J p ‘i ‘> jIheri^ka Domovi ima UJ St :> N. y ‘ AMCRICAN IN SPIRIT W03^mm IM LANGUAGE OMtf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 3, 1967 __ SiOVCNiAN CORNING H€WgPAP ki je sedaj pomožni blagaj- Ijem, če ne celo pred zadnjim. Ko je leta 1954 začel kritizirati “Novi razred”, kot je imenoval vladajočo komunistično plast, in se zavzemal za večjo poštenost v javnem življenju in še posebej za bolj demokratično obliko socializma, je bil odstavljen od predsedstva narodne skupščine in podpredsedstva zvezne republike in obsojen v ječo, ko je bil v New Yorku objavljen njegov “Novi razred”. Tega je po prijateljih spravil v tujino. Milovan Djilas je bil pogojno izpuščen na svobodo, pa znova obsojen in zaprt, ker je “izdal državne tajnosti”, ko je pisal v svojih spominih o Stalinu. Preteklo soboto so ga izpustili iz ječe v Sremski Mitroviči, kjer je bil zaprt v skupni sobi s starejšimi zločinci, med katerimi so bili nekateri morilci. Izjavil je, da ga to ni preveč motilo. Pred vrati ječe sta ga čakala njegova žena in sin Aleksa, star 14 let. Djilas je odklonil vsako izjavo o politiki, pripomnil je le, da so postopali z njim sicer stro-yu., pc v in. ha j e bila izpui ^'r'" -NPJ... stitev zanj iznenadenje. Djilasovi prijatelji v tujini so že dolgo časa pritiskali na Tita, da Djilasa izpusti. Ta se je temu upiral. Ko je pretekli mesec pomilostil Rankoviča in njegove ožje sodelavce, potem ko so bila v javnosti in pred zvezno narodno skupščino razkrita vsa njihova nezakonita dela in zločini, mu ni preostalo drugega, da pusti iz ječe tudi Djilasa. V ječi sedi le še zadrski profesor Mihajlo Mihajlov. Njegov greh je v očeh jugoslovanskih komunistov največji: zahteval je konec komunistične diktature v Jugoslaviji! ------o------ V Argentini izbruhnila vladna kriza B U E N O S A IR ES, Arg. — Pravzaprav je kriza za kulisami trajala že dolgo. V vladi ni hilo nobene skupne sodbe, kako je treba rešiti finančno krizo in delavske pritožbe. Poleg tega je inflacija hudo prizadela vse sloje prebivalstva, ker je draginja rasla hitreje kot pa povprečni dohodki. Krizo so napovedovali tudi spori med vodilnimi generali. Nekateri med njimi so v znak protesta demisijonirali, kot na primer general Pistarini, ki je bil član zarotniške trojke, ki je strmoglavila zakonitega predsednika dr. Ilijo. Opazovalci mislijo, da ni izključeno, da bo de-misijoniral tudi sedanji predsednik Ongania, drugi pa sodijo, da bo vojaška junta razpisala volitve. ni k pri okrajnem blagajniku F. Brennanu, mati cpl. Edwarda, U.S. Marine Corps, Camp Le-june v N. Carolini, sestra Johna Grdanc, Mary Cizel, Sophie Volcansek, Margaret Tucker (Lauderdale by the Sea, Fla.), pfc. Albina, padlega v drugi svetovni vojni na Guadalcanal, in Stephanie Mlač. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Podr. št. 25 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, ob 3.30, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Alberta Miklavčič V petek je umrla v Richmond Heights General bolnici 50 let stara Alberta Miklavčič s 699 E. 156 St, roj. Rayer, žena Ernesta, mati Richarda L. in Mrs. Giro (Elaine) Grandine, 3-krat stara mati, sestra Josepha Rayer, Mary Rayer, Anne Disanto, Molly Palechek, Louisa Rayer in pok. Frances Rayer. Bila je čla-Pogrcb je bil. iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. Jacob (Jack) Žele Na mestu svoje zaposlitve je umrl 78 let stari Jacob (Jack) Žele, bivši Clevelandčan, ki je zadnjih 35 let živel in delal kot vrtnar in sadjar v Madisonu, O., 5305 Emerson Rd. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne ob 1.30 Hillcrest pokopališče pod Potniški superje! bosta gradila Boeing m 0.E« WASHINGTON. D.C. — Zvezna vlada je na temelju priporočila strokovnjakov izročila gradnjo novega potniškega superjet letala, ki bo vozilo z brzino 1,800 milj na uro po 300 potnikov preko oceanov, Boeing Co. in motorje zanj General Electric Co. Prvo, poskusno letalo bo ve: jetno letelo že leta 1969, gotovo pa leta 1970. V m inem prometu pa nova superjet letala še ne bodo do leta 1974. Boeing računa, da bo zgradil za domače in tuje potrebe do 700 nowh letal ali še celo več. Pri tem bo imel na eni strani konkurenco v francosko-britanskem letalu Concorde, ki bo z brzino 1,400 milj na uro nosil okoli 120 potnikov, pa tudi v ruskem superjet ootniškem letalu TU144. Za gradnjo ameriškega super-jet potniškega letala se je potegovala tudi družba Lockheed Aircraft, za gradnjo motorjev v; na vodstvom J. Žele pogrebnega zavoda ob opravilu, ki ga je izvršilo Društvo Ribnica št. 12 ADZ. Ann Siat V nedeljo zjutraj je umrla v St. Vincent Charity bolnici Ann WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je vlada Združenih držav objavila, da ne more u-streči prošnji Jugoslavije za dobavo pol milijona ton pšenice in večje količine olja in viškov svojih deželnih pridelkov na temelju kongresnega sklepa, ki prepoveduje vsako dobavo viškov deželnih pridelkov državam, ki trgujejo s Severnim Vietnamom ali Kubo, oziroma jima kako drugače pomagajo. To določilo je bilo na predlog kong. P. Findleyja, republikanca iz države Illinois, vključeno v proračun poljedelskega tajništva. Pravosodni tajnik Katzen-bach je odklonitev jugoslovan- j pa Pratt & Whitu y. ske prošnje sporočil jugoslovan-' skemu poslaniku v Washingto-nu Veljku Micunovicu. Verjetno zadnje demonstracije proti A-meriki v Zagrebu, ko so razbijali okna na poslopju ameriškega konzulata tam, ne da bi policija posegla vmes, na to odločitev niso bile čisto brez vpliva. Jugoslavija je v zadnjih 12 letih dobila za 900 milijonov dolarjev ameriških deželnih pridelkov v okviru programa “Hrana za mir”. Tokrat je hotela dobiti večje kobčjne pšenice in olja, četudi je imela doma izredno dobro letino in ji tudi maščob ne manjka. V Belgradu so računali, da bodo lahko del lastnega pridelka prodali za dolarje v tujino, če bodo dobili zaprošene količine iz Amerike. Na ta način so upali priti do nekako 30 milijonov dolarjev deviz. AMERIKANC1 SESTRELILI 7 RDEČIH MIG21 LOVCEV Včeraj so ameriška letala sestrelila v doslej največji letalski bitki nad Severnim Vietnamom 7 modernih MIG21 lovskih jet letal. B52 so bombardirali razna rdeča oporišča v Južnem Vietnamu in v demilitariziranem področju. — Hanoi je odklonil britski predlog za razgovore o premirju. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je bil za severnovietnam-sko letalstvo doslej najčrnejši dan. V spopadu z ameriškimi letalskimi siiami so Severni Vietnamci izgubili 7 svojih najmodernejših jet lovskih letal MIG21. Če pomislimo, da imajo vsega skupaj le okoli 75 jet letal, od tega morda niti polovico M1G21, šele prav razumemo, kolikšna je izguba. Ameriške letalske sile po ameriškem poročilu niso imele izgub, po poročilu radia Hanoi pa so bila sestreljena 3 ameriška letala na področju Hanoi-Hajfong. Vsa rdeča letala so bila sestreljena z raketami vrste Sidewinder in Sparrow. Prve slede cilju same, ker jih vleče nase vročina iz jet motorjev, druge pa vodi radar k cilju. Podrobnosti o letalski bitki še Iz Clevelanda in okolice -----n—--- Nkrumah ve postal Gvineji odveč CONACRY. Gv. — Bivši ganski diktator Nkrumah. ki je ravno tako vznemirjal ves svet kot pred njim pokojni; Lumumba iz Konga, se mora isedaj gotovo slabo počutiti. Ko, so ga strmo- Siat, roj. Škufca, z 29429 Woodway Dr. v Wickliffu, stara 54 let, žena Edwarda, mati Mrs. P rank Hoffert, 2-krat stara mati, sestra Jacka Škufca, Mrs. Julia Kazlauckas in Mildred Škufca. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.30, v cerkev Matere Božje Karmelske ob 9.30, nato na Kalvarijo. J ! • Slavili v Ghani, j<} našel pribežališče pri gvinejskem diktatorju Secou Toureju. ki mu je obljubil vso pomoč, da se vrne domov. Ostalo je p:. - pri obljubi. Časi so se pa spremenili in z njimi tudi prijateljstvo Secou Tou-reja do Nkrumaha. Ghanski begunec je pač postal za Gvinejo nadležno politično breme. Zato Nkrumah lepo počiva v svoji vili, obdan od svoje domače telesne garde. Pa še ta mu uhaja — domov! Tako mine slava sveta tudi za afriške diktatorje. Hanoi zavrnil britski predlog SAIGON, J. Viet. — Britski zunanji minister G. Brown je predložil Združenim državam. Severnemu in Južnemu Vietnamu razgovore za končanje vojne v Vietnamu. Združene države __________________________ so ponudbo takoj sprejele, nato ter dobro oborožena. Ameriška1 tudi Južni Vietnam. Severni ’etala. ki so bila v boju z rde- Vietnam uradno še ni odgovoril. niso znane, objavljeno je bilo Le, da se je vršila blizu Hanoia, kakih 30 do 40 milj severno in severozahodno od mesta. MIG21 so najmodernejša rdeča letala, ki so se doslej pojavila v Vietnamu. Dosežejo do 1500 milj brzine na uro in so zelo okretna cimi. hoče “Zunanjih sedem’ v Skupni trg ŽENEVA, Šv. — Svobodna Evropa je v gospodarskem pogledu povezana v dva bloka, v Skupni trg in v “Zunanjih sedem”. Zadnja skupina je sedaj odločila, da bo delala z vsemi silami za vstop v Skupni trg. so F4 z brzino do 1600 milj na uro in oborožena za boj v zraku z raketami Sidewinder in Sparrow. Letala F4 in imajo dva člana posadke, MIG21 pa le enega. B52 so napadli i deta'Oporišča v bližini mesta Hue na severu KČ/ tleh Južnega Vietnama, kjer so v so- [ boto odkrili zbirališče kakih 1 Britanski 1000 rdečih, ki so napadli položaje marinov pri Da Nangu. Bombniki B52 so izvedli dva napada tudi na demilitarizirani pas, skozi katerega skušajo rdeči prodreti iz Severnega Vietnama Južni. Mornariška letala so potopila večje število rdečih obalnih čolnov in ladijc, ki so j vozili rdečim potrebščine. Premirje 48 ur od Silvestrovega čez Novo leto je bilo brez večjih vojaških akcij na obeh straneh, vendar je prišlo do 178 manjših spopadov. Med podro-bim dvodnevnim premirjem za Božič je bilo 122 spopadov. toda hanoiski radio je britanski predlog označil za “varanje svetovnega javnega mnenja” in Britanca za “Johnsonovega besednika”. Britanija je ponudila vojskujočim se stranem v Vietnamu, da pripravi vse potrebno j za razgovore kjerkoli na svoji!: predlog je naletel na dober odmev po svetu in pa- V Florido— Mr. in Mrs. Michael Telich s 64 E. 211 St. sta odpotovala na oddih v Florido, v Pompano Eeach, kjer bosta ostala, “dokler se ne naveličata”. Vsem prijateljem, znancem in klientom sporočata lepe pozdrave. Mrs. F. Lausche dobro okreva— Žena sen. Franka J. Lausche-ta, ki si je pri padcu po stopnicah 29. oktobra lani zJomila kolek in roko, dobro okreva, pa bp morala po besedah senatorja vendar ostati v Benjamin Rose Hospital v Clevelandu še 4 do 6 tednov. Iz bolnice— Mrs. Jennie Segulin, 10214 Reno Avenue, se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila in pozdrave. Zdravje se ji polagoma popravlja. Zadušniea— V petek, 6. januarja, ob 7.30 zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Hočevarja ob 4. obletnici smrti. Novi odbori— Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima za prihodnje leto sledeči odbor: pred. William Vidmar, pod-pred. Frank Wirant, taj. in blag. Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland. Ohio 44110, tel. 481-2246, zapis. Anton Tavžel; nadzor. Joe Champa, Ivan Cendol ter Frances Tavžel; zdravniki: vsi slovenski; zastopniki: za Klub društev SND Frank Wirant, za konf. SND W. Widmar. za SDD , j . i V V . VVAVAiliCii. OJL./A.V pež Pavel VI. je v posebni po-jj. Post L Lustig in p ModiC; Za slanici predsedniku britanske jSNČ T_ Tavžel 2a Dom ostare_ vlaae Haroldu Wilsonu sporočil, :]ih F Hribar. Društvo ima seje oa bo molil za uspeh britanske-; vsak drugi petek v mesecu v so_ ga napora. SND, staro poslopje, na Pa začnimo novo /e/o s problemom naših upokojencev bi št. 3 St. Clair Avenue ob 7.30 zvečer. Podr. št. 15 SŽZ ima za leto 1967 sledeči odbor: predsed. Frances Lindič, podpredsednica Zupančič, taj. Frances Naraščajoča oblačnost, proti večeru naletavanje snega in hladnejše. Naj višja temperatura čez dan 36, ponoči najnižja 18. CLEVELAND, O. — Skupne besede za naš najstarejši rod nimamo. Rabimo zanj najrazličnejše izraze. Sedaj nam je pa a-meriška socijalna politika dala primerno besedo: upokojenci! Začetkom leta je namreč že 22 milijonov ostarelih in njihovih domačih prejemalo pokojnine od Social Security. Skoraj pol milijona jih bo letos prišlo na vrsto. Seveda še niso vključeni prav vsi stari rojaki in rojakinje. Jih je nekaj brez tega zavarovanja. Zato je pa na drugi strani, hvala Bogu, tudi precej takih, ki niso navezani na Social Security in lahko shajajo brez nje, ker imajo primerno lastno premoženje ali pa lastne dohodke. Naraščanju upokojencev primerno bo tudi naraščanje stroškov za pokojnine. Lani je zavarovalni fond porabil v ta namen nad $19 bilijonov, letos pa cenijo, da bodo izdatki narasli na $25 bilijonov. Tu se pa začne temna plat federalnega zavarovanja. Kongres je namreč vključil v zavarovanje na milijone državljanov, ne da bi pri tem poskrbel za kapital za kritje iz- datkov za pokojnine. Za sedaj si Social Security pomaga z rezervami iz prvih let zavarovanja. Povišana je tudi gornja meja za zavai’ovani dohodek. Še pred 10 leti je znašala $3,600, bo kmalu za 100% višja, ker zavarovalni fond ne bo mogel drugače kriti svojih izdatkov za pokojnine. Dejansko dela naša federacija isto napako kot Tito: zavaruje ljudi, ne briga se pa, odkod naj fond vzame denar za plačevanje pokojnin. Seveda pa Amerika ne more priti pri tem v tako zadrego kot Jugoslavija. V Ameriki bodo pokojnine Social Security znašale le nekaj odstotkov narodnega dohodka, v Jugoslaviji pa znašajo že sedaj desetkrat toliko, zato je tam prišlo socijalno zavarovanje v krizo. Seveda se pa vsi upokojenci najbolj zanimajo, kaj bo s povišanjem pokojnin. V tem pogledu se položaj ni spremenil. Predsednik Johnson ne bo oporekal, ako Kongres sklene, da mora novo povišanje veljati že od 1. januarja. Koliko bo znašalo, bo pa odvisno od Kongresa. Ne smemo pa biti preveliki optimisti. Novi Kongres je postal konservativen. Dvomimo, da bi bila večina preveč širokogrudna, še posebej, ker letos ni nobeno volivno leto. Kongresnik Mills je obljubil, da bo njegov odbor vzel zadevo takoj v pretres. U-pamo, da bodo do Veliko noči u-pokojenci že vedeli, pri čem so. Letos bodo prišle do polne veljave tudi vse vrste bolniškega zavarovanja. Skušnja lanskega leta govori, da zavarovanje ni rodilo navala na bolnice. Opozarja pa obenem na to, da stroški za bolnice in zdravnike rastejo hitreje, kot je bilo predvideno. Tej zavarovalni panogi grozi torej nevarnost primanjkljaja. To bo prisililo Kongres in federacijo, da bosta morala iskati nove vire za kritje stroškov za bolnice, zdravila in zdravnike. Letošnje leto bo najbrže sprožilo vprašanje okrevališč. Zakon c bolniškem zavarovanju predvideva namreč možnost, da gredo bolniki, ki so že ozdraveli, pa ne popolnoma, za 100 dni v okrevališče. Za to dobroto bodo morali plačati iz svojega že- pa $100, ostanek plača bolniško zavarovanje. Optimisti sodijo, da bo v okrevališčih stal vsak dan $12. V tem slučaju bi moralo zavarovanje doplačati za 100 dni $800. Šele praksa bo pokazala, ali to predvidevanje drži. Ravno tako je še odprto vprašanje, ali bo dosti okrevališč na razpolago. V celi deželi je baje v okrevališčih le 120,000 postelj na razpolago. Mislijo, da je to premalo. Računati je namreč treba s ne bo urejenih tako, kot predpisuje zakon. V naši ohajski državi imamo na primer okroglo 1,500 domov za ostarele, okrevališč, ubožnic itd. Komaj vsak tretji tak zavod bo dobil dovoljenje, da lahko sprejema ostarele po pogojih sedanjega zakona. To bo verjetno premalo za našo državo. Treba pa je počakati, kaj bo pokazala praksa. Upokojence čaka torej letos par prijetnih presenečenj, ne smejo pa upati preveč, drugače bodo razočarani. 1 Sirija in Egipt ščegetata |©rianskega kralja KAIRO, Egipt. — Arabski po-J Jennie __J_______, „j. ________ litiki ne preneso nobenega dol- jNovak, 3552 E. 8s’St., zapis. Ma-gočasja. Morajo imeti zmeraj ■ ry Filipovich, blag. Theresa Je-nekaj, nad čemur se lahko raz-jric, nadzor. Angela Stražar, An-burjajo. Sedaj so vzeli na tarčojtonia Stokar, Jennie Zupančič, spor med Jordanom na eni stra-j gosp. Jennie Barle, duh. vodja ni in Egiptom ter Sirijo na dru-jrev. F. Baraga. Seje, so vsako gi. Povod za spor je dal znani, drugo sredo v mesecu v SND na nepremišljeni vpad izraelskih j E. 80 St. ob 7.30 zvečer, čet v jordansko mestece El-!. Samu, ki ga je potem izraelska i „ artilerija čisto razbila. Radi te- ^ ff’ Josep.111 Strafcar’ ga se je razburil ves arabski f33 J 1j6 St ]%pnsla prea ne* svet in zahteval maščevanje. A- Caj na °blsK ^una ne(ia* rabska Liga naj pa maščevanje^8 gdc* ,Strancar iz J Planine pri Ajdovščini. Njen brat č. g. Anton Štrancar je žup- organizira. Tu se je pa zadeva zataknila, nik VTolm7nu,‘Mar^mu je"ne-Dogovor je namreč rekel da naj! kaj časa gospodinjila. V Cleve-Egipt in Sinja prideta Jordanu,landu bo ostala 2a nedoloč.en na pomoč, ko se bo začel obra- j cas. Dobrodošla med nami’ cun z Izraelom. Jordanski kralj j je pa hinavščino tega sklepa ta-! N°va državljana— koj sprevidel. Vedel je, da bi1 . °jakin.ia Frančiška Jelar in sirijske in egiptovske čete stre-1:/6113 sestra Marrja< poročena , nacunau Ie Iiamrec tudi njemu in njegovi dina- L.3len’ Sta pretekli teden naP™- ; 7 v i—P° življenju in ne samo šle Vlh V Bessemerju, Pa., drža- tem, da dosti okrevahsc j y ^ ^ ^ ^ je pijanski izpit. Čestitamo! giptovsko in sirijsko pomoč od- Molitev in seja— klonil. Radi tega je pa sedaj v j Članice Društva sv. Marije Kairu in Damasku ogenj v stre- Magdalene št. 162 KSKJ so va- bi. Egipt in Sirija bi namreč rada svojo pomoč jordanskemu kralju kar vsilila. Kralj pa o tem niti slišati noče. Vendar pa mir v arabskem svetu radi tega ne bo v nevarnosti, ako bo namreč Rusija rekla svojim sirijskim prijatejem, da rohnijo že lahko, samo na oborožen spopad z Jordanom pa naj nikar ne mislijo. Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! bljene jutri, v sredo, zjutraj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k mo-! litvi za pok. Francine Jerman, ob 9.30 pa k pogrebni maši pri Sv. Vidu. Jutri zvečer ob sedmih ima Društvo sv. Marije M. št. 162 KSKJ važno sejo v navadnih prostorih. Seja— Podr. št. 14 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v SDD na Recher Avenue. Mimšm BOMomm S2S^^i£«fi®t8Sr** 6117 St. Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Kubliahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &£ Združene države: $16,00 ua leto; $8.00 za pel leta; $5.00 za 3 meaec« ^ Kar.tdo in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months i. snada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ,<§§^83 No. 1 Tuesday, Jan. 3, 1967 Ohajska legislature Še nekaj dni, pa bo v Columbusu začela ohajska legislature svoje novo dvoletno zasedanje. Znašla se bo pa v nekoliko drugačnem položaju kot pred 2 letoma. Sedaj je njenih članov samo 132; 33 senatorjev in 99 poslancev. Legislature bo dalje popolnoma v rokah republikanske stranke, ki ima guvernerja Rhodesa in dvetretjinsko večino v legislature Demokratje so postali prava manjšina, ki bo tem manj pomenila, čim bolj se bo prepirala med seboj, kot je to njena navada. Glavna politična osebnost bo v prihodnjih 2 letih guverner Rhodes, saj ima v legislaturi zanesljivo dvetretjinsko večino. Tako govorijo številke, v resnici pa utegne biti položaj nekoliko drugačen. V senatu je namreč med 33 člani kar 9 novih, to je takih, ki so bili prvič izvoljeni. V poslanski zbornici je pa 42 novih prišlekov. Vsi ti še niso zasidrani v svojih volivnih okrajih, se bodo morali močno ozirati na voljo volivcev, ki jih bo, kot je v politiki navada, manjšina hujskala na veliko zahtevnost. Koliko bo imela nova legislature res samostojnosti, se bo pokazalo že v začetku, ko bo treba na novo organizirati njeno poslovanje. Dosedanji poslovnik ni ravno podpiral hitrega dela. Zato je bodoči predsednik poslanske zbornice Furgess že napove-da, da bo gledal, da se vsaj spodnji dom ne bo obiral pri svojem delu. Treba je tudi imeti v vidu, da niso vsi republikanski člani legislature zmagali samo po zaslugi guvernerja Rhodesa. Jih je med njimi precej, ki se v svojih volivnih okrajih lahko postavljajo na lastne noge. Ako bodo interesi njihovih volivnih okrajev drugačni od guvernerjevih, se bodo ravnali po interesih volivcev. To se bo kaj hitro pokazalo že v začetku zasedanja. Na dnevni red pride namreč precej političnih zadev, bolj ali manj važnih. Treba se bo na primer odločiti, ali naj se ohajska država odpove za zmeraj pravici, da odreja letni čas. Na videz ni to politično vprašanje, pa je vendarle, ker je veliko krajev zunaj mest, ki niso za to, da bi se naša država podredila za zmeraj zvezni zakonodaji o tem predmetu. Na novo bo prišla v pretres razmejitev volivnih okrajev. Sedanja, začasna razmejitev, očitno protežira republikance, zato bodo demokratje zahtevali drugo, dočim bodo republikanci branili dosedanjo. Izglasovana bo gotovo republikanska varijanta, toda njo bodo morali še odobriti volivci s plebiscitom. Ni rečeno, da bo večina volivcev kar sama po sebi za republikanski predlog. Zato bodo republikanci morali omejiti svoj apetit, ako hočejo zasigurati pri plebiscitu zmago svojemu načrtu. Na vrsto pride tudi predlog, naj bi država imela letni proračun in ne dvoletnega, pa tudi predlog, naj bi se legislature sestajala vsako leto in ne vsako drugo. Tudi ta dva predloga in slični lahko izzovejo v legislaturi živahne debate. Vprašanje prodajanja alkoholnih pijač ob nedeljah in praznikih je sicer gospodarskega značaja, toda v njem tiči tudi veliko politike, kar se bo takoj poznalo po diskusijah v legislaturi. Potem pridejo na vrsto še zakoni o prometu, ki so zmeraj razburjali kri. Glavni boj bo seveda veljal gospodarskim zakonom, posebno proračunskemu. Treba bo na novo porazdeliti davčne vire med državo, okraji, občinami in avtonomnimi fondi. Ta zadeva je tem nujnejša, ker ne bo letos federacija več dajala toliko denarja lokalnim javnim upravam. Guverner Rhodes ima v tem pogledu jasne pojme in jasne načrte. Hoče doseči, da se država izogne vsem direktnim davkom in v sili zagrabi za indirektne, kot so prometni davek, trošarine itd. Zato bi rad direktne davke prepustil ostalim javnim upravam v naši državi. Okraji, občine in avtonomni fondi se pa seveda branijo, da bi bili odvisni od direktnih davkov, ki so pri davkoplačevalcih bolj nepriljubljeni kot indirektni. Guverner pa ne bo imel lahkega stališča, kajti člani legislature se bodo ozirali tudi na lokalne interese in ne bodo mogli dati zmeraj prav guvernerju in njegovi državni administraciji. Težave bo imel guverner tudi z državnim proračunom, ki obsega dobo dveh let. V dobi 1962-1964 je znašal okoli $1,245,000,000, proračun za 1964-1966 je znašal $1,650,000,-000, novi bo pa po vseh napovedih sodeč znašal že okroglo $2 bilijona. Odkod naj Rhodes vzame okoli $400 milijonov novih dohodkov? Misli naravno na trošarino na cigarete in bencin, nekaj denarja pa bi rad tudi najel; ima pa pri tem vezane roke, kajti ohajska ustava dovoljuje državni upravi, da se sme zadolžiti za največ $750 milijonov. Treba bo torej misliti na-spremembo ustave in glasovanje o spremembi, kar naravno ni noben prijeten posel za nobenega politika. Novi državni proračun bi moral biti predložen že februarja, pa pravijo, da ga bo Rhodes skušal pomakniti na začetek maja. S tem mu pa ne bo dosti pomagano. Pritisk na državno blagajno bo narfireč od meseca do meseca hujši; treba je zvišati plače prosvetnim uradnikom v osnovnih, srednjih in visokih šolah. Treba je več žrtvovati za soci-jalno politiko, kajti državne podpore za reveže so v naši državi zelo skromne, ako pomislimo, da ohajska država ne spada med najrevnejše v naši deželi. Da razmere v ohajskem zdravstvu naravnost kričijo po sanaciji, pričajo škandali, ki se stalno dogajajo v javnih bolnicah, ubožnicah itd. Rhodes rad varčuje, se bo hotel izmikati novim bremenom, kot se je dosedaj. Seveda ga opozicija ne bo pustila pri miru. Vsaj tak namen imajo ohajski demokratje. Ali ga pa bodo skušali doseči, je drugo vprašanje; med njimi vlada [zgodaj. Saj še tiste uradne oseb-premalo sloge in solidarnosti. Jim pač manjka politikov, nosti, ki so se udeležile s pred-kot so demokratje Johnson ali pokojni Rayburn, to se čuti jsednikom Johnsonom tega poto-prav povsod v naši ohajski demokratski politiki. no dražja, postrežba pa slabša. Tisti, ki ve, kam je treba glede tega podrezati, da bomo prejemali pošto hitreje, naj sam podreza ali pa pove, kam naj se podreza, da bo kaj zaleglo. • KAKŠNE USPEHE JE PRINESLO predsednikovo potovanje po azijskih in pacifiških deželah? Govoriti o tem je še pre- Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. KXXXXXxAxxxiJtxxxxxxzxzxxxxxxxzJtxxxxxxxxXxxxxxXXxxxxx: Duluth^ Minn. — Ko smo pred kratkim sedeli v Northwestern Auto Sales, smo modrovali o vseh raznih problemih, ki jih srečava na svojih potih naše industrijsko in gospodarsko življenje. Industrija in gospodarstvo sta v vsaki državi ali deželi kakor dve sosedi. Ena brez druge ne more uspevati. Industrija mora biti na dobri gospodarski podlagi, drugače hira in končno propade. Gospodarstvu pa industrija služi s svojimi pomladmi, poletmi in jesenmi, da ima gospodarstvo kaj za svoje kašče. Sta kakor brat in sestra, drug brez drugega ne vozita dobro — skupaj v sporazumu na dobro premišljenih podlagah pa vozita izvrstno in oba prospeva-ta. O tem smo modrovali in govorili. Poslovodja Eric, ki se je v oktobru vrnil z enomesečnega oddiha v Evropi, je nam razlagal, kako na Švedskem obratujejo industrijska podjetja, kako jih vlada nadzira, kakor tudi trge za vse razne izdelke, ki gredo v promet na domačem trgu, kakor tudi nad vsem, kar se izvaža v inozemstvo. V marsičem imajo tam bolj previdne odredbe in predpise za trgovinstvo in drugo kakor pri nas. Zato tudi ni čuti od tam o tolikih raznih krizah na tem in onem polju. Mi pa vedno stokamo in se pritožujemo. Ne storimo pa dosti, da bi se take zadeve izboljšale v korist vseh. Da je tako in da vsaka vrata niso zapahnjena raznim izkoriščevalcem, menda skrbijo razni lobistični uradi, katerih ne manjka tam, kjer je kaj sladkih hrušk in češpelj. Drugi pa zabavljamo in to je vse, kar znamo. Naša justica in še marsikaj drugega je čudna, kadar rešuje razne slučaje. Kaj je pravica in enaka mera za vse in vsakega — to izgleda, da velikokrat tisti, ki odločajo, kaj je prav in kaj ni, tega ne poznajo. Razsojajo pa in sodijo o takih slučajih. Nedolgo tega smo brali v časopisih, kako je neki delavski vodja bil obtožen, da dolguje vladi na dohodninskem davku nad $100,000. Pobotali so se pa z njim, da je plačal le nekaj nad $24,000. Hm, ne omenjam to radi kake nevoščljivosti, ampak naj ubogi, navadni delavec prikrije le kak desetak ali stotak, bodisi vedoma ali po pomoti, so za njim in ga pestijo, dokler ne plača zadnjega centa takega računa. Hm, hm, čuden svet zares. Na drugi strani pa odpiramo u-sta, kako smo demokratični in za pravo svobodo vseh državljanov. Čudna svoboda! Nekaterim dovoljuje marsikaj, drugim pa z vso silo ušesa navija za male grehe. Če kaj, določila in predpisi za take in druge podobne slučaje potrebujejo stroge preuredbe. Posebno potrebni pa smo še vestnih in poštenih izvrševalcev takih določil in predpisov. O tem smo govorili in zraven vsi zmajevali z glavami. Pomaga zmajevati z glavami, posebno s “praznimi glavami” pa ne dosti. Ko sem to omenil Eriču, se je ta smejal in pritrdil, da imam prav. — Potem pa je nam Šved Eric začel razlagati, kako so pravkar štiri avtomobilske veletvrdke o-mejile od 8 do 10 odstotkov proizvodnjo avtomobilov od oktobra naprej in zna mogoče trajati to vse do tam sredi prihodnjega poletja, razen če se kaj ne spremeni in če bi nastale večje zahteve po avtomobilih na trgu. Če ne, se zna proizvodnja avtomobilov zniževati in padati. Kaj bi bil vzrok temu? sem jaz vtaknil vmes vprašanje. “Kaj?” me je postrani pogledal Eric, “dolarčkov ni, dolarčkov, teh je vedno manj. Ljudje ne kupujejo več toliko. Draginja jim počasi prazni žepe, pa se morajo radi ali neradi počasi odrekati marsičemu. Navadili so se pa živeti elegantno (mislil je “gosposko”). V korakih tega veselja so si zadnjih par let privoščili marsikaj, jsar si v prejšnjih letih drugi nismo mogli, ker nismo imeli. Zdaj jim pa davki, nekaj naraščajoča draginja in Jože Grdina: Iz Baragove rojstne sobe do njegovega groba (Nadaljevanje) Pred nekaj dnevi mi je pravil mož srednjih let: Velike težave sem imel, pa sem se obrnil na Barago, napravil devetdnevnico in zdaj je zopet dobro. Joj, kaj vse človek sliši o tem človeku, ki je brez dvoma svetnik; da, pa še velik! Zato Slovenec, Slovenka, priporočaj se Baragi in moli, da Bog tudi javno pokaže, da je Baraga svetnik. Baraga sicer ne potrebuje tvojih prošenj in časti, on je že dobil za vse, kar je storil, bogato plačilo, ampak ti rabiš njega, da ti pomaga; zato moli, da pride na oltar. Bog ti ga je dal, toda moraš moliti za njegovo poveličanje med sve- vanja, o tem dosti ne govore. Kako naj o tem govorimo drugi, mali, preprosti “revčki”? Mislimo o tem to in ono pa lahko. Poročevalec T. Ridder je v svojem prvem poročilu poudaril, da sestanek v Manili se je pričel s slavnostjo, z govorancami, upanjem in z velikim navdušenjem. A vse to nekako umetno. Kaj so mislili in kako so sodili v svojih !tom- Na tebl’ slovenski narod, srcih tisti, ki so bili kot glavne i6’ da bo Baraga tudi od naj višje osebnosti na sestanku, to ni zna-iavtoritete v Cerkv; P^glasen za no, vsaj ne do zadnje pike. Isti poročevalec pravi dalje, da Amerikanci so se zanimali v prvi vrsti za mnenja o vsem, kaj menijo o vietnamskih sitnostih Avstralci, Novozelandci, Filipinci, Južni Korejci, Tajci in Južni svetnika. Zato moli in tudi denarno prispevaj k stroškom, ki so s tem v zvezi. Do sedaj Slovenci še nimamo svetnika, delajmo na to, da ga dobimo. Ko smo si ogledali zgodovinski kraj dela in trpljenja, ki ga Vietnamci. V prvi vrsti kaj mi-'l6 Bara§a za uboše Indi- slijo, kak mir naj bi se sklenil'iance’ si °gledali krai’ kier le v tej borbi, če mogoče? Kaj dru- ! stala Baragova cerkvica, katere pa danes ni vec. Kakor je pravil Rev. Godina, so jo dali ponoči podreti nemški kapucini, ki j imajo više gori lepo obsežno po-islopje. Zelo je bilo Indijancem gega o vsem se ni slišalo. Tudi L. B. Johnson skrbno molči o vsem. Bo treba čakati, kaj vse pride za tem. — Volitve pri nas doma so o tem dale precej čutiti, kaj misli dudo zdaJ ne morejo poza-naša ameriška javnost o vsem biti te n3ihove cerkvice. Pa kaj tem. So ali bodo zdaj to naše naj napravijo ti reveži? Komu domače javno mnenje naši viso-' ki in mali politiki razumeli, to;in nekai Pravnukov. Naj počiva bo pokazala prihodnjost. Za enkrat v Vietnamu, kakor v božjem miru! — Na Keewatinu pa je pred —, ——-----------------^ i izgleda, ni spremembe. Boji se'kratkim umrl rojak Mike Pleša. drugo in pa razvada po boljšem [nadaljujejo, danes vroči in krva-jStar 36 bl1 84 let Blag mu spo' prazni žepe, vidiš, my dear An-jvi; jutri tudi tako. Vremenska ;min! drew, to je vzrok temu,” mi je^ropična sprememba bo najbrže nekam resno pojasnil Eric. Nato je še pristavil: “Počakaj-j Ija in te, tega še ni konec. Razmere se me pride do premirja, bodo z nami še vse drugače po-1 igravale, samo počakajte malo. Ko sem včeraj (pred dnevom, ko to pišem) o tem razmišljal, kar je nam poudarjal Eric, sem postal precej prepričan, da ima v marsičem prav, in to iz mnogih razlogov. Vojna v Vietnamu se veča in razširja. Vsak mesec je tam več vojakov, več potreb in radi teh več izdatkov, med — V Virginiji so pred nedol- zdaj osušila v tistem pasu ozem-igim PokoPali 80 let staro r°3aki-slišali bomo najbrže, če nj° Mrs' Terezi3° Markovich, do premirja, o hudih > D™gih Podrobnosti ° 11363 m' spopadih, ki rekel in sodil kdo, ki tiste dele našega sveta pozna. KRATEK In kaj potem? To bi pa vedel povedati le On nad nami. Seveda vsi smo za to, da bi prava demokracija zmagala nad komunistično “demokracijo”, ki jo zdaj po vietnamskih cestah in potih komunisti ponujajo svetu. Draga je ta borba. Ostali svet malo pomaga pri tem. Pričaku- tem, ko jih imamo doma vse je pa seveda vse! Tako je bilo in polno. Doma skušamo, ali vsaj bo. Pa se bo tudi njim vračalo skušali smo ustvariti in položiti enkrat, tako kramarskim Angle-temelje neki bolj “srečni druž- žem, kakor zvitim, z neko “plahi” (Great Society). Zelo lepa[vo” krvjo prežetim avtokrat-socialna zamisel. Kdo naj bi bil skim, gosposkim Francozom, ki proti? Ampak to je nekaj take- jim spomini na Napoleonove ča- Naj počiva v miru! • ENO, DVE ZA C AS: — Pogovor. —— Žena možu: “Ne vem, po kom je podedoval naš Janezek toliko napak? Po meni jih gotovo ni mogel!” Mož pa odvrne: “O, le brez naj se pritožijo. Tako imajo Indijanci mržnjo do vseh in pravijo: Samo Baraga nas ima rad. Nato smo se odpeljali višje gori v rezervacijo, kjer stoji mala hiša, narejena iz lesa prve Baragove cerkvice iz tistega praznega skladišča za kože. To so potem, ko je dal napraviti Baraga drugo, premestili višje gori in je ne samo prazna, ampak tudi razpada in ne bo dolgo, ko bo popolnoma razpadla. Okrog hiše, nekdanje cerkvice raste visoka trava. Iz te razpadajoče hišice smo pulili žeblje, ki so kakor pravi “kroparji”. Tako smo mi ugotovili. Odkod in kako so prišli sem iz gorenjske Krope? Baraga je povsod prosil milodare za svoj misijon in pošiljala mu je Ljubljana, prav tako Dunaj, kjer je za to skrbela Leopoldinska družba. Tedaj, ko mu je Ljubljana pošiljala denar in druge stvari, so mu poslali tudi žeblje kroparje. Poleg teh sem si odtrgal za spomin tudi košček povprečnega tramiča. Sam Bog ve, če ni Baraga sam zabijal z žeblji deske na te tra-miče? Skoro gotovo. Saj je bil tesar in mizar, in kdo ve, če ne tudi kovač, pa še kake druge vrste rokodelec. Je bil kakor Peter Veliki, ki je v Sardamu na Nizozemskem pridno tesal ladje, ne da bi kdo vedel, da je ta tesar sam ruski car. Tako niso vedeli, da je Baraga jurist, ki se je izobrazil na cesarskem Dunaju. O tam smo šli potem, ko je Jože vse to vzel na film in fotografiral, nižje doli, kjer rastejo jablane. Na nizkih drevesih je bilo polno lepih, rdečih jabolk; še več kakor na drevju jih je bilo na tleh. Jaz sem pričel obirati jabolka, pri tem pa pripomnil v šali, če jih je morda cepil misijonar Pirc, ki je cesto pomagal Baragu bodisi v misijonu ali kot umni sadjerejec, pa je Rev. Godina dejal: Je bolj slabo cepil: Potem je povedal, kako je Pirc nagovarjal Barago, naj zasadi sadno drevje in si oskrbi kravo, da bo imel doma mleko. Baraga ga je poslušal, a njegove misli so bile le, kako bi Indijan- skrbi bodi! Ti imaš še vse!” |cem ustrezal; ko dobi neki dan ' od Pirca sveženj cepičev, misleč, da bo Baraga kaj nacepil. Bara- ga, kakor ponuditi kakim mladcem pot na vrh kake gore. Idealno! Vsi se vkrcajo takoj na vozilo. Na pomislijo pa, koliko časa in pa kako je založen z bencinom gasolinski tank. Niti ne, kako daleč se vozi s praznim tankom. Yes, “Great Society” z lepim gradom na vrh gore, je idealna reč za marsikoga, ne le samo za sanjače. Ampak pot do tja se mi zdi, da je pa še precej daljša, kakor pot do “devete dežele”, o kateri so naši stari slovenski o-čanci vedeli marsikaj pripovedovati in prerokovati. S tem zaključkom v mojih mislih sem se tisti večer poslovil od mojih prijateljev. Razgovor pa je bil zanimiv, zato ga omenjam. • O POŠTNIH POSTREŽBAH se pritožujejo vsepovsod. Človek bi mislil, da zdaj, v časih, ko so tehniki z brzinami premagali daljave, s katerimi skoraj prehitevajo čas, da bi morala tudi pošta prihajati hitreje, kakor prihaja. Pa ni tako. Vse prihaja z večjo počasnostjo kakor nekdaj, to je navadna pošta. Časopisi pa še posebno. Zadnjič mi je pravil na Chisholmu rojak, da je dobil se nočejo izginiti iz spomina. Menda zato je nekdo pred nedolgim naslikal kartunsko sliko, na kateri je bil De Gaulle in poročevalci so ga vpraševali, kdo je on? Pa je na tisti sliki bil odgovor: “Evropa sem jaz!” Svet se pač še ni iznebil takih “demokratičnih” Napoleonov, bi rekel jaz! • KOLIKO JE ŠE RUD V TLEPI našega Železnega okrožja v naši Minnesoti? Točno do funta ali tone teže nihče še daleč ne ve. Sodi se le povprečno, kakor so rekli v Sodražici — povprečno. Načelnik državnega davčnega urada je pred kratkim objavil, da po sodbah in ugotovitvah izvedencev je v zemlji našega Železnega okrožja nekako še 318,711,144 ton raznih rudnin. Na podlagi takih ugotovitev potem to ozemlje obdavčujejo. Količina rudnin se seveda leto za letom znižuje, ker jo vedno izkopavajo in odvažajo v topilnice. V našem St. Louis o-kraju so od prejšnje cenitve vrednosti rudnin znižali vrednost za nekako $7,000,000. « NOVI GROBOVI: — V New Duluthu je premi- Ameriško Domovino od 17. no- nula pred nedolgim znana roja-vembra šele dan po Zahvalnem ’ kinja Mrs. Louise Zalar, stara dnevu. Petkovih številk pa ni-1 74 let. Živela je na naslovu 324 -koli preje kakor v torek ali sre-'98th Avenue W. Pokojna je bila do šele drugi teden. (rojena v starem kraju in je bi- Krivda za vse to je nekje. Za- vala v Duluthu blizu 60 let. Bila kaj jo tisti, ki vodijo poštno po- je faranka cerkve sv. Elizabete, strežbo, ne znajo najti? Smo res Tam zapušča enega sina in dve v čudnih časih, poštnina je ved- hčeri ter šest vnukov in vnukinj — Prepričevalno. — V nekem okraju v Wisconsinu je zboroval okrajni odbor. Odborniki so se prepirali o tem, ali naj se dovoli Zvezi kokošjerejcev $500 podpore za razstavo, ali ne. Medtem, ko so nekateri bili mnenja, da naj se ta nagrada ne dovoli, ker bodo potem prišli tudi zastopniki kulturnih društev, posebno pevska društva, in bodo prosili za podporo, je eden izmed okrajnih odbornikov vzkliknil: “Ah, kaj, peti zna vsak, toda jajca nesti pa ne!” Sledilo je viharno odobravanje in podpora je bila odobrena. Andrejček Limbarski: NOVO LETO Noč v daljavo se odmika kakor sen, ko vzide zarja. Z dnevom novoletno jutro se skrivnostno pogovarja. Bele ceste pa molčijo, s snegom so odeti klanci; toplo je samo pri peči med prijatelji in znanci. Novoletni dan posluša nekam hladno njih voščila, kakor da mu ni do tega, kdaj se bodo izpolnila. Tudi letos bo nemila smrt ustavljala korake, mnogim pojde sonce sreče pred večerom za oblake. Kladivo že morda kuje za udarce nam usoda; nič ne vemo, kje nas čaka njena družica nezgoda. Znano pa je, da na svetu dobro s hudim se bojuje, da je čednost božja cvetka, ves plevel pa čas poruje. ga je pa sveženj cepičev položil na stran in ko ga je Pirc obiskal, da ugotovi, kako uspevajo jabolka njegovih cepičev, katere mu je še pred tremi leti poslal. Neprijetno iznenaden je Pirc zagledal pri Baragi sveženj cepičev, tako kot mu jih je poslal. Niti razvezal ni svežnja. Pirc je potem pripovedoval Baragi, kako in kaj naj dela in Baraga mu je rekel: Saj imaš prav. Pa imam prav tudi jaz. Tako je bil Baraga zaposlen, da tudi tega ni utegnil napraviti. Od tam smo šli obiskat Indijanko, katere hčerka je bila med onimi romarji, ki so letos obiskali Baragove kraje v Sloveniji. Užitek je bilo poslušati žensko, kako visoko cenijo Indijanci Barago; naši Slovenci še desetinko tega ne. Indijancem je Baraga vse. Če bi ostal v Sloveniji, bi malo pomenil, tu pa je Baraga velik. Od tu smo se peljali po obrežju zaliva na drugo stran, kjer smo si ogledali staro indijansko pokopališče še iz Baragovih časov. Med visokim košatim drevjem so grobovi, nekateri pokriti z malimi hišicami, bolje strehami, drugi ograjeni, na več krajih so nagrobniki, Tu spijo nekateri še pogani, drugi, katere je krstil Baraga. Ta gozdič je edini ostanek nekdanjih mogočnih košatih gozdov, vse druge po deželi, koder smo se vozili, so posekali grabežljivi podjetniki, ki niso pravilno znali ceniti gozda. Tu bi nujno trebalo postav, ki bi ščitile gozd. Po tej nespameti rastejo zdaj šibka drevesa, malo boljša od protja. Res lepih gozdov, ki so nekdaj krasili deželo, zdaj ni. (Dalje prihodnjič) KANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Pojasnilo - odgovor - vabilo ob novem leta 1967 “Slovenci nismo razdeljeni med seboj le idejno in po svetovnem nazoru, še vedno nismo premagali tudi svoje domače krajevne delitve. Še vedno se gremo Štajerce, Prekmurce, Gorenjce, Primorce, Kraševce, Dolenjce in Belokranjce.” To je bila prva ugotovitev, ki jo je v svojem dopisu poslal Kanadski Domovini 21. decembra 1966 “Toti štajerc”. Zdi se, kot da bi hotel povedati, da ni tako hudo, če smo Slovenci razdeljeni idejno in po svetovnem nazoru. Zelo napak pa se mu zdi, da Slovence sestavljajo Štajerci, Gorenjci, Dolenjci itd. Pa je vendar popolnoma naravno, da se vsakdo naziva po kraju svojega rojstva. In v čem naj bi bilo napak, če so si bližje tisti, ki so doma iz istega kraja in iz iste pokrajine? Kaj pa je Slovenija? To je dežela, ki jo sestavljajo: Bela Krajina, Dolenjska, Gorenjska, Notranjska, Px’ekmurje, Primorska in štajerska. Izven današnjih meja Slovenije pa so še: Koroška, Goriška in Beneška Slovenija. Ti deli Slovenije imajo svoja ime-e in tudi svoje posebnosti po zemljepisni legi in deloma tudi usodi zgodovine. Vse to daje Sloveniji pestrost in bogati slovenski jezik, ki ima v vsaki od teh pokrajin nekoliko drugačen zvok, različen naglas in raznoliko izražanje. Vsak poizkus odpraviti to različnost, ki se kaže v narodnih nošah, v osebnih značajih, v načinu izražanja in v krajevnih narodnih običajih, bi bil krivičen poseg v naravni razvoj in zato škodljiv. Prav nič ni torej narobe, če imamo organizacije, ki združujejo Slovence po njihovem pokrajinskem izvoru, dokler te organizacije goje in ohranjajo krajevne narodne običaje in dobre posebnosti. V tem smislu mi je prav pred kratkim pisal prijatelj — tudi Štajerc — in je še dodal: “... narodno-politično in ejno pa naj se vsak po svojem ’epričanju vključi v obstoječe ' hvenske organizacije.” Ob tej priliki bi tudi omenil, d x ni prav nič na mestu nek čut m j vrednosti, ki se včasih opazi pri Slovencih iz obrobnih pokrajin, kot so Primorska, Bela Krajina in Prekmurje. Ta čut manjvrednosti n a s p r oti t. zv. Kranjcem je popolnoma odveč, ker so te pokrajine dale Sloveniji in slovenstvu v odstotkih gotovo prav toliko velikih in zaslužnih mož, kot katerakoli druga pokrajina. Boljše poznanje drug drugega nam bo prineslo več sreče in bo samo okrepilo našo narodno bit. Tako pridemo do druge trditve, ki je postavljena v vprašalni obliki. Tako se sprašuje “Toti Štajerc”: “Se kdo trudi, da bi pridobil Prekmurca ali Štajerca v obstoječa društva, ga povabil k sodelovanju? Kot vem, ne. Menda zaradi govorice.” Ta trditev pa ne odgovarja dejanskemu stanju, ker imamo Slovenci v Torontu v vseh mogočih društvih med člani in na Vodilnih mestih ljudi iz vseh mogočih pokrajin Slovenije. Kot dokaz bom poskušal s “totim Štajercem” obuditi samo nekaj spominov na slovensko društveno delavnost v Torontu. Pred leti je n. pr. “toti *5ta-■lf-,rc” pisal zapisnik sestanka, na rterem smo ustanovili “Dru-tvo Slovencev”. Isti gospod je v °dboru tega društva še danes. ■Prav tako je on in so njegovi °žji rojaki znani in dobrodošli v °beh pisarnah slovenskih Hra-nic in Posojilnic, na Mannin-in na Euclidu. Bil je tudi u-•movni član Društva Slovenski m. Vrata v slov. krščansko de- mokratsko društvo so njemu in vsem drugim na široko odprta. Dva vodilna člana v odboru tega društva sta doma z zelenega Štajerja. Pri SNZ so tudi Štajerci in Prekmurci na vodilnih mestih. V Torontu so Prekmurci zbrani v društvu “Večerni zvon” in to društvo je solastnik Slovenskega doma na Pape Ave. Predstavniki “Večernega zvona” so bili izrecno povabljeni in pritegnjeni, ko se je društvo Slovenski dom ustanavljalo in smo kupovali stavbo. V hranilnici in Posojilnici slovenskih župnij so člani, ki so doma iz vseh mogočih kotičkov lepe Slovenije. V vodstvu te ustanove pa so: 2 Prekmurca, 2 Gorenjca, 4 Dolenjci, 2 iz Ljubljane-okolice, 2 Štajerca, 1 Notranjec in 1 Belokranjec. Mislim, da je dovolj dokazov, da vsenarodne slovenske organizacije in ustanove ne delajo nobene 1’azlike med Slovenci, naj bo kraj njihovega rojstva kjerkoli in jezikovni naglas kakršenkoli. Vsakdo je dobrodošel in tudi za vsakega posameznika bi bilo koristno, da bi se vključil tja, kamor se mu zdi, da po svoji miselnosti in prepričanju spada. Naj nihče ne ostaja sam v tujem svetu, zgubil se bo. Naj bo to vabilo ob novem letu 1967 vabilo vseh vsem! Še besedo ali dve o “luči pod mernikom”. “Ali sploh ti vodniki vedo sami, kaj hočejo? Če imajo jasne programe, čemu jih ne dajo v široko javnost? Zakaj skrivati luč pod mernik?” Tako se sprašuje “Toti Štajerc”. Na to bi skoraj hudomušno pripomnil, da je verjetno on sam vtaknil pod mernik svojo glavo. Na vprašanje bi odgovoril z vprašanjem. Ali “Toti štajerc” bere “Slovenijo”, prilogo A.D., Zbornik Svobodne Slovenije (kmalu jih bo 20!), Slovensko državo in druge slovenske publikacije, ki jih izdaja slovenska politična emigracija? Če jih bere, potem so njegova gornja vprašanja brezpredmetna. Če jih ne, pa samo potrjuje, da je tu vzrok, da zanimanje za društveno delo pada. Ljudje na splošno premalo berejo in so zato premalo informirani. Končno le pridemo do tega, da niso razdvajanj med nami krive “domače krajevne delitve”. Razdeljeni smo idejno in po svetovnem nazoru. Toda o vsem tem drugič kaj več. PM Pred Svetim večerom smo pokopali prijatelja V tednu pred Božičem je Slovence v Torontu pretresla vest, da se je smrtno ponesrečil tihi, skromni in prijazni mož in oče g. Tone Jereb, 1326 Kenmuir Ave., Lakeview, Ont. Bilo je v sredo zvečer, 21. dec., ko se je vračal z dela. Pri trčenju dveh vozil ga je sunek vrgel iz avtomobila, da si je razbil glavo in nato so ga še použili plameni. Točnega opisa nesreče pa ne ve nihče. Pokojni Tone je bil star 38 let. Doma je bil iz Lučen pri Škofji Loki. V Kanado je prišel leta 1949. Eno leto je delal po pogodbi na kmetih v Saskačevanu, odkoder se je nato preselil v Toronto. Leta 1954 se je poročil z gdč. Kati Nemec, ki ima svojo mamo, dve sestri in enega brata v Clevelandu, Ohio. V zakonu sta se mu rodila Tonček in Olga. V Torontu je bil najprej zaposlen v tovarni. Dela ni menjal pogosto, ker je bil zvest delavec in so ga delodajalci radi imeli. Dokončal je tudi šolo za spajanje kovinskih cevi in drugih delov (Welder). Pred letom dni je z nekaj prijatelji iste stroke začel “na svoje”. Ustanovili so lastno podjetje, ošamosvojili so se. Danes pa, kakor vsi upamo, že uživa zasluženo plačilo v nebesih, kajti “mlad umrje, kogar bogovi ljubijo”; tako so rekli že stari Rimljani. Mladega je Bog vzel k sebi, ker ga je rad imel. Tudi ljudje so ga imeli radi. To je pokazal pogreb. Ni bil najbolj primeren dan za taka žalostna opravila — dopoldne pred Svetim večerom. Kljub vsem opravkom, pa so prijatelji in cele družine napolnili cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Skoro vsi so pristopili tudi k sv. obhajilu in se šli poslovit na pokopališče. Za slovo mu je v cerkvi lepo govoril župnik g. J. Kopač CM. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so Toneta mrtvega peljali zadnjikrat iz cerkve. Bil je dober župljan, veren in zaveden Slovenec, vnet za vse dobro in nadvse dober mož in družinski oče. Za družino je delal, za poklic se je žrtvoval, za Boga je živel in je bil v svoji dobroti vedno pripravljen na srečanje z Njim. Eno izmed njegovih zadnjih opravil je bilo, da je kupil božično darilo za svojo ljubljeno ženo.1 Našla ga je pod razbitinami... Nato je pa sam postal dar in žrtev za zgled vsem, ki so ga poznali. Počivaj v miru, dragi Tone; naj Ti sveti luč večnega Božiča. Tvoji ženi in otrokom pa iskreno sožalje vseh, ki smo Te poznali in radi imeli. Okrog Božiča in Novega leta V nedeljo, 18. decembra, je pripravila “Miklavževanje v duhu božičnega razpoloženja” Slov. Telovadna Zveza. Člani in prijatelji, mladi in stari, angelčki in demoni so napolnili dvorano Slovenskega doma na Pape Ave. Imeli so res lep nedeljski popoldan. Miklavž je bil radodaren, čeprav ni bil bogat. Božičnice na sveto noč so bile dobro obiskane, na vseh treh krajih, kjer so se zbrali Slovenci: Pri Mariji Pomagaj v cerkvi in v dvorani in pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Cerkve so bile res lepo in okusno okrašene s cvetjem in smrekami. Jaslice so bile najbolj prikupen ko-toček. Tudi staro koleno tako rado poklekne pred Detetom v hlevčku. Tudi “štefanovanja” nismo izpustili. Imeli so ga v Slovenskem domu in v cerkveni dvorani na Manningu, čeprav je bil naslednji dan že delavnik in so mnogi že odšli po vsakdanjih o-pravkih. Drenja na plesiščih sicer ni bilo, zato so bili pa tisti udeleženci bolj živahni in razgibani. Manj prostora za ples je bilo na “silvestrovanjih”, o če-med bom pa poročal naslednji teden. Za danes naj velja samo še pozdrav: Srečno in blagoslovljeno novo leto 1967! Por. BOŽIČ V TORONTU TORONTO, Ont. — V sivem zraku torontskega velemesta še zvene božični zvonovi. V zadnjih dneh pred prazniki je sneg pobelil strehe in vrtove, da je bilo bolj domače. Iz vrveža in direndaja trgovskega sveta, ki skuša prevpiti krščanski glas Božiča, smo se umaknili k lepim domačim navadam in pristnemu božičnemu doživljanju. Božič je praznik božje ljubezni, božjega otroštva. Božični čas je čas dobrih del, sprave in miru z Bogom in ljudmi, prijateljskih obiskov in nedolžnih o-troških presenečenj. Ob liturgiji štirih advetnih nedelj so naša srca močneje zahrepenela po Odrešeniku in v pobožnem pri- čakovanju se je bližal veliki praznik. Tudi na zunaj se je to poznalo. Hiše je treba okrasiti in jaslice pripraviti. Zato so poskrbeli naši skavti, ki so par tednov pred Božičem pripejali k cerkvi Marije Pomagaj lepo število zelenih borovcev in izdelali celo vrsto jaslic. Kar mimogrede so vse prodali. Domačih jaslic je vedno premalo. Vkljub bliščeče^ mu sijaju božičnega drevesca so našim ljudem še vedno pri srcu preprosti pastirčki ob jaslicah pri božjem Detetu. Tako si naši skavti vsako leto zavihajo rokave in v svoji iznajdljivosti u-stvarijo najrazličnejše oblike jaslic, izvirne po načrtu in gradivu. Vsak skavt si nadene nalogo napraviti vsaj eno štalico, pridnejši pa se postavijo z dvema ali več izdelki. Živimo v angleškem svetu. Postajamo njegov sestavni del. Nujno je, da se v ta svet počasi uživljamo in prevzamemo njegov duh, spoznamo nove običaje in navade, zlasti tiste, ki so v skladu z našim slovenskim mišljenjem in pojmovanjem. Tako je tudi o Božiču, ki se tako na široko obhaja kot praznik dobre volje in prijateljstva. Božič je praznik otrok, preprostega veselja in prisrčne radosti. V tem duhu so se naši o-troci približali angleškemu svetu. S svojo folklorno skupino so se pridružili stotinam prostovoljcev, ki so te dni prinašali žarke veselja v človeška srca po najrazličnejših dobrodelnih prireditvah. V znamenitem torontskem gradu Časa Loma so v torek, 20. decembra, zvečer polnoštevilno nastopili v okviru božičnega programa narodnostne organizacije “Community Folk Art Council” in s svojim izvajanjem slovenskih narodnih plesov očarali občinstvo. V modernem velemestu se lepa krščanska navada petja božičnih pesmi po hišah umika v cerkve,‘šole in zasebne domove. Letos pa je tri dni pred prazniki živa božična melodija odmevala po širnem trgu pred mestno hišo. En tisoč tri sto pevcev najrazličnejših narodnosti je v treh večerih prepevalo svoje najlepše božične pesmi v domačem jeziku. Med njimi je bil tudi Mladinski zbor Slovenske šole pri Mariji Pomagaj, ki je pod vodstvom č. g. Zrneca nastopil v četrtek, 22. decembra, zvečer v veži nove mestne hiše. Poleg izvajanj dveh ukrajinskih dekliških zborov, mogočnega estonskega mešanega zbora sto dveh pevcev, finskega moškega zbora in angleškega cerkvenega zbora so naši mladi pevci odpeli tri pesmi: Gallusovo “Pueri concini- te” v latinskem, “Slišali smo angele v višavah” v francoskem jeziku in slovensko “V štalici pri Betlehemu”. V tri- in štiri-glasnem petju so pevci spet pokazali visoko kvaliteto in jezikovno bogastvo zbora, za kar jih je voditelj programa g. Al Boli-ska, znani radijski in TV komentator izrecno pohvalil. Festival božičnih pesmi, ki ga je pripravil “Community Folk Art Council” s sodelovanjem dveh radijskih postaj, časopisa “Telegram”, pod osebnim vodstvom imenovanega g. Boliske in g. Leona Košarja, predsednika “Councila”, pod pokroviteljstvom novega mestnega župana g. Williama Dennisona, ki je bil ta večer osebno navzoč —, so prenašali mogočni zvočniki na trg, na drsališče pred mestno hišo in med bližnje ulice, kjer je stotine ljudi prisluhnilo pobožnemu petju. Kot svetle zvezde na nočnem nebu so morda v tem ali onem srcu zasvetile misli o davni ali nepoznani sreči in miru, o katerem poje božična pesem. To je naša krščanska dolž- nost: oznanjati vedno in povsod, da se je Kristus rodil na svet za vse ljudi, da bi vse pritegnil k sebi. V revščino je prišel, v preprostosti hleva je zažarelo Njegovo božanstvo in nebeška zvezda je kot kažipot tam obstala. Veličina človeka ni v bogastvu sveta, ampak v skromnosti in ponižnosti. Ni sreče v razumskem dojemanju, temveč v dobroti, v preprosti vdanosti in ljubezni. Po božičnicah, ki so jih razne župnijske organizacije pripravile svojim članom, je prišel Sveti večer ... Iz daljave je pozvanjalo h kajenju ... Skrivnostna lepota je napolnila domove, da je bilo vse svetlo, vse čisto, vse dobro. Prižgali smo lučko pred jaslicami in pokleknili k molitvi. Ta večer se da moliti, ker je Bog tako blizu, da čutiš Njegov dih, da ne moreš storiti nič hudega. Še topovi na daljnem bojišču so utihnili... Morda so spet angeli peli v gajih slovenskih mučencev .. . Morda je trudna duša našla dom ta sveti večer in nemirno srce svoj pokoj ... Pri Bogu je vse mogoče. Zato smo molili in nič drugega nam ni bilo mar ta Sveti večer ... Zrli smo v Njegovo obličje in v dolgih vrstah, ki so se bližale obhajilni mizi pri polnočni sveti maši, so srca izpovedovala vero Vanj, ki je Knez miru in Vladar prihodnjega veka. S kora so lili čisti glasovi cerkvenega pevskega zbora. Tako ubrano že dolgo niso peli. Moški glasovi so doneli, kot bi bili sami prvi pastirji na betlehemskih poljanah in v rajske višave so hiteli angelski soprani in alti.. . Sredi srebrne noči je sijala cerkev v polni luči. Ob skromnih slovenskih jaslicah so se naslednje dni zbirali ljudje. Matere so pripovedovale otrokom o malem Bogcu, ki leži na slami, in o Mamici Mariji in o svetem Jožefu. Vsi skupaj so pobožno sklepali roke v molitvi k Njemu, ki je postal nam vsem enak. V svežem zimskem zraku pred cerkvijo smo izmenjali božična voščila in potem v prijetnih slovenskih domovih obhajali najlepši praznik v letu. Anica Resnik -------o------- Holandska in Kitajska se pobotali HAAG, Hol. — Vlada je po zaslišanju 8 kitajskih strokovnjakov za varjenje, ki so bili zaprti v kitajskem poslaništvu tu od preteklega julija, sporočila, naj čim preje zapustijo deželo. Holandske oblasti so jih hotele zaslišati o ugravitvi njihovega tovariša iz holandske bolnice in c njegovi smrti nekaj dni kasneje. Rdeča Kitajska je trdila, da je umrli hotel pobegniti v Ame- V RIMU PO RIMSKO? — Staro vodilo pravi, da se ob. našajmo v Rimu po rimsko. Vse kaže, da švedska igralka Britt Eklund tega vodila ne upošteva, ko hodi taka po Večnem mestu. riko na prizadevanje CIA. Holandija je izgnala iz države kitajskega odpravnika poslov, Kitajska pa je holandskega zadržala kot talca, dokler Holandija ne izpusti 8 Kitajcev. Pretekli teden so holandske oblasti Kitajce zaslišale in jih izpustile domov, Peiping pa je obljubil dovoliti odhod holandskemu odpravniku poslov. -----o------ Tani psziva k miru Glavni tajnik ZN U Tant je dejal v svojem pozivu k miru, da vojna v Vietnamu škoduje mednarodnemu sodelovanju. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je v svoji novoletni poslanici pozval k čimprejšnjemu končanju vojne v Vietnamu, ki onemogoča izboljšanje mednarodnih odnosov. Obnova miru bo olajšala in pospešila mednarodno sodelovanje, ker so okoliščine za to ugodne. Tant pravi, da to najboljše dokazuje sporazum o prepovedi rabe vesolja za vojaške namene, ki je bil sprejet v Združenih narodih, ko so ga vesoljske sile pripravile. “Če so nujni razlogi omogočili ta sporazum kljub sedanji razdelitvi med nami, si lahko predstavljamo, kak viden napredek bi bil možen v konstruktivnem sodelovanju, če bi nova doba miru dovoljevala ljudem dobre volje. stremeti k njemu,” je dejal U Tant. Glavni tajnik ZN U Tant je izdal svoj poziv h končanju vojne v Vietnamu v času, ko se preko diplomatskih potov trudi pripraviti pot k pogajanjem o premirju, za kar so ga naprosile Združene države. Tant se je dela resno lotil preko Moskve in Alžirije, ki imata redne zveze s Severnim Vietnamom in “Juž-novietnamsko osvobodilno fronto”. Doslej še ni od nikoder prišel kak ugoden odmev. Le rdeča Kitajska je v novoletni razčlenitvi položaja v svetu napovedala Združenim državam nove težave v Vietnamu. -----n------ Kitajsko atomsko strelivo vznemirja strokovnjake WASHINGTON, D.C. — Kako dobro so naši strokovnjaki poučeni, kaj delajo kitajski komunisti v atomskem oboroževanju, priča dogodek, da je naša obveščevalna služba napovedala zadnjo, peto kitajsko atomsko eksplozijo poldrugo uro pred uradno kitajsko napovedjo. Pri vsem tem pa ne skrivajo svojega presenečenja, da se je kitajskim strokovnjakom posrečilo, da so v tako kratkem času napravili tako velik napredek, ki bo imel tudi praktične posledice. Strokovnjaki trdijo namreč, da bi Kitajska utegnila imeti že kakih 50 malih atomskih bomb in da jih letno lahko producira zmeraj več. Izračunali so tudi, da imajo Kitajci letala, ki lahko nosijo bombe do 2,000 milj daleč. So to letala, ki so CLEVELAND, O. MALI (OGLASI Išče garažo Iščem garažo v okolici E. 77 St., in St. Clair Ave. Za ponudbe kličite 431-2254. ____________~(3) PrijsfePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS C’*'*?*- *?» ; ZULICH lj ; INSURANCE I! ; ■ AGENCY ij ' 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 j Cleveland 13, Ohio \ narejena po vzorcu naših nekdanjih B-28 bombnikov in ruskih Tu-4 lovcev. Poleg tega imajo Kitajci še okoli 150 letal tipa Iljušin, ki lahko nosijo bombe 700 milj daleč. Vse to sili k zaključku, da bo Kitajska postala veliko hitrejše atomska velesila, kot so mislili še pred pol letom. Morda se je bo treba bati že v 10 letih, pravijo pesimisti. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE MACHINISTS THE GLEVEUKB mmmm im\ e*. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp, mmum TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDRQTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL umm mm TURRET LATHES M? TURRET LATHES mmm uctes mium MAOHIKES RiBIAL BRILLS KfMRiCAL GQHTRGLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGS UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Ecual Opportunity Employer (3) Iščemo delavce STROJNIKE vsake starosti. Sprejmemo tudi enega učenca za delo na bronu in aluminiju. Dobra plača, obrobne koristi. Cleveland Aluminum Casting Co. 377 Addison Rd. vprašajte za Mr. Fitch (4) immm Izkušeni na bakrenih vodovodnih delih. AMERICAN BRASS 3VIFG CO. 5000 Superior Ave. Phene: 431-6565 (12) Ženske dobijo delo ČISTILKA En dan v tednu. The Singer Sewing Machine Co. 350 Richmond Mall, Richmond Heights Kličite ali se oglasite pri Mr. Elerson, 449-4646 (2) OPERATIVKE električnih šivalnih strojev. Plača od kosa. M. I. Huebschman Corp. 1239 West Sth St. § N S Vladislav Stanislav Reymont PRAVICA Povest Prevel France Bevk ';V| ! Reka je plivkala tik za plotom, delila dom od vasi in grgrala enakomerno. Bilo je tako tiho, tako toplo, tako dobro ... Jašek je prenehal moliti in ležal kakor zatopljen v sladko srečo tega majskega dne. Gledal je skozi razgibane veje cvetja, gledal je daleč v nebeško modrino, gledal in pozabil na ves svet. Sladek, mehek, ljubek veter mu je ovijal obraz in zibal cvetne veje nad njim, upogibal nadenj zeleno grmovje dračja; njegove prsi so se mu širile iz globoke radosti, iz čiste radosti življenja, a očarane oči, tako omamljene in tako sinje ko modrina neba so bile polne zahvale in nedopovedljive radosti. Podzavestno je čutil, kako se preliva skozi telo presladek tok teh bleskov, barv, modrine, solnca, šumenja žit, tihote polj •— dih zemlje. “Mrači me nekaj! Vrti se mi v glavi!” Od hipa do hipa je pomislil na svoje stanje in ni videl ne opazil, da je Nastka prilezla skozi plot ob reki, da stoji par korakov od njega in ga gleda. Bila je bleda ko platno, ko jabljanovo cvetje, pod katerim je klonila glavo. “Jašek!” je šepnila tiho in z očmi polnimi strahu, pričakovanja in prošenj zrla v njega. Ni je slišal, ni je zagledal. “Jašek!” Oh, kako plaho ji je začelo tolči srce, kako divje. Zdrznil se je, pogledal po travi, po drevju, po njej, ki je bila naslonjena na jablan in polza-krita z visečimi vejami. Ni je opazil, zdelo se mu je, da se mu je le sanjalo. Ne, ni se mogla več zdržati, ne — pokleknila je predenj, se dotaknila s prsti njegovih rok in šepnila tiho s solzami: “Jašu! Jašu!” Več radi gano- CHICAGO. ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — LIVE IN. Mothers home. 4 children, 3 school age. New Ranch type, all modern conveniences. References. PH. 629-0222. (3) tja ni spravila iz sebe. Jašek se je dvignil na postelji, začudenje mu je zastrmelo iz široko odprtih oči, zgrabil jo je za roke, dotaknil se je njenega obraza, njenih las in padel na blazine. “Poberi se ... ti...” Ni vedel, kako se mu je ta žalitev iztrgala iz prsi. “Jašek — saj sem jaz! ... Saj sem jaz prišla k tebi... Jašek ... moj Bog .. .” Biserne solze so se ji ulile iz oči, vsa se je tresla ko jablanovo cvetje, ko je veter vel preko njega, in umirala ... “Ubožček moj, nebogijenec, draga sirota. Jašek moj . ..” je jecljala skozi solze, se dušila v bolesti in se ni mogla več zdržati, vrgla se je nanj, mu objela noge z rokama in izbruhnila v strašen jok... Tedaj se je zmehčala zakrknjenost v njem, solze so jo bile raztopile; na obrazu je ležala še vedno krčevita resnost in bojazen, vendar je položil roke na njene lase in dejal zamolklo: “Nastka!” Deklica se je dvignila in si začela otirati oči... “Ti si se zgovorila z oskrbnikom, da me boš izdala, kaj?” Opotekla se je kot bi jo bil kdo v prsi udaril. “Pri gospe ... pri gospe služim ... služim ...” “Ali ne živiš z njim? ...” “Jezus Marija! Prisegam ti pri najsvetejši Materi, pri tem Jezuščku!” je vpila in zgrabila molek iz njegovega molitvenika. “Jašek, kaj govoriš! Jašek!” Taka bolest jo je stisnila za srce, da je smrtno pobledela, ni mogla izreči niti besedice več, le solze so se ji ko biseri ulivale iz strmečih oči. On ji je mahoma verjel, zakaj njen krik mu je prešinil srce s tako radostjo, da se jp sklonil do nje in šepnil: “Nastuška! Nastuška moja!” Deklica mu je padla na prsi, objela ga z rokami in tonila sta v objemu, polnem solz in sreče. Veter je znova zgibal drevesa in sipal nanje jablanovo cvetje, nato je nastala tihota in ogrnila CHICAGO, ILL. MALE HELP CENTRAL SOYA CO. (THE FOOD POWER PEOPLE) Is seeking industrial mechanics. We have recently completed a multi-million dollar expansion of our chemical plant, thereby opening key maintenance positions. If you have industrial maintenance experience and you’re interested in • Permanent Work • Excellent Pay • Promotion Opportunities • Paid Holidays and Vacations • Medical & Hospital Insurance Plan • Free Life Insurance • Free Disability Program • Free Pension Plan • Private Parking PLEASE CONTACT CENTRAL SOYA CO. Inc. CHEMURGY DIVISION 1825 N. Laramie Ave. 237-8600 An Equal Opportunity Employer JANUAR LiliLMMIllil iimiiimii&iM i5iil6lll7i.l8ijlS;|2^21 »[3jjL j JL.L KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 8 — Dramatsko društvo Lilija poda v Slovenskem domu na Holmes Avenue Vombergar-jevo dramo “Vrnitev”. 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21. —Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. md. 22. — Društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue ob štirih popoldne šaljivo igro-enodejanko. Po njej večerja s takim pokojem, s tako srečo njuni duši, da sta sedela drug poleg drugega, se držala za roke, njune oči so pronicale na dno prekipevajočih src ... “Radi tebe sem ubežal... radi tebe ...” je začel s pretrganim glasom. “O Jezus!” “Tako hrepenenje me je objelo, taka tesnoba ...” “Izjokala sem oči... izjokala! ...” Nastuška! Nastuška!” “Jašek moj!” “Toliko let...” “Toda ne greš več, jaz te ne pustim...” In znova sta sedela v tihoti blaženih src in omedlevala od sreče. Vrabci so zaspano ščebetali pod strehami, a v samostanskem vrtu na pobočju so se začeli zdaj pa zdaj menjaje oglašati slavci in kosi. Toplota je ponehala, zavel je predvečerni hlad. nasičen z vlago in vonjem zelenih žit in cvetočih vrtov. Drevje je stalo v veliki tihoti kot vase zatopljeno, trava in žito se je pripognilo — kot bi vse začelo poslušati šklepetanje štorkelj, ščebetanje lastovic-in zvok zvonov, oznanjujočih Ave Marijo, katerih jasni, mogočni glasovi so odmevali od cerkve in se razlivali nad vasjo. Nastka je pobožno pokleknila in začela s solzavim, raztresenim glasom brati: “Angel Gospodov je oznanil Mariji...” Jašek je sedel, sklenil roke in s srcem polnim vere odgovarjal: “Zdrava Marija, milosti polna ...” A zvon je dolgo klical s svojim branastim glasom in razlival himno večera — molitev — na potišano vas, na gozdove, ki so stali ko čete vojnikov naokrog in se nagibali v dolino, na mlade, nepremične njive, na potoke in vode, ki so ko srebrne vrvice in zrcala bliskali iz zelenja. Ko sta odmolila Angelsko če-ščenje, sta molčala; govorili sta njuni srci in razplemenele oči, prevzeti duši in včasih tudi usta. “Ne vzamejo te več, ne vzamejo.” “Ne boj se, Nastka, ne!” “V zlato in srebro bi te uko-vala, ti moja ljubka sirota.” “Ti me še ne poznaš, Ne-stuška, ne. Ko se poročiva, boš videla — ne bo se te dotaknila moja roka in slabe besede ti ne bom dejal, in tudi uganjati se ti ne bo treba z delom ... Deklo si najmeva, da bo tebi laže ...” “Ne, Jašek, ne, sama bom delala, saj znam vse ... Videl boš, kako sem delavna in tak red boš imel v koči, da še mati lepšega ne napravi. Tudi okrog svinj in okrog krav se znam sukati.” “Moja ljuba gospodinja!” jo je pobožal ves zaljubljen po licih. “To je res..., da sem jaz uboga sirota, a ti si kmet, in...” je začela v zadregi. in ples. 27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi smučarski izlet v Seven Springs, Pa. FEBRUAR 5. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 5. — Slov. kult. društvo Triglav priredi pustno zabavo v spodnji dvorani pri Sv. Janezu v Milwaukee. 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na . Recher Ave. 20. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi, večerjo v šolski dvorani. Postrežba od 6. do 10. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Clevelandska federacija slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL 1. — Akademsko društvo Sava priredi večerjo in ples. 8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 115. — Pevski zbor Korotan j priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22. -- DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. 23. — Glasbena Matica poda svoj spomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. MAJ G., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue. 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14, — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN. JUNIJ 18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples. 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 25. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico. JULIJ 1 — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu. 2 in 4. — Piknik Slovenske pristave. 30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 20. — Slov. kult. društvo Triglav v Milwaukee priredi v Priglav parku drugi letni piknik zdru-zžen z mladinskim športnim dnem. SEPTEMBER 3. in 4. — Piknik Slovenske pristave. 24. —- Vinska trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester. 28. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 5, — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. £ K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA ( K. S. K. J. ) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrsie zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od S5GO.0O do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; o članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averibi. Premoženje________________________$16,3^0,000.00 Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00 Solventnost. - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. i AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K. S. K. J.) Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. ME NASLOV ............................ MESTO ............................. DRŽAVA ...................... CODE AX/IMGS AH savings deposited through JANUARY 16th EARN from January 1st (current rate) ■MOW 5 LOCATIONS Main Office: 813 EAST 185th STREET • 26000 LAKE SHORE BLVD. 6235 ST. CLAIR AVEfUUE • 25000 EUCLID AVEiMUE 6135 WILSON MILLS ROAD sy4% SAVINGS CERTIFICATES NOW AVAILABLE $5,000 MINIMUM - 6 MONTHS MATURITY SAVINGS INSURED TO $15,000 SAMOTEN BOŽIČ — Čuvar svetilnika Tinsdahl v bližini Hamburga na Nemškem je v svojem samotnem bivališču postavil precejšnje božično drevo, ki ga je mogoče videti z ladij, ki plovejo mimo.