARK LASKO I2LETI.1 MAJ.2008. KorzJka-Sftřdlmja, 29 4., 6 dni. A17C Sorrento-Nftapelj-Ama^, 2S.4,, Sdnk 305C 6enova-Portoflnd-CPftsuu.2.5.,2dnl, 182€* Ztab PfiQà jn9nKfovijuin«Čaik«<1.$..3dnMaH'Budt(np«i;4,3.S..2dni.9d€*Vl4 Dalmâtl. 30.4.. S dni. VÍ9C In 0«rdftp. 1.$., 3 dni l79('NaeÍ6r\alnl park Brioní-Metovun-tartufi. 27,4,, 1 dan. Karii»u KanQfi i^JMi ^ ovfT«tKovntmvTW Specialized, Author, Trek 1er vso dodatno opremo, ki jo potrebujejo kolesarji tako za svojo varnost kol udobje. Kvaliteta je zanje najpomembnejša, zato za vsako prodano kolo zagotavljajo servis. Trgovina Bike Shop, ki v zimski sezoni nudi tudi servis za smuči, prodaja kolesa, opremljena s Shimano in Sram opremo. To predstavlja jamstvo, da kolo deluje točno tako, kot mora, Sicer pa najbolje, da se odpravite v Šempeter, kjer boste ofa glavni cesti naáli trgovino Bike Shop. Odlična ponudba in prijazna ter strokovna postrežba vas bosta prepričali, da tudi vi razvijete svoj najnovejSi konjiček - kolesarstvo. Informacije: 03/700-11-20 Delovni čas: vsak dan od 11. do 19. ure, ob sobotah med 9. in 12. uro. tus Postanite del družine Tuš Razpisujemo prosto delovno mesto: kuhar (m./ž.) Izobrazba in pogoj in ostali pogoji: • kuhar ali IV. stopnja neobvezna smer • državljanstvo Republiške Slovenije • komunikativnost • potrdilo o nekaznovanosti Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 3 mesece, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev priporočeno pošljejo v 3 dneh od objave na naslov: Engrotuš d.d., Kadrovska služba. Cesta vTrnovljel0a,3000Celje, s Dr?oisor- "za kuhinjo • uprava". wwifv.racli' Ije. m ^ 24 RADIO, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED ^ RADIA CELJE POBOTA« Ýrmaree 5.00 Záčetek juiranjegâ programa, 5.B0 NZ melodija ledna, 6.00 Porodlo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.1S Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoroćiJa, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice. 10.15 Va^ skrite žel)e uresničila Novi tednik in Radio Celje -Okuspo A^eniini, U.00 KuJiumi mozaik, U.IS Maraton ^as-benih želja (do 13. ure). 12.00 Noyice. 13.00 Ritmi. 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.50 Prenos tekme 4. kroga 2. dela rokometne lige prvakov Cel|e Pivovarna Laško - Barcelona. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 19.20 Javljanja z Dnevov komedije. 20.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Sora] NEDELJA, 2. marec 5-00 Začelek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 PorofOo OKC, 6,05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8-00 Poročila, 8-45 Jack pot, 9-15 Luč sveli v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikroíonom. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5» 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Česiilke in pozdravi. Po čestilkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano In Dolores, 20-00 Katrca s KJavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJBC 3. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8-(X) Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.30 Silvia & Čisto vse, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Biogo jack * izbiramo skladbitedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Mala dežela-velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov • posnetek koncerta Celjskih 5.24-00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) TOREK, 4. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9-15 Postanek v času, 10.00 Novice, 10-20 Odprti teleton, li-00 Kulturni mozaik, t2.00 Novice, 12.15 Male živali, velike l/ubezni. 13.00 Mala dežela * velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14-15 Po kom se imenuje?, 14-30 Poudarjeno, 15.00 Špori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan Občine Žalec Lojze Posedel, 17.00 Kronika, 17.30 Silvia & Čisto vse> 17.45 Jack pol, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA« 5. marae 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgija, 5.01 Zinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabav-na melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija t^-na. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo FU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače. 10.00 Novice, U-00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička. 13.20 Mali O -pošta. 13.30 Mali O-klici, 14-00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo« 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Pop čvek - Nu^a Dereoda, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24-00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7,00 2- jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8-25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Odmev • ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanja. 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PCTCK, 7. marec 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice^ 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice» 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Festívaljada, 19.00 Novice, 19-15 Vroče z Anžejem Dežanom in javljanja z Dnevov komedije iz SLO Celjel, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Goldi) Radijska ekipa na preži Festival smeha v SLG Celje se je prevesil v drugo polovico. Naša neutrudna radijska ekipa, novinarki Mateja Podjed, ki festival spremlja vse od začetkov, in mlajša ko-legicâ Bojana AvguštinČiČ ter tehniki, (na fotografiji Branko Ogrizek in Aljoša Bončina) ter Bojan Plšek in Mitja Tatarevič, so vsak konec tedna, ob petkih in sobotah zvečer na preži za zanimivimi gosti, igralci, komedijanti večera, organizatorji, gledalci, da lahko Še sveže, najbolj vroče, prve novice 1er razglasitve pošljejo k vam domov. Seveda, v sodelovanju z ekipo iz matičnega studia- T\idi gledaliSčniki iz vseh slovenskih gledališč so se privadiJi na prisotnost naših radijcev, na naš priložnostni studio v kotu gledališke avle. od koder ob razglasitvi zazvenijo fanfare, zasliši se naš zaščitni znak.avi-zo Iz komedijantske malhe, ki prav lako spremlja naša javljanja že vrsto let. Nagrajenci večera in gostje, ki jih povabimo pred mikrofon. so, čeprav pogosto utrujeni po predstavi, vselej pripravljeni na kramljanje v živo in na odgovore na Še tako osebna vprašanja. T\jdi nocoj in jutri zvečer se bo ekipa oglalala iz SLC Celje s svežimi novicami in dogodki in znova prva razglasila oceno predstave po okusu občinstva in komedijanta večera. Že imate svojega favorita? Veliko užitkov želimo gledalcem komedij in tistim poslušalcem, ki ste tz lega ali onega razloga ostali doma, zato pa sle vseeno prek valov Radia Celje gostje Številnih gledaliških ekip in organizatorja festivala. SLG Celje. Foto: SHERPA Nuša se vrača z novim albumom Za gotovo eno najboljših slovenskih pevk Ntišo Derenda bo marec nova prelomnica v njeni dolgoletni in izjemni karieri. Rekli bi lahko, da je na vrhuncu že nekaj let in tudi v prihodnje se ne bo nič spremenilo. Lani je namreč s svežo aviorsko-producentsko ekipo pripravljala nove skladbe in sprejemala drugačne izzive, polne elana in mladostne energije, kakršna je tudi sama - vedno nasmejana, energična in dobre volje. V njeni glasbi je bil čas za korak naprej in tako je že s preteklimi skladbami napovedala nov zvok albuma, ki prihaja v prihodnjem mesecu. To je ljubezen. Modro morje in Prestiž so os vajaie vrhove lestvic druga za drugo in prav gotovo se bo tako tudi nadaljevalo. Nušo Derenda bomo gostili v oddaji Pop Čvek, v sredo, 5. marca, ob 18. uri. Gremo na tekmo! V soboto nekaj minul pred 17. uro bomo prenašali tekmo 4, kroga 2. dela rokometne lige prvakov Celje Pivovarna Laško - Barcelona. Iz dvorane Zlatorog se bo neposredno v program Radia Celjeoglašol Dean Šuster. Istočasno bomo poskrbeli Še za uresničitev skrile Želje. Kakšne? Odgovor boste našli v torkovi Številki Novega tednika in prihodnjo soboto ob 10.15 na Radiu Celje- 20 mOCIH RADIA CEUE nUAl£STVtCA I EYESONME-C£LJNEOiON 2. SENSUALSCOUCnON-SNOOP OOGG FEAT. ULKiM 3. DONÍSTOPTME MUSIC-RIHANNA 4. LOVEISFREE-SHERYLCROW 5. SOMET> ki je bila pisana posebej za vašo dušo in vaš glas? Posebej mi je ugajal Čm smoking, s čisto osebnim pečatom, ki ga je vsakemu članu New Swing Quartela ob naši 30-letnící kreiral Alan Hranitelj, še da-aes, po desetih letih ga za kakšno po-sebno priložnost rad oblečem. Najlepše moško oblačilo vseh časov - po vašem okusu? Nežna žametna moška obleka, kla-sičnaz obveznim brezrokavnikom, vinsko rdeče barve in dopolnjena s svileno srajco. Preživeli ste hipîjado, punkovsko norijo v osemdesetih, disco ero... Katero obdobje iz novejše modne zgodovine bi v relro izvedbi takoj ponovili, Če bi bili modni diktator? Nobenega od teh ne bi ponovil, izpopolnil in moderniziral pa bi modo med obema vojnama. Je naše ženske z očmi moškega le* po pogledati, kar se tiče estetskega In postavi ter letom primernega oblačenja, seveda? Slovenke slovijo kot čedne, uglajene in primerno oblečene, tudi glede na starosi in letni čas niso zadržane. Ob MODNI SMS: MARJAN PETAN Marjan Pstan sobotah dopoldne je takšnih polno Celje in Človek ima res kaj videti! Moda je fenomen, ki se je zajedel v vse pore našega življenja, tudi arhitekturo, ki hodi tesno v koraku z oblačilno modo. Če bi lahko izbirali, v kakšnem slogu bi si zgradili svojo sanjsko hišo? OdloČil bi se za futuristično, varčno, sončno, delno moniažno hišo, hišo noro intenzivnih barv in odtenkov ter tehničnih Izzivov. Cilj: naravna svetloba Čez dan in dobra akustična oprema. Iz vseh koncev nas bombandirajo z idealom mladosti, vitkosti, lepote ... Ste ali bi tudi vi podlegli kakšnemu izmed teh trendov? Nisem podlegel nobeni skrajnosti, se pa stalno borim z vizijo, kako ne živeti dolgo in slabo, temveč dolgo in kvalitetno. Zlasti želim živeli zdravo, ostati v formi tako telesno kot duševno. Vaš presežek je gotovo glas, tako dominanten, da vse ostalo postanene-pomembno. Pa vendarle - če bi se mu po vzoru pravljične morske deklice Ariele prostovoljno odrekli - kaj bi izbrali v zameno zanj? Če bi lahko zamenjal svoj glas, bi ga za roko slikarja portretista. Portretiral bi znane osebnosti iz sveta glasbe. Mogoče bi glas zamenjal tudi za sposobnost vrhunskega igranja orgel Modal Ah, dajte no, pravi večina moških. Ampak kakšno oblačilo, modni dodatek pa zagotovo radi pogledate, kupite ... Če ste prisotni pri ženskem nakupovanju cunjic - je to tižitek ali trpljenje? Rad kupujem kravate, tudi z Majdo grem rad po nakupih, vendar ne hodim po butikih kar tako, želim prej vedeti, kaj bova iskala. Najlepši kompliment, ki ste ga dobili v vezi z vašo vizualno podobo? Večkrat dobim »kompliment«, da ze-lo dobro in močno izgledam, kar pa me sploh ne moti. Smo pač suhi in debelejši. če se dobro počutiš v svoji koži, je to dobro, ostalo ni pomembno. Poklicne in osebne vi2dje za vaš jutri? Po poslovilnem koncertu z NSQ v Celju želim začeti kot menedžer sodelovati s Slovenskim oktetom ter mu pomagali do nekdanje slave, pa tudi ženi Majdi pri njeni glasbeni poli. Osebno? Biti srečen kot mož. oče, dedi, uživati v razburijivih potovanjih po svetu ... VLASTA CAH 2ER0VN1K Folo: MILAN KOLŠEK m^tr Ij^ifvproci^' BUžHjLco/ doby^^skrbí^jesemí « Atka Prima d.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 29. februar; Ime-h boste veliko notranje moči, misli bodo prodorne, hitre in jasne. Mimogrede boste uspeli razrešiti še tako težke projekte, se sestati z ljudmi, ki so na položajih, ali kako drugače zavzemajo pomembno mesto v družbi. Samozavest bo večja kot v preteklem obdobju, kar morate izkoristili v polni meri. Vpliv Lune v Strelcu vam bo priskočil na pomoč, saj boste v dogovarjanjih trdni in neizprosni, to pa lahko vodi edino v uspeh. Pojavi se lahko tudi kakšna afera ali sprožijo samo govorice. Sobota, 1. marec: Dopoldne bo brezskrbno, zaradi vpliva Lune in Neptuna ste lahko morda preveč lahkoverni, zasanjani, a zelo senzibilni za vse v okolici, Upoštevajte notranji glas, ki bo okrepljen s povečano močjo instinktov. Bistveno drugače bo popoldne, ko preti povečana nervoza, počutje bo nihalo od nestrpnosti do prevelike zahtevnosti do sebe in drugih. Zaradi napetega položaja Marsa bo adrenalin povišan, zato pazite, da si ne naredite škode. Nedelja, 2. marec: Luna v Kozorogu je ta dan v tri-gonu s Saturnom. Občutek varnosti bo tisto, kar boste najbolj potrebovali, zalo se lahko malce distancirate, potrebovali boste več miru in zasebnosti. Čustva boste strogo nadzorovali, prevladoval bo razum. Zvečer bodo prevladovale drugačne energije. Zaradi sekstila Sonca in Lune boste pripravljeni za večjo skladnost v medsebojnih odnosih narediti nekaj več od običajnega. Ponedeljek, B. marec: Luna in Jupiter se že ponoči srečata v objemu. Topline, ra-dodarnostl in ustrežljivosti vam zagotovo ne bo manjkalo, zato lahko preživite dan zelo kvalitetno. Pogoj, da bo temu res tako. pa je, da obvladujete svoje vedenje, ki je lahko tudi preveč egocentrično. Nastopi namreč tudi Lunin sekstil zUra-nom, ki lahko povzroča to in čustveno nihanje. Zavestno poskrbite za harmoničnost odnosov, skušajte upoštevati skupne interese ostalih ljudi v bližini. Torek, 4. marec: Luna ponoči prestopi v Vodnarja, kar bo prihodnja dva dneva obarvalo z zelo univerzalno energijo. Tako se pridruži Veneri in Merkurju, ki prav tako potujeta po tem znamenju. Vaš odnos do vsega bo zelo zračno, razumsko obarvan. Ta dan prestopi Mars, planet fizične energije in adrenalina, v čustvenega Raka, kjer ostane vse do 9. maja. Pozornost in aktivnost bo usmerjal v domača in družinska vprašanja, Pazite, da vas v tem Času ne ovira prevelika sentimentalnost in občutljivosti Sreda, S. marec: Popoldne se Luna sreča z Merkurjem, Venero in zvečer tudi z Neptunom. Premogli boste odlično kombinacijo razuma in čustev, zavesti in razmišljanja, sposobnost odlične predstavitve idej, Delovali boste odprto, privlačno, zanimivo za okolico. Izkoristite dan za srečanja in dogovore, saj ste lahko resnično uspešni. Zvečer bo moč presoje zmanjšana, v porastu bo romantika, lahko ludi sanjarjenje z odprtimi očmi. Četrtek, 6. marec: Luna vstopa v Ribi in bo v ugodnem položaju z Marsom. Izkoristite to za uveljavitev svojih interesov in želja, saj vam poguma ne bo zmanjkalo. Zvečer ne poskušajte doseči svoje volje ali interesov, saj vam položaj Lune s Saturnom ne prinaša energije, da bi lahko bili uspešni, Zaradi občutka negotovosti ali razdvojenosti si lahko situacijo samo zakom-pllcirate. Astrologinjj GORDANA In DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9sm041 404935 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astrtíoginja .gordana@sio1 .net www.gonjana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142827 gsm: 041 519265 napovedi, primeijaind analiza astrologln]a@dolores.sl www.dotores.si OJPTIKA PE CEUE, Stanetova uliCQl3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjoijd 20 proiTvodnJo in trgovino 2 optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 petrovčc, Leveč 38 Teldfon: 03/42B 55 80. fOK 03/428 55 83 Dodge journey Dodge z journeyjem Ameriški Dodge, ki (e sestavni del korporacije Chrysler, predstavlja journey ja, novo vozilo, ki ga uvrščajo med caiiberja in grand voyagerja. Avto bo na voljo lako s petimi kot sedmimi sedeži, poleg tega pa ga bodo ponujali l>odisi z dvo- bodisi s štirikolesnim pogonom. Za evropske kupce naj bi bil journey, ki se bo na irgih stare celine pojavil aprila (cene še niso znane), opremJjen z 2,0-litrskim turbodizel-skijn motorjem CRD s 103 kW/140 KM (motor se vrti tudi v caliberju). Serijsko bo opremljen rudi s protiblokimim A8S, ESP (elektronika, ki nadzira stabilnost vozila)... Če cene za slovenski in druge evropske trge §e niso znane, pa se ve. da bo journey v izvedbi s štirikolesnim pogonom v ZDA na voijo za 25.530 dolarjev. Chrysler bo odpuščal Ameriški Chrysler naj bi v prihodnosti odpustil kakšnih 10 tisoč delavcev, pri čemer naj bi vsak dobil 100 tisoč dolarjev odpravnine. S tem pa naj bi se odpovedal rudi pokojninskemu zavarovanju» hkrati pa sindikat delavcev ponuja novo pokojninsko zavarovanje za 70 tisoi dolarjev. Zanimivo je, da hočejo tako pri Chryslerju zmanjšati število zaposlenih, in sicer predvsem na račun starejših in izkušene)ših delavcev. Za sedaj še ni jasno, koliko zaposlenih naj bi sprejelo ponudbo, hkrati pa namerava Chrysler namesto teh delavcev zaposliti nove, vendar bo njihova plača za polovico manjša. Tako naj bi Chrysler na letni ravni na zaposlenega privarčeval kar 30 tisoč dolarjev. VW bo gradil v Ameriki Nemški Volkswagen (VW) je razmeroma velik prodajalec avtomobilov v severni Ameriki oziroma v ^A. Zaradi velike razlike v vrednosti dolarja in evra pa je jasno, da skupina VW zlasti v ZDA prodaja svoje avtomobile skoraj z izgubo. IXidí zaradi tega sedaj razmišljajo o postavitvi lastne tovarne, ki naj bi najprej izdelovala sestavne dele. motorje in menjalnike, kasneje pa naj bi vse skupaj (morda) preraslo v pravo avtomobilsko tovarno. Kot možna lokacija za novo tovarno ne pride v poštev samo ZDA, pač pa tudi Mehika in morda Kanada. Dokončne odločitve o kraju gradnje tovarne ta hip Še ni. Toyota pred GM Menda je znan končni izid dirke med ameriškim General Motorsom in japonsko Toyoto za lovoriko največje tovarne na obli. Tako naj bi General Motors lani po lastnih podatkih prodal 8.885.599 avtomobilov, medtem ko naj bi Toyota za svoje avtomobile našla točno 9.370.000 kupcev. Ta hip pa še ni jasno, katero vozilo znotraj obeh tovarn je bilo tržno najbolj uspešno. simply clever I « v • '"It •'•> y - ^ rm Nova SkbdaFabia Combi. PROSTOR ZA VSE V ŽIVLJENJU. Vabljeni na testno vožnjo! Nova ŠkodaFabia Combi že od 9.216 evrovi RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80 ^ KO OB BRANJU ČASOPISA PO KAVI tus ZADIŠI, STE NA DUNAJU Z NAMI VI! NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Pri nas se zvestoba nagrajuje. Pomlad je spet tu in tokrat bomo v petek, 14. 3,2008, popeljali na brezskrben potep po znamen/tO' stih ene izmed lepših prestolnic Dunaja, naročnike Novega tednika in hkrati člane Tuš kluba, ki znajo uživati ob dobri kavi znamke CremCaffe. Uživali bomo ob pokušanju odlične kave, naučili se bomo kulture pitja kave, pozabili pa ne bomo niti na ogled čarobnega Dunaja, znamenite grobnice Habsburžanov in pražarne kave. Zakaj se ne bi tudi vi naužili vonja sveže pražene kave in dan preživeli ob magičnih dvorcih Dunaja ter vsaj za en dan občutili sijaj cesarstva! Pridružite se nam na avtobusu polnem vesele družbe! Izpolnite priložen kupon in ga pošljite v uredništvo Novega tednika, Prešernova 79,3000 Celje. Ne čakajte, morda boste prav vi tisti, ki se boste pridružili veseli karavani. Kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Pogoj za sodelovanje je članstvo v Tuš klubu. Upoštevali bomo vse v celoti izpolnjene kupone, ki bodo v uredništvo Ho^ega tednika prispeli do 2.3.2008. rus^Âi ilLl ■ ! I^e in_pfíímek: Naslov: Naročniška številka Novega tednika: □anE Številka Tuš klub kartice: □□□□□□□□□□OCE ■ J ' e.« ««.I HM? Telefon: tusklub MALI OGLASI - INFORMACIJE TTmW VOZILA PRODAM fORDmDniM leto izdelovs 1996. «Sič-no ohranjen, prodom. Telefon 78V Û072. «34 TOYOTA vom.Mk 2Q03, 51.000 km, kovind(o srebrne borve, kfimo, prvo lastnico, odllîno ohronjefl, prodom. Telefon 041 79+417. 946 APM 6, odllmo ohreni«}^ prvi lo^tr^ spofV na izvedbo, letnik 1985, prodam za 3DOEUR.T»leion03] 709-405. 999 REXAUIT d» U Mk 1997. prodom. Telefon D4M32-962. ise G0LFIIdies4 ietr;ik 1992,5 viot, 5 prestav, prvi loslnik, prodom zo 1.650 EUR. TftWon 041 951-527. i(S4 R d» 1,2 16 v, M 2004, prevozench 26.00Q km, » v gonmdf^ prodom. Osfolo po dogovotv.Tdefon 5707-472. 1040 KUPIM OSEBNI avto, od letnika 200D. kupim. Tele* fon (Ml 708497. S22 APN 6 S moped, karombciirtinego oli f»-zerme dele enokeço (molor oz. stroj), kupim. Telefon041 768-998. i044 STROJI PROPAM TV 731, s bzo it> kosilnico B(s, prodam. Telefon 041 432-962. L96 VEČ priključkov zo troktof TV 41M23 pfo-dom.Tfilefon040258-951. šiii KIFEKprikoliro prodom. Telefon 041 728-30). Sii2 TKAJiïOltSKO skfopilni skif^ zemlji«, zgrajeno 1910, prenovljeno 1980, elektrika, v«lo,teMon,(Kfolt-ni dostop, 16 75.000 EUR. Telefon 041 708-i 98. Svetovonje, ivon Andr^ Krbovou s. p., Gorico pri Sortnem 57 c, (e(e; http://svetovonje.gojba.net. n NOVACefkev, Lemberg. Prodamo slonovonf sto hso z goroioJ 50 rn^ ÍRVolne p ne, obnovljeno 1980, dvorm približno 300 m^, ostolo zeidjišče pdUizno 1.600 m',zo 90.000 EUR.Telefon 041708-198. SvetovQn'ie, Ivon Andrej Krbovoc, i p.. Gorico pri Smoftnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.goibo.rtet. o StanovM^» Wa (Un pritn^e. mèiwrdi)." )3 tri. 2 stanovdnU, vsekano "97. otKicnl^o 2007, sedefawlzaďancfnonMklroťfs, 2bn «J Ptviia-110.000 «jr wmw.Um.sÍ lflrarfli»aM.MUS3 37B Ztoks iaogdfč fl. 0. fi , Uia Xn. O^ttj^ CEUE. Prodamo vk poslovnih pro^rov v Kosová 16,vVI. nodstrapju, 14,10 m', 14,10m^l3,90m',13,80m',1,40m'. ponni 1.000 EUR/m'. Tekfor^ 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovac, s. p., Gorico pri Smortnem 57 c, Celje; ht^://svetovQnte.gQjbo.net. n KUPIM STAREJ^ htio, no relodji Cetje-Vpi-Qih becno oli okolica, kupim zo gotovino. Telefon 041 672-374. 14e HISO tň\ nkend porcelo, v okolici Ceijo, kupim 20 gotovino do 100.000 EUR brez posíedniko. Telefon 041 397-211. 64r PARCELO, v Celiu oli bližnji okolici, nuino ku^m. PIflćilo v gotovini. Telefon 041 352-267. 149 Hl^, v Celju oli okolkl, ku}»m zo gotovino. Pogoj je sonćtio lego. Telefon 031 309-555. 950 ODDAM CEUE, Kukovčevo ulko. Eno etožo, fo je štiri psomespon>ožn'fnii prostori, v velikosti 100 m', s ^rimi parkirnimi prostori, oddomoza mesečno nolemnino 1.000 EUR. T^on 041 368-625. Pg? Nepremičnine, Dobrovo 23 o, Celje. n CELJE, Novo vos. Opremljeno okrepcevoîni-co, 53 m^, oddomo zo mesečno najemnino 550 EUR. Telefon 041 368^25. PgP Nepremiàiine, Dobrova 23o, C^e. n STANOVANJE PRODAM LAŠKO. Trisobno stonovonje, v vecstoncK vonjski hiii, blizino zdravilišča, zelo ugodno, vsetfrvo tok^ pmdom. Telefon 031318-315. &10 DV0INPÛLSO8NO stonovonje, v Žoku; 70 m\ 2. nodstropje, v 4^Qdslropnem bloku, prodom za 90.000 EUR. Telefon 040802-717. 986 ENÛS08HO stonovonje, v8. nadstropju sto-novonjske stovbe, v Zolcu, prodom. Gotovino. Telefon 041 564-251, 710-3290,7veter. 99&99e EtAâlOstanovotije prodom zaradi b^zni in seliNe. Oobnšo vos 40, Zoíec, telefon 040435-928. žso N0V0,âriinp6l5<ènoSQncwn^ centni Cdjo, tokoj vselfivo, prodom zo 250.000EUfirele^041^5-786.ž32 OBNOVUEKO, tr^no stonovonje, IV., v Hr^rjevi vCelfU, 40 let, 93 m^ vseljivo, prodom zo 135.000 EUR. Telefon 041 605-786. Ž31 atui rtminmjilnniiwim l«« MlCift 031 342 118 in 031 360 072 CfUE • Mtribofska SHla • Diihovo ti^ v Uđni naliiipovilfUQa ciniti In Iu1i Gotovec, 2.6 »biu slirtovsnje, velikost S7.28 n'2 belhoftom. v d. n«(stt09|«. C*tn SS.ODC BjfL CELIÍ • Otok, Tnituijm idici.ž sobno sla-pooc»u> til« 0s,<426 00 60 fm.i 77 idaII: «fl|e<.'< iVET^cpMMkniiie.«! h rrp ://www.svf i-ftK psCMK «Im c .m PftÛDAMÛSTAIMVANJE 09*. đvMn. Kff' rt. biv. povr. 94,60 mZ UM 24.40 m2. ulsst. ctel. na zemij, lasten vhod. L izg.: 1977. CENA: 100.000,09 eUR. PAOOAMO HiSO liiho. mrtv: obn. 2006, stan. povr. 200 m2, par^a. lepe lo-kacijel L H: 1971. CfNA: 10fl.ODO,OD EUR. Utni; novogr. enodrid. Mla. neto dor. povr. t3l m2, »rcela 900 IV. gr. 1471. l£to ffg.: 2007, CIHA: 130.000 EUR. Polzele; Ô SBiiiost.. novozgr. M!, nolo tíot.povT. 171,67 m2. parcela: 7tS. 722. 720. eOO h 823 m2. III. Qi. taia. Leto íig.: 20Q7, CENA: od 126.406 EUR. Petrove»; novogr. 3 energ. varčne liile. 131,96 m2 biv. povr., parčke: 3d9 m2, 419 m2 in 449 m2. IV. gi. Nza. L iz?.: 2006. CCMA: od 133.800 EUR. Stanovanja, hile in laadijivâ ^amljilila kupimo za znana stranke. V NOVOZGRAJENEM objektu, vilo blok, V centru (eljo, prodorno tri neopreml|^ no stonovonjo (72,10 m', 84 99,20 m^l, vseljivo tokoj. Možnost r>okupfl goroinego piosloro, ceno 1.900 EUR/m'* DOV. Telefon 051 370-666; v^.moksimilijon.si. Mak-similijon, d. o. o., Ijubljonsko c. 5, Cefje. n NA Muz^skem trgu v Celju prodorno neo-doplirono prilticno stonovonje, velikost 116,43 m^, možnost preureditve v dve stonovonji, ceno 1.290 EUR/ml Nepremičnino v lostni nepremičninske druz* b«. Telefon 051 370-666; www.maksF* miliion.si. Moksimilijon, d. o. o., Ljub- ljonskaL5,(e^e. n CBJE. Prodorno Aovo, opremljeno gorwje-ro, s kletjo, v indlviduolni stonovoniskl hi», pri^dno 30 m' površin, prenovljeno 2006, zo 38.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej l&ba-VDC, t p.. Gorico pri Smorinen 57c,Ce(e; htlp://svetovonje.g0ibo.ne1. n NA Savinjdiefn nobrezju v Celju prodorno neodoptirono stanovanje, v 2. no^ stropju, velikost 121,95 m^, z balkonom In kletjo. Možnost preureditve v dve stonovonji. Pogled no celjski stori grod in mestni park, ceno 1.290 EUR/ml Nepremičnino v kistnifiepremiîninske dndbe. Telefon 051 37(^66; wm.maksimilijan.si. Moksimilijon, d. o. o.,Ljubljonsl(oc5,Celje. n VŒUU, nQHudinji,prodon>3orsoRjero,30 m^, tokoi vseljivo in obnovljeno. Telefon 04) 6044)51. 1046 CEUE, tenter. Prodorno stonovonjsko bivol-ne pfoslore, z bolkonom in kle^, v stiristanovanjski hin, pritiitje pribtUno 60 m^ ^Inih površin, gorozo vhci, 13 m^, pripodojoće zunonje funkcionalno zemljišče, s skupnimi prostori v monsor-di in no stopnišču, Z9rojeno 1965, pre-novljeno, zo 95.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Smortnem 57 (,Ce(e; http://svetovonje.gojbo.ne1. n KUPIM GARSONJERO, enosoboooli dvosoboo stonovonje kupi resen stcrejsi por brez posrednikov. Ploalo tokoj. Telefon 041 515447. Š854 DVOSOBNO oli trisobno stonovonje nujno kupim. Ploolo v gotovini. Telefon 031 321-946. GARSONJERO ali enosobno stonovonje kupim zo gotovino. Resen kupec. Td^on 041 727-330. 149 STANOVANJE, približno 55 m^ kupim zo gotovino [75.000 EUR) brez posredni-kov.Telefon041 397-2M. 647 BfOlNPOL oli dvosobno storavanje, v Ce(u, kupim. NujnolTelefon 031 309-555.980 ODMM ENOSOBKO stonovonje v 1. nodstropju sto-novor^ke bise, no Gomilsk&m, oddom. P»goj: vorsôno. Telefon 041 564-251, 718-3290,zvečer. . »6996. NAJAMEM ENOSOBNO stonovoi^ oti gorsonjero nojo-mem.Teiefon 031305-277. 945 GARAŽE ODDAM VMALGAJEV1 ulid v Celju oddomo gorozo 20 en avtomobil. Kojem za dobo vsoj 12 mesecev, pločilo vnaprej. Mesečno no-jemnino 60 EUR. Telefon 051 371^66; wvrw.maksimilijon.s. Moksmilijon, d. 0. 0., Ljubljonsko l 5, Celje. n OPREMA PRODAM VEC kosov pohištvo (omore, poTice) prodam po izredno u9odni ceni. Telefon 041 375-255. 933 POMIVALNI stroj in posteljo, 140-200, z vzmetnico, vse molo rabljeno, ugodno prodom. Telefon 031 207-735. 967 KUHINJO, 2,20 m, korho, nopo, element s koritom, mizo, hlodiInik, TV, itedil-nik, prodom. Telefon 040 869-481. 993 NOVO kotno kuhinjo, izdelono po meri, in sicer leva stro n 210, desno stron 270 in vgrodno peoco s kuholno plošro, prodom po zelo ugodni ceni. Telefon 041 625-903. 1039 GRAI MAT PRODAM DRVA, mešono, krotko ž^ona ter dol^a v hlodih, z dostovo, prodom. Telefon 040 211-346. rr GOTOVINSKA POSOJIU IN ODKUPI POSOJIL DO 34« EUR. Do 3( mesecev na OHtovi OD, pok(^ne in vasêge voirla WE CEUE. UL XlV.iUvixií* 1«. 03/42570 00 Pf MURSKA SOBOTA, StaûetaHMinjna 16,03/921 3000 n MAfllBOR, rmiUAsic« 02/2341000 Slov*n> Orailtc« Ronhova r. 02/9812000 BONAFIM.d.0.0., 9i«v$Mké 27.1000 tjub1|M« BUKOVA drva, suho, 4 klo(tre, prodom. Telefon 051 361-260. oœ ODDAM GUDBENI les za drvo, odpodni, oddomo. Tigrod vn, d. o. 0., Celjsko cesta 13. Vojnik, t^on 051 309-959. lOS» m PRODAM DIATONIĆHO harmoniko, Be, Es, As, novo, z Soronolo, prodom za 1.900 EUR.Tel^ fon5414.227. 923 NUMERO UNO Doioifravsizjiřosmif, TUMUDOUKENĆAS'iilIPOKOJMCi DO 50% obremenitve, store obveznosti niso oviro. KrediM no osnovi vozilo in leosingi. Možnost odploalo na položnice. Pridemo tudi no dom. NUMERO b^NO fteWr Kwk»v«« »0, M<(ntka vi 22. Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 ËOVlNSia IN HIPOTEKARNI UPOŠTEVAMO VSEIASE PtllHODKE, I^PUtANO 81QKA0E. IZffl^l DU26E. RUBE2E. 8ANČNE, ZAVAROV^iŠKE. DAV^E. SnČAJME rH tmt OBVEZNC^a TMk9?U1 24». 6SM 031 »1212.0516249H M »M^ UIB lu, 2ip«iai » Mr PRODAM VE(kakovostnih prosićev, težkih od 30 do 150 kg, prodam. Možnost dostove. Telefon 04165S-528. U VEČ pr osœv, 30 do 120 kg, moien zokol oli dostovo, prodom. Telefon 041 263-627. 617 PRAŠIČE, domočo vzrejo, leike od 25 do 120 kg, prodomo. Možno dostavo. Teí^ ion 031 509-061. e?« iARNŒ, no zixeiku nesnosfi, tiÔMnèw zoposlHev, C kategorija, mini boger ali vilirâr. Telefon 040 952-910. 9d3 ZAPOSLIMO proda|aiko aJi protf^lca vtrgovif^izživili v Graslovčah. Tel.; 041-612-062. PAUER d.0.0. Braslovce 26 3314 Braslcpvće R!DNO zaposlimo žensko za delo vgosliiv ^m bkolu • 20 stfezbo. Telefon 041 633-190 oH (03) 5461-241 Slonislav Krajiek. s. p^ Zadobiova 66.32)1 jovas. icâ2 Pod svcqo streho vabimo natakaija {mA\ Llr?j»ni. komunikâTîvrii. ph)»ZAi in vestni oubi nudimo redno zaposlitev v urej^ nem okolju, «timulaiivno pleSllo in iro^ nosi sttnovenje. Umete, d.o.o., TnjberjevB ulica S. 3270 Laško; (al. m 304421 sli 03 734^3-16. ZAPO^MO strojnika. I6M grodbeno m honizocija Feidinond Hercog, s. p.Jev-3270 Ladnjekfon 0416SS470. L9S Pizzeríja OlivavCslju, zaposli picopeka^uharja • Delovni l^es je dvoizmenski. ob nedeljah in praznikih dela prost dan. Mosiost zaposlitve 28 nedoločen Čas. Delo v prijetnem delovnem okolju in sprQl^nen> kolektivu Protnje polljite na neslov SPQ d.D.a., PodJog59,3311 Šempeter. Informscije 08 tel. 11:061 630-925. ZtfOSUMO voznika komîona, Cki^egonlo. Grodbeno mehonlzodja Ferdinond Herrag, s. p., Tevtt 6,3270 Laske, telefon 041653470. Les ZAPOSLIMO pomoinega delovco. Gradbeno mehonizoclja Ferdinand Hercog, i p., Tevćd 8,3270 Loško, telefon 041 65^470. MARCO Pofo, Notalija Itrl^AP^ Ljubljonska (eMH3000Cer|ezoposltiWtd(orj»i(0 zo deh) v boru ter sludentkfi zo pomoćv strežbi. Teiefon 041729454. iocs č* ti ar*|tn. kmamlutivu n s iňi odgovornost za delo, zane&tjivost, natančnost, komunikativnost, - znanje delazracunalnikofn, - opravljen izpit za prodajalca. Svoje ponudbe z dokazili o izpopolnjevanju zahtevanih pogojev in žMjenjepisom po^irte v osmfh dneh na naslov: VEKING d.o.o., Tetiar^ cesta 54, 3000 Celje. TUGOVKO živilske stroke tok^ zoposlimo 20 nedoločen COS. Selecta, d. o. o., Prvomoj-skí327,Cer|e,leMon04171l>«ia. 1010 ZAPOSLiMO delde zo strežbo v bistriju v Šentjunu. Telefon 041 750412. Oodo, d. 0. 0., Ljubllonsko » 2&2eterT8lrekovrlízpd8>ica&giy|e GRADBENI I DELOVODJA (SfiijbvimAafUkwSBiiskk) I • za2el|M«detovneia(uín|e I « pofftavanfsgndb«^ stroke POKLICI Kí£PAS{ KUiĆAVMĆAP SUKOPL£SKAR fHéTÁLKt^ KERAUČAR ZIDAR 2&EZ0KRIVEC TESAR PW6bna js usipune BOOfaAà Râ?pi$ veqa I OoTwedhefMcwlhmes» MpiT« bomo sMetf u doW«r Inaloto^te. Pfene penudt« poei^ na ris& nesiovv 8 dneh po Dodane Into ireď^ Oobie m»0e2udndbe, W. 03/757 S 00. www.radioeelje.com I2)EUJJEM0 pr#ta slanovanjsiùh hU, gospodarskih in po^lh ^jektov in podobno. Telefwi (03) 6104-182.031 393-560. ARS^rojektíranje, Anton S)r-niso, s. p., Gobrovac 1 a, 3241 Po7iost: Montažo Rok Žo-gor, 1 p., Brectjevo 2), Šmorje pri Jelšah. 1016 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Sima k Majdo Bevc, IŠČEMO vorytvo v Zakii ZO deUko, ^ro dve MilnpoLTele{Qn04171(M37. ž33 VtôUENI na tmjiáosÓM mosaze s pripro-vo no npk.Z oprov^ienlm le^ojem boste pridobili tertiftkol, s koleňm bosle usposobljeni zo delo moserjo. Zocetek: 6. morco 2006. Informodje po telefonu |03}S461-834.031 723-846. Avroro, Sara Jošić, s. p., Smîldoviko c 2, ^ubet-no. 0113 BREZPtAČMI MtOWmi TtUFON MMA CfLJI ... zdaj V grobu tiho. mimo spita, a v srčik naših in spominu večno še Živita. V SPOMIN 10. januaija je miailo 19 let, kar je za vedno zaspala naia maxna, babica in prababica CECILIJA - CILKA POPRIJAN dolgoletna organistka io pevovodja na Prankolovem Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče na njenem grobu. Hčerki Tinka In Majda, sinova Janko tn Andrej z družinami ter ostali sorodniki 25. februarja pa je preteklo 20 tel, kar je po hudi bolezni za vedno zaprl oči JANEZ -VANČI POPRIJAN salezijanski duhovnik Iskrena hvala vsem. ki se ga Se vedno spominjate. Sestri Tinka in Majda, brata Janko in Andrej z družinami ter ostali sorodniki Mdéd v njun spomin bo v nedeljo* 2. marca 200d, ob 18. uri v cerkvi svetega Duha. 1005 □ tednik NaroćnBd Novega MinPca boste lahko naroenliKe ugodru^stí ' À mole ogioMV Novim do 10 , besed Iri test^ Izkortstin tzMHično's svojo naroćntSko kartico. naroCnBko polo£rtoo oziroma z osebnim dokumentoin rtarocma Novega tednika. NelzkorlMene ugodiK»Btl M ne preneMio v ncMlednle leto! www.novitediiik.com [ ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 18. 2.: Mateja CR05EK s Ponikve • dečka, Katica BRI-NOVŠEK iz Mozirja - dečka. 19.2.: Zlata RIHTER iz Gor-njega Grada - deklico, Irena UTRANKAR iz Celja - deklico, Tadeja ATELŠEK iz Šoštanja - deklico, Terezija HRIBERŠEK REZAR iz Dra-melj - dečka, Lidija ŽOLGER iz Rogaške Slatine - deklico, Simonca METLIČAR iz Šmarja pri Jelkah • deklico. 20. 2.: Ana KOTAR iz Žalca - dečka. Kalja KRAU iz Šmartna ob Paki - deklico, Julijana KOVAČ iz Mozirja • dečka, Nataša LORGER iz Velenja - dečka. 21.2.: Irena BOLTA iz Rimskih Toplic - dečka, Mateja KOKOTEC iz Rimsldh Toplic - dečka, Andreja STIPLOŠEK iz Dramelj - dečka, Polonca MOČNIK iz Loke pri Zidanem mostu - deklico. 22. 2.: Mateja GLOJEK KRANČIČ iz Šmarta ob Paki - dečka, Barbara POTISK iz Podplata - deklico, Marjana ROJC iz Celja - deklico. 23. 2.: Tina HORVAR ALT iz Prebolda - dečka, Andreja TRUPEJ iz Griž- dečka, Špela POLENIK iz Nove Cerkve -dečka. Romana STROPNIK iz Dramelj - deklico, Mojca VERBEK iz Podplata -dečka, Špela PERPAR Iz Celja - dečka, Blanka PADEŽNIK iz Slovenskih Konjic • deklico. 24.2.: Alenka PUČNIK KUK iz Slovenskih Konjic - dečka. Ivica TAJNŠEKiz Polzele- dečka, Mardna ŠKOR-JA iz Laškega - dečka, Suzana PAVLIN iz Bistrice ob Sotli - dečka, Karmen BLATNIK iz Tabora - deklico, Majda ZDOLSEK iz Loke pri 2usmu - dečka. SMRTI Celje Umrli so: Jernej KUMER iz Celja, 65 let, Maksimilijan LIPICNIK iz Celja, 96 let, Branko ZAGORIČNIK iz Celja, 55 lel, Ferdinand ČRET-NIK iz Lipe pri Prankolovem, 90 let. Senja BOMBAČ iz Škofje vasi, 46 leî, Maijan KOČAR iz Štor, 53 lel, Frančiška LONČARIČ iz Celja, 77 novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 29 Umrla je upokojena sodelavka VIKTORIJA ŽGUR Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. ZAHVALA Ob boleči iji mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta» dedka, brata (n stnca LADISLAVA NOVAKA iz Marija Gradca 60, LđŠko (9.4.1936-19.2.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v najiežjik trenutkih ter prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pod. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter izražena usuia in pisna soža-Ija. Iskrena hvala g. župniku, nečaku Gabrijelu Knezu za lepo opravljen obred in sv. mašo, kolekdvu Komunale Laško za organizacijo, g. OjstrŠku za besede slovesa ter sodelavcem Cinkarne Celje in Banke Celje, d. d. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala, da ste ga v lako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji pocL V globoki žalosti: žena Štefka, sin Bogdan z ženo ter vnuka Urška in Miha L100 TUoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin naie bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in botra ANTONA GRGURICA iz Gabmega pri Laškem (26.6.1942-21.2.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše ter za denarno pomoč. Posebna hvala g, dekanu Horvatu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, Komunali Laško za pogrebne storitve, pevcem, trobentaču. govorniku Petru Ojslriku in Bolnilnicl Tt>pol§ica. Hvala vsem in vsakemu posebej. 2alu|oči: žena RozaUja, hčerka Darinka z Dom-nom, sin Marko z Andrejo, vnuki Enya, Robert in Rok (er svakinja Marija z družino L99 let, Marjan KOSTOMAJ iz Verpet, 46 let, Danijel LOKOVŠEK iz Celja, 43 lel, Cvetka VRANO iz Tmovelj pri Cehu, 53 let. Anton MULE) tz Sentjurgerta, 75 let, Katarina RAZGOR iz Landeka, 83 let, Stanislava LEBAN iz Celja, 76 let, Vladko UPOVŠEK iz Dobrine, 74 let, Štefan ZAJC iz Velenja, 81 let, Ana BALOH iz Zabukovice, 55 let, Rudolf KRK iz Zabuko-Vîce> 63 let, Valentin KRULEČ iz Prebolda, 81 let. Velenje Umrli so: Marta Frančiška VELTHAUSER iz Velenja, 65 let, Marija GORIČAN iz Nazarij, 82 let, Jožef JOŠOVC s Polzele, 62 let. Šmarje pri JelŠab Umrli so: Štefan KOREZ iz Rogatca, 52 let, Anton MLAKAR iz Pustik, 94 let. Marija ZAVRŠKI iz Ibncovca, 58 let. Leopold BOŽIČNIH iz Imenske Gorce, 81 let. wvifw. rad i ocel je .com ZAHVALA Ob s mrli drage mame, babice in prababice JOŽEFE GREJAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izražena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala vsem, ki sie jo v tako lepem Številu pospremili Tiâ njeni zadnji poti. Hčerki Silva in Jožica z družinama 1012 V SPOMIN ROMANI KOZAR (23.8.1967'29.2.1996) Leta minevajo, spomin ostaja ... Mož Ljubo in sin Dejan 1020 A a S Kako sta prazna dom, di^HSče, naáe oko zaman te íAfe M več tvojega smehljaja, le tTyd in delo tvojih pridnih rok za veár\o nam ostaja. V SPOMIN 28. februarja je minilo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, bral in stric IVAN PUKMAJSTER Leto dni na TVo^m grobu svečke ie gorijo, v ialostnih očeti solze se iskrijo. V twiih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s Teboj odšla je tudi no^ú sreča. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu- Žalujoči: žena Mojca, sinova Darko in Uroš, mama ter brata in sestri z družinami 5T7 V domu našem je praznina, v srcu naÉem bolečina, spomin nnie pa žari, čeprav te veČ med nami ni. V SPOMIN ŠTEFANIJI KOTNIK (18.10.1923-28.2.2003) Mineva peto leto že, karte več ni. Prazen dom je in dvorišče, nnSe oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, vendar trud ia delo pridnih rok za tabo ostaja. Nam ostala je bolečina in večna je praznina. Prisrčna hvala vsem sestram, sorodnikom, sosedom, dekanu Vicmanu, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo poznali in ji prižigate svečke. Hvala! Vsi njeni; Olga, Joži. Miro z družinami in mož Herman lOlt V SPOMIN (3.3.2006-3.3.2008) M solze, ni besede, ki izrekle bi žalost, kako težko živevi je brez tebe. NIKOLA in ob tvojem grobu staň vedoč, da te nikoli več ne bo med nas. Žena Ana in bral Karlo z družino erc Na gomilo tvojo rano bom spominčic nasejal. ko jim cvetje bode dano, a^ke v iopek bom nabral ^pek pa na srce denem naj mi tvoj spomin mladi, dokler se s teboj ne sklenem, kjer bCifve v ueke nťí (S. Gregorčič) V SPOMIN SEBASTJANU BRESKEMU (9.11.1982-27.2.2006) Dve leti na grobu preranem svečka gori, v naših srcih pa bolečina skeli. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in prinaSate cvetje. Ati, mami, sestra Barbara 1043 Spremlja tvoja nas podoba kot za časa je tiv^enja. Vsakemu po svoje vtisnjena je neizblÁielo. dokler um in misel opravljajo nam delo. Po letu dni, kar je umrla V SPOMIN naši mami, sestri, stari mami, prastari mami, se-strični, mnogim prijateljici in znanki IVANKI LESKOVŠEK iz Trubarjeve ulice 20 v Celju še enkrat hvala za vse življenjske trenutke in tvoje dobro. Vsi tvoji 1063 Prazen dom in kmečka zemlja, ki si jo Ijabil. za tabo sta ostala. In naša srca žalostna, ki za teboj bodo jokala. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega mo* ža. očeta, dedka in pradedka RUDUA DRAMETA iz Dobrine IS (13.5.1928*14.2.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarih cvetje, sveče in za svete maše ter pokojnika v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Žena Terezija, sin Peter (er hčerke Zofka, Danica» Albina in Marica z dmžinaml âiœ 30 PRODNIK novi tednik KINO PRIREDITVE PLANET TUS KinamatograR ti pridriii|«io pravico ia apramemb« pngmna. P. 8. LfulBfn ta, romantična drama {postíná pnyefceja) 19.00 arada Juno, konin drsffia {pr?dorvniams) 19.D0 p9tít, »bffta in nedelja Tea, domâjljshj film 16.55 13.0S ćetrtdc. »bola in nedetja Jedrn Rambo. akcijAi lidor mO, )8,30, 20,50.22.50 12.00. R10Semek.petfik. sobota in rwtftlia Poiast iz voda, drtânska pusiofeviiina 13.30.21.50,25,55 Swatnav Todd: Hudíiov brim, grozljivka - micftd ^$.40. 21,40 19.10 v$ak dsn raw v sr«do M fi9fíta a atvc«, akdî^ drams 18.55. 21.2a 23.50 L totQiARan,1iiiinínaln8 romantifna drama 16.40.1B.50 Vodno piSa niuïS navwta, romaniiSni lio-madTia 16,00.18.21). 2040.2Z5S Ahfin in wvoriSii, dnânska komedija 18.10.15.30.17.10,17.30 11,^. tllO, >3.30 Samek, pelët. sobote in neMja WílsoAova vojna, drams 2U0. 21ÍD Aitorn nt eHnipijskiii ignh. komitrta pu* stotoviftna 16.tD. 18.40 13.40 BPtrtek. petek, sobota in Poiafim, ZFtnlor 17^. 2Î.40 2 » : I », v 11 iT. e Petek ob 20. uri, Športni park Šentjur -P2; Pogled z druge strani» večer z afriškim gostom Idrisom Fadulom iz Sudana, sledi ogJed fUma Kurja perspektiva. Sobota med 9. in 12. uro, Mestni trg: pr{a) va sobota Sobota med 10. in 11.30 ter 13. in 16. uro v Centru kulture Gustav: Bobnar-ska delavnica - afriški bobni, brezplačno. prijave na 031 785 - 417. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404 Î46 (Gregor), 051 680 799 (Aljaž) aU in-fo^skms.net. Egdooi Uradne ure: pisarna Cesta MiloSa Zi-dan§ka 28 (Športni park), petki od 15, do 17. ure. Rekreacija: telovadnica 0§ Franjd MaJ-gaja. sobota 14.30 rekreacija - košarka, odbojka, možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. čeu-tek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mesmi ti^Sjentjur. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko dništvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 9. marca, na Plešič. Odhod ob S. uri pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stânetovi ulití 20, plačilo za avtobusni prevoz 15 evrov. ^jjnon Uradne ure: od ponedeljka do Četrtka med 12. in 20, uro, v petek med 12. in 23. uro, v soboto m«Í 18. in 23. uro. Natečaj: Razpis za otroško pravljico, dela lahko do 10. marca v tipkajii obliki pošljete na naslov Društvo Smod, Mesuia ulica 2, Laško ali na info^smocl.com (s pripisom natečaj za pravljico). Akmaino: - možnost najina glasbene sobe (v prostorih Društva Šmoci) - brezplačen tečaj računalništva za začetnike (Smocl, mobilna učilnica) • Šmod prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim Ddfll - koordinator EVS (Evropska prostovoljna služba) - delo na mednarodnem področju in MSS (Mladinski svet Slovenije) Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. KRIZNI CENTER ZA MLADE Ifelefon 493-05-30 DRUSTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492.63-56 ŠENTCELDA Slovensko združenje za duševno zdravje- pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi moto>ami Krekov trg 3. Celje telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE- mji œlski fn&SKii Celjski mladinski center - nov logo Petek ob 21.30: Low value. Six tin jonesy» Slo vinjen; rock/punk/ska koncert Ponovno organiziramo tečaj tisanja in slikanja pod mentorstvom Manje Vadla, prijave na www.mc-celje.si ali 490-87-40. Redno dogajanie v dvorani: tae do ' Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19,00. Vodi Grega T^ršek; KUD Superstar • ples: torek ob 15 30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling ' modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: Četrtek ob 19. uri. ŽRTVENASlUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00» ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mafl: drušcvo»SQS^>drustvo»sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUřTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CCUE Dodajati £vl jenje dnem in ne dneve živijeDju;Ma^jeva4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INřnrUT BLIŽINA» telefon: 03/492-55-80 Skupine: -za starše -za razvezane • za žensky žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja HiTRO NAROČITE mmm Dvakrat na taden« ob toridh In patidh« zanimivo branje o ihrijanju In cfehi na območju 33 občin na CeljaltMn» Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0»81 pctíiova pa€1.25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na m&sec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brexplaôno prejemajo §e posebne ridaje Novega tednika. Naročniki Imajo tudi pravico do štirih bretplaônîh malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. TTTT^ tudi letnik 2008 4 'TiV/iT-l prilogo TV-OKNOl petri! kmiÉšmiáktmŘá^^áé^ aàwm. NOVI TEDHIK Prešernova 19 300C Celje NAROCILNICA kntipimtt M. Ortun rofftvo: mu- Podjetje NT&RC, d.o.0. Direktor 5^0 Srot Podjetje oprav^ ČasopisnozaiožniŠko, radijsko in âgen-djsfco'lržno dejavnost NaskFv: Prešernova 19.3000 Celje, teldon (0314225190, tax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek lopei^ cena torkovega izvoda fe 0»81 EUR petkovega pa 1^5 EUR. l^jntoa: Tea r%)dpečan Veler. Naročnine: Mâfda KlanSek. Mesečna naročnina ie 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 BUR. $te\^lka transakrijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenjh nikopisov In foto- grafij ne vračamo. Tisk: Pelo, d.d., Tiskar3ko sredjšče, Dunajska 5, direktor. Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.3% davek na dodano vrednost MOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Staniejčíč, Urednik foiografije: Gregor KatiČ. Računalniški prelom: Igor Sarlah, And^ja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-maif uirdnlštva: Icdnik^t-rcsi; E.nuil tehničnega uredništva t^ika.tednik^nt-rc.si RAMO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglcz Ur^nica informativnega programa: Janja Intihar E-mall: radio(®nt-rc.si, E-mail v studiu: Ínfo@>radÍocelje,com IIREDNIŽTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek. Urška SeUšnik» Branko Stamejčič. Simona ŠoliniČ, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AQKMCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in R;>Hiit fVljp fpr nnni ;igpnnj5:kp 5>tnnh.rp Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: V<4ko Grabar, Zlaiko Bobinac, Viktor Klenoviek, Alenka Zapušek, Rok Založnik lUefan: (03)42 25 190 Fax: (03j54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po etekt. poští: agencija(^t-rc.si novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 - Nagradna križanka POMQČ: ETAIN'francoska mesta blizu Verduna, ETUI-tnk, 16A0AN-me$to v Nigeriji, HALUGA-morska alga rjave barve, LLANEAO-ju^oameriški pastir Nagradni razpis 1. tiâgrâdâ: bon za diagnostični pregled v Biovital u na ProseniŠkem; 2. nagrada: bon za 10 evrov za nakup v Optiki Salobir; 3. • 5. nagrada: 3-urna vstopnica za kopanje v Termaii Oiimia. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT^RC. Prešernova 19> 3000 Celje do Četrtka, 6. marca. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tedni* ka, ki je izšla 22. februarja 2008. Rešitev nagradne križanke iz st. 15 Vodoravno: SASS, AKNA. RION, OBRAMBA, RAA. UIC. ENN, EÔ, ACA, MČ, ADI, EROTIK, AUDI, RATING. MUKDEN, VERANDA, NAKSOS, AJA, AARON, RIVAL, NJ, PRLEK, RIM, NE. AEDA, EVIPAN, STA, DRESEN, ABANO, AMBON, TRI, ORSK, TAR, AŠAR, SAPA. INA. MARANI, OT, EMIL HEGLE, SVENDSEN, AVI, AMIL, JOK. DAKA. Geslo: Trenutno najboljši biatlond. Izid žrebanja I. nagrado - bon za specialno masažo hrbta v Lepotnem centru Kračun v Ločah, prejme: Alojzija Hrastovec, Pra-preče 19 c, 3305 Vransko. 2. nagrado - bon za 10 evrov za nakup v Optiki Salobir, prejme: Tamara Čerček, Sončna ulica 4, 3240 Šmarje pri Jelšah. S. - 5. nagrado • bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Gregor Jančič, CvetJič-naullca 17,3000 Celje; Vida Pilinger,Lazel6.3222 Dramlje in Marjana Zupan. Trsteniška 8, 3272 Rimske Toplice. 21 1 2 3 4 5 i '7 1 8 9 10 11 12 ;13 1 14 15 Ih 17 16 19 20 |22 24 25 j26 Ime In priimek: Naslov: _ HOROSKOP mm OVEN OruL Nikar ne obešajte neuspelih avantur na veliki zvon. saj vas bodo čnli celo u deveto vas. To utegne bUi zelo neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna uie-SÛ- Nikar se ne prenaglite. On: Čas za ljubezen je več kot ugoden, ne smete pa se preveč obirati, saj tudi nekdo drug čaka rtû podobno pribžnost. Prod iconru tedna pričakujte pomemben telefonski klic, ki vam. bo marsikaj pojasnil Onn: ZnuSli se boste v prav komičnem položaju in Se najbolje bo, da vse pustile, Se preden se vam bo čeloma zadeva zrušila na glavo. Poskusite raje na kakšnem drugem področja • na primer v ljubezni... On: Ne vztrajajte trmasto na prepričanja, ampak poslušajte tistega. Ú vam hoče svetovali le najboljše. Pred vami je ob-dûbfe, kû si boste precej izboljšali finančno stanje, kar se bo pozrmh tudi nekje drugje. Ona: Začnite razmišljati drugače. bolj optimistično, pa bodo tudi rezuUali boljši, saj ste zmožni dosti več kot dosegale zdaj, Priložnost vsekakor obstaja. na vas pa je. da jo tudi izkoristite. On: Napako, ki jo bosie naredili. bo prijatelj sicer odpustil, vendar pa bo /hed vama ostal trpek priokus nezaupanja. Zakaj se spuščale v stvari, za katere taka ali tako veste, da jih ne morete obvladati^ Ona: Nekdo se vam že dolgo skuša príbližaíi; treba se vam je le ozreti in se seveda odločili. Lahko bi bilo prav prijetno, saj konec koncev tudi vi trenutna potrebujete nekoga, kibopri-sluhnil vašim Čus/vom. On: Ne prilagajajte se trenutnemu trendu, še zlasti, če ste prepričani v pravilnost svojega početja. Ljubezenska romanca v blátni vas bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boste našli ustrezno tolažbo ... DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Malo več previdnosti bi vam ne Škodovalo. Ali ne mislite, da ste se preveč izpostavili, kar bo lahko nekdo prav lepo izkoristil? Popazile mab na svoje kilograme, saj ste v precej neugodnem obdobja... On: Stvari se bodo začele obračati na bolje, kar bo predvsem naključje in ne vaše delo. Toda tudi naključja je treba znati izkoristiti. Boste videli, dogodki se bodo odvijali hitro in predvsem nepredvidljivo. Ona: Nepremišljene besede se vambodo maščevale in prav potruditi se boste morali, če boste hoteli stvar povrniti na tisto stopnjo, kjer je bila pred to polomijo. Poskusite se izogibati takšnim potezam! On: Vúíí namigi so več kol prozorni, zato se ne trudite prepričevati ljudi v nasprotno. Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi vam. Zakaj takega bo potrebno kaj več kol le arogantnost. Ona: Prejeli boste novico, ki vas bo več kot razveselila, saj se vam bodo odprle možnosti, o katerih ste lahko doslej le sanjali. Novico boste delili tudi s pannerjem, kar vam bo le še polepšalo teden. On; Partnerka vas bo prijetno presenetila, vi pa ji boste vse vrnili z obrestmi, kar bo ugodno vplivalo na intimno življenje, ki je zadnje Čase precej pešalo. To je vaš srečen teden : uživajte ♦ kolikor le morete. DEVICA Ona: Še vedno boste omahovali med dvema možnostma, a vedite, da sedeti na dveh stolih ne gre. Hitro se vam lahko zgodi. da boste ostali praznih rok. kar bi bilo po vseh veUkih načrtih veliko razočaranje. On: Vaše ljubezensko življenje je povsem neobvezujo-če in polno prijetnih presenečenj. Izkoristite ugodno priložnost in si izboljšajte tudi finančno stanje, tako da boste lahko brezskrbno preživeli naslednje dni. Ona: Kar se da hitro boste morali reagirati, saj boste sicer zamudili ugodno priložnost. Ne odlašajte, temveč zgrabite priložnost z obema rokama in z malce sreče vam bo uspel pravi poslovni podvigi On: Odpravili se boste na pohajkovanje po okolici in se pri tem pošteno sprostili ter si nabrali novih življenjskih moči. O vsem skupaj boste realno premislili in se dokončno odločili. kako naprej. KOZOROG Sk Ona: Včasih se zgodi, da tudi slepa kara zrno ruijde. Vendar seje tudi takrat treba potruditi, da se zrno loči od plev. Zato se nikar ne zaletavajte z glavo v zid. ampak zadevo temeljito preadarite. On: Postavite svoje pogoje in kmalu boste opazili, da jih bodo sprejeli tudi ostali. Čaka vas prijetno presenečenje v družini. kar vam lahko docela spremeni dosedanji življenjski tempo. Seveda v pozitivni smeri! VODNAR ^ Ona: Pomagali boste prijateljici. ki vas je pred nekaj dnevi za pomoč tudi prosila. Delo bo sicer precej naporno in urru» jajoče. vendar lahko pričakujete hvaležnost in trajno prijateljstvo. ki ne bo kar tako. On: Preden se boste lotili neke precej zapletene zadeve, bi bilo zelo dobro, da bi poizve-deli. kakšno mnenje imajo o tem ljudje, od katerih ste v lem trenutku precej odvisni. Previdnost vam ne bo škodovala. Ona: Spremenili boste odnos do dela. kar bo vzbudib odobravanje med sodelavci. Je že res, da boste morali v uresničevanje svojih aljev vložiti malo več truda, vendar se bo to izplačala. On: Vse vam bo Slo natanko po načrtih, vendar zato nikar prehitro ne odnehajte z vztrajnostjo. ampak se do konca potrudite tako, kot znate le vi. Nagrada, ki vas Čaka na koncu. bo nadvse prijetna. QICZBZ^SIïHa Puranček zmagal. Maja blestela Maja Slatinšek se je vmila z Irske, kjer je v soboto nastopila na nacionalnem izboru za Evrosong. Med šestimi finalisti je telefonsko glasovanje zmago dosodilo lutki Du-stin Ihe IXirkey, zdaj pa se Irci ne morejo odločiti, ali jim je to všeč ali ne. Brez dvoma pa je Maja nastopila odlično, saj pohvale in nove priložnosti dežujejo iz vse Evrope. »Še vedno sem tako zelo pod vtisom te neverjetne izkušnje, da kar ne vem kje bi začela, toliko vsega se je zgodQo v teh dneh,« pripoveduje Maja po prvi noči, prespani doma. »Ta življenjska izkušnja mi je prinesla res ogromno dobrega, ogromno podpore in tudi novih priložnosij. O sodelovanju se dogovaijamo s Srbi, z Irci, Angleži» s Švedi. To je bil res velik korak, s katerim smo presegli vsa pričakovanja. Najbolj me je razveselil prav odziv ljudi» ki so mi dali vedeti, da me resnično podpirajo. Tudi na nacionalni televiziji so mi po izboru dali vedeti, da bi bili veseli naše zmage, ker je bilo z nami lepo delali. Imela sem res odlično ekipo, profesionalno izvedbo, čutila pa sem tudi veliko podporo iz Slovenije. Pred nastopom sem se spomnila na lo in mi je pomagalo. Trema na takem nastopu je vseeno malo večja kot sicer.« Kai se tiče zmagovalca, je puran Dustin razvnemal strasti že pred samim izborom. »Morda je bil za las priviligiran. Še zadnje jutro je imel namreč oddajo in otroke pozval, naj glasujejo zanj, čeprav tega ne bi smel. Je pa, za javnost sicer anonimen človek, ki ga upravlja, tako izjemna in enkratna oseba, da mu zmago iz srca privoščim.» zaključi Maja, ki se te dni vrača v utečene tire študijskih in glasbenih obveznosti, StO, foto: GK Spomini na moije in Celje v torek so v Knjigami in antikvariatu Antika pripravili literarni večer z Branetom Grubarjem, ki je predstavil svoje spomine na jadranje, zbrane v knjigi z naslovom Kam? Drugam! Brane Grubar je gledališki igralec, ki je 22 lel živel in stal na odrskih deskah tudi v Celju. V knjl^ so opisane njegove intimne izkušnje o morju, jadranju in mnogih drugih stvareh. Zapisal je tudi svoja razmišljanja o življenju, saj se mu zdl> da v svetu manjka pozitivnih čustev in razmišljanj. Spomni] se je tudi dvanajstih let, ki jih je preživel v Celju, in dodal, da si želi pred koncem svoje igralske poti še enkrat nastopati v celjskem gledališču. K5, foto: KD Pogovor v Antiki je vodils Milena Ževart, Brene Gnibar pa je opisal nekaj zanimivih Izkušenj, kj jih je (tobH na morju. Bojan Emer^ičja do večernega naslova prišel s izrekanji. Pa tudi malo W-slave je bilo najbrž vmes J priznal dvakratni žlahtni komedijant Dnevov komedije (leta 1995 In 1999) pravtako dvakratni žlahtni komedijantki (1996 in 2001 ) naši. celj^ Igralki Anici Kumer, ki zvesto obiskuje Dn«ve komedije. Še posebej se ja razveselila svojega TV-sinka iz NMK In tudi mlajše kolegice Barbare Cerar. Ptieekl Iz komedijantske malhe Boj za komedijantske stolčke se nadaljuje, festival smeha v 5LG Celje pa se je prevesil v drugo polovico. Pred občinstvom in žlahtno žirijo, nato pa «za zaveso«, se je že predstavila plejada odličnih slovenskih umetnikov, v komedi-jantski malhi pa se je tudi nabralo kar nekaj zakulisnih paberkov. Nekaj vam jih ponujamo za zobanje ™ MATEJA PODJED Folo: SHERPA Dva za enegaja zaokrožila šaljiva vest po gledališču. Potem, ko je odšel legendarni upravnik Borut Alujovič, sta v hišo prišla kar dva Boruta. Najprej Smreker iz Opere Ljubljana za pomočnika upravnicíTlni Kosi. v Času Dnevov komedije pa Še Odlazek. Ta Borut seje vzgodo-vlno gledališča vpisal kot prvi PR-ovec, sicer je komunikolog, podiplomski študent In na čisto brez izkušenj na tem področju. Nov Izziv je vzel resno, v podpori z vodjo predstav Jemejo Volíand in kolektiva, ki, kot pravi, ga je lepo sprejel. Rezultati sledijo! Vceljski Evrofillji je večerni naslov proslavila BarbaraVidovic. 2 njo se je veselila še enaBerbara, pravtako igralka, s priimkom Medvešček. Njuna evforija ni bila narejene. Takšni sta, Barban celjski. STE BILI POŠKODOVANI želite primerno denarno odškodnino? BREZPU.ÔNA QgQ PICEIJS. Ljubljanska usia 20 ret. Številka: PLESKARSTVO FASADERSTVO ^KUGIER Kosovelova 16 3CND0CřU« GSM «41 4SI 0S6 Ttel 03 Ottt