I N F O R M A TOR
•l0 KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN QOX&\iy^ RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE
M. avgusta 1991
LETOXXV.
Številka 28
°Pef na delu
delavcev Gorenjevih letij v Velenju in Nazarjah tJe Prejšnji teden končal v ifon u leta načrtovani letni »pr v Gorenju Procesna 5 ema, Gorenju Commerce, Ureniu Servis, Gorenju Druž-ce ! standard, Gorenju Finan-C Gorenju Koncern, tam, ijf ^ačin dela ne zahteva ko-!»l, nega dopusta, pa je delo 0 Po ustaljenem redu.
;^eda letošnje leto dopustov-(a ni bilo nič kaj naklonjeno.
------ --------a so
preraz-
oi,.;."". kakor so to zahtevale pečine in trg.
,'6iiVenclar' Proste dni smo preži-vsak po svojih željah in
it, kolektivnega dopusta Porečij6 ,udi spreminjali, pr«
tijl^ostih. Čakajo nas nove Sp|°?e' verjetno najtežje doslej PrePribani smo, da so
v°drVhValC' 'n dru9i’ k' 30 v proiz-o^rn dvoranah sodelovali pri , pvitvenih in preventivnih svoje delo
So!!Ževalnih delih,
^ opravili dobro.
Oto^kaj pa še čaka, saj za vse im; 'dene obnovitve ni bilo do-
^'l denarja.
J^iHio torej rokave in vsak s iJlrP delom prispevajmo kar 'tier V skuPni koš. Tako bomčo ita'1 vsi korist in predvsem tisto CHše, kar potrebujemo za

ne le dopustniško
°gled usmerjen y Zadnje četrtletje
%0r ie mogoče zastavlje-Vi de,ovn,m načrtom sledijo
4' v Gorenju Elektronika. V h. ''h mesecih letos so tako
spačim kupcem prodali ne-■ vač kot 80 odstotkov za
Po^etie načrtovanih barv-Hh te/evizorjev, izvozili pa so h2!!l<ai več, kot so načrtovali, npar manj, kot bi radi.
a?e trgovine so poslali bli-“b tisoč televizorjev, izvozili i)jjas° i'h skoraj 14.500. Samo ju-% iz niihove tovarne prišlo
BSti' 10 tisoč televizorjev, od kg, ,__za domače kupce 9.545,
_ j® 83 odstotkov načrtovane-jčppbje povpraševanje po svo-kuj^elkih pa kot ponavadi priča-SgC|l0 spet jeseni, saj poletni me-'jg zanje nikoli niso preveč
F
DR.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati so delavci z dopusta prišli že prejšnjo sredo in seveda takoj v polnem zamahu začeli z delom
V I. polletju več kot polovica letos načrtovanih izdelkov
Kakorkoli se že obrača življenje okrog nas zadnje čase, doslej za delavce Gorenja Mali gospodinjski aparati ni pomenilo nič manj dela. To dokazuje tudi 56 odstotno doseženi letošnji delovni načrt, ko so na tržišče poslali skoraj milijon 17 tisoč izdelkov in izvozili še 143.760 elektromotorjev.
Tri četrtine malih gospodinjskih aparatov, 764.450, so izvozili na zahodna tržišča; to je 61 odstotkov letos načrtovanega izvoza. Vsi letošnji izdelki so po ocenah vredni nekaj več kot 37 milijonov mark, izvoženi pa 24 milijonov mark.
Največ so, kot običajno, izdelali elektičnih mešalnikov, ki so jih od skupaj 327 tisoč izvozili štiri petine. Plastičnih rezalnih strojčkov so izdelali 262 tisoč, doma jih je ostalo manj kot 10 odstotkov, kavnih mlinčkov 220 tisoč, izvozili so jih 161 tisoč. Od 72 tisoč se-sesekljalnikov so jih v tujino poslali 61 tisoč, kovinskih rezalnih strojčkov pa so od skupaj 38 tisoč izvozili 70 odstotkov.
Večina delavcev tega nazarske-ga kolektiva je konec julija odšla na zasluženi letni dopust, na nekaterih programih pa so zaradi naknadnih naročil oziroma izpolnjevanja zaostalih naročil dopust skrajšali za teden dni. Tudi v Gorenju Mali gospodinjski aparati smo lahko nato v proizvodni dvorani srečevali le dežurne delavce in seveda vzdrževalce, za
katere je čas dopusta čas obsežnejših vzdrževanj.
Kot običajno so opravili letne preglede strojev in naprav, imeli pa so tudi inšpekcijski pregled tlačne posode, ki ga morajo opraviti vsaki dve leti. Največ dela pa so imeli, kot je povedal vodja vzdrževanja v Gorenju Mali gospodinjski aparati Bojan Rojs, s prestavitvijo linije za izdelavo gredi.
Nadaljevanje na 2. strani
Osebni dohodek za mesec julij
V torek, 23. 7. 1991, je bila v Gorenju Gospodinjski aparati podpisana Kolektivna pogodba, ki je prinesla več sprememb na različnih področjih. Podrobneje se bomo z njimi seznanili delavci, ko bo v teh dneh tekst Kolektivne pogodbe do-tiskan in razdeljen po obratih in službah. Zdaj pa bi povedali o nekaterih najaktualnejših stvareh.
Osebni dohodek za mesec julij
• Ker velja Kolektivna pogodba za Gorenje Gospodinjski aparati že s 1. julijem 1991, se bo to poznalo že pri tem obračunu osebnih dohodkov. Delavci Gorenja Gospodinjski aparati bodo imeli obračunan dodatek za delovno dobo v Gorenju. Ta znaša 1/2 procenta na dopolnjeno leto delovne dobe v Gorenju. Na primer za 11 let "Gorenjske" delovne dobe znaša dodatek 5,5 %. Dodatek bo na kuverti prikazan v isti vrstici, kot dodatek na skupno delovno dobo.
Za obračun osebnih dohodkov za mesec julij se je ob tem povečala tudi vrednost enote enostavnega dela za 9,5 %. V Gorenju Gospodinjski aparati smo s 1. julijem 1991 prešli na 40-urni delovni tednik in bo tako skupno število ur za mesec julij 176 ur To zmanjšanje števila ur se bo v celoti "pokrilo" s povečano vrenostjo enote enostavnega dela. Ker pa povečanje VEED znaša 9,5 % to pomeni, da gre še za 5 % "čisto" povečanje vrednosti točke.
Nadaljevanje na 2. strani
PODPISANA KOLEKTIVNA POGODBA - V Gorenju Gospodinjski aparati so po dolgotrajnem usklajevanju končno le podpisali kolektivno pogodbo. Za podjetje je pogodbo podpisal predsednik upravnega odbora Andrej Kržič, za Zvezo svobodnih sindikatov Emil Krušič in za Neodvisne sindikate Andi Miklav.
Zelja sindikatov je, da bi določila pogodbe zaživela obojestransko in da ne bi zahteve ostale le napisane na papirju in v predalih, kljub hudi gospodarski krizi, ki ni zaobšla našega Gorenja.
J.S.
Osebni dohodek za mesec julij
Nadaljevanje s 1. strani
Seveda bo dejansko povečanje osebnega dohodka od delavca do delavca različno. Te razlike bodo nastale zaradi različne dolžine delovne dobe v Gorenju. Tisti, ki so v Gorenju že dolgo, bodo zato dobili pač toliko višji dodatek oziroma osebni dohodek.
Ob obračunu osebnih dohodkov za mesec julij bodo delavci Gorenja Gospodinjski aparati dobili še zadnji obrok regresa, tudi tokrat v obliki vrednostnega bona v višini 500 din. Skupna vrednost regresa za leto 1991 bo tako znašala 7000 din, kar je nekaj več kot 100 % poprečnega čistega osebnega dohodka v Gorenju Gospodinjski aparati v mesecih april - junij 1991.
Pogodba o zaposlitvi
Na podlagi Kolektivne pogodbe se zdaj za vse delavce pripravljajo pogodbe o zaposlitvi Osnova za pogodbo za vsakega delavca bo delo, ki ga delavec opravlja, upoštevana pa bo tudi njegova delovna uspešnost. O teh pogodbah bomo zapisali več v naslednji številki Informatorja. Za sedaj le to obvestilo: po dogovorjenem rokovniku teče priprava pogodb tako, da bodo vsi delavci Gorenja Gospodinjski aparati dobili pogodbe v podpis v zadnjem tednu avgusta. Veljavnost pogodb bo v skladu s Kolektivno
pogodbo s 1. julijem 1991 in zato bo v določenih primerih opravljen tudi poračun osebnega dohodka.
Odločbe o dopustih
Pred kolektivnim dopustom so delavci Gorenja Gospodinjski aparati prejeli odločbe o dolžini rednega dopusta v skladu z določili Kolektivne jDogodbe. Vendar pa v tem izračunu še nista upoštevana dva elementa, za katera bo izračun opravljen naknadno.
V skladu z zahtevo sindikatov se dopust na podlagi nočnega dela obračunava glede na opravljene nočne "ših-te" v tekočem letu. Zato bo ta dodatni dopust določen v začetku meseca oktobra.
V Kolektivni pogodbi je določeno tudi, da se dolžina dopusta upotavlja glede na zahtevnost dela oz. tarifni razred. Ce pa ima delavec višjo izobrazbo, kot jo delovno mesto zahteva in če je to izobrazba ustrezne smeri, se dolžina dopusta za delavca ugotavlja po njegovi dejanski izobrazbi. Glede na ta kriterij bodo v avgustu opravljeni popravki in tako bodo nekateri delavci pridobili še po en dan rednega dopusta. Popravke bo pripravil kadrovski sektor, ki bo tudi poskrbel, da bodo ti delavci v začetku septembra ustrezno obveščeni.
VI. polletju več kot polovica letos načrtovanih izdelkov
Nadaljevanje s 1. strani V tem sklopu so stružni avtomati, stroji za brušenje in honanje ter valjanje gredi. Prestavili pa so tudi linijo za izdelavo rotorja kavnega mlinčka. S prestavitvijo linij so tako omogočili bolj tehnološko zaključeno celoto in zato bolj tekočo proizvodnjo. V proizvodnjo pa so vključili tudi dva nova uvožena navijalna stroja za rotor kavnega mlinčka in rezalnega stroja, za katerega so namestili
še nov točkalnik. Od lanske prvo-novembrske poplave je bila neprijetno zaznamovana fasada tovarne, ki so jo morali obnoviti. Tudi za to delo so se odločili v tem času, ko je bilo ugodno vreme in so opravljali še ostala vzdrževalna dela. Da pa bi bili stroški ponovnega lepšanja tovarne čimmanjši, so poškodovani del fasade prepleskali sami delavci.	qr
MIKRORAČUNALNIŠKI NADZORNI SISTEM ZA ČIŠČENJE ODPADNIH TEHNOLOŠKIH VODA V TOVARNI KRKA V NOVEM MESTU — V procesnih sistemih Gorenja Procesna oprema so v sklopu projekta mariborske Hidro-montaže na ključ izdelali strojni del računalniške opreme, krmilnik pa bo programiran s programskim paketom Fepro. Ponazoritev delovanja sistema je na dodani sinoptičnl plošči. Dogajanje v tehnološkem procesu pa sistem lahko spremlja tudi preko nadzornega sistema P-CIM, katerega zastopnik pri nas je prav Gorenje Procesna oprema. Tako je omogočena obdelava digitalnih in analognih signalov, od nivoja različnih raztopin, temperature, PH faktorjev in drugih podatkov.	_ _
ČAS, KO SE IZKAŽEJO VZDRŽEVALCI - Letošnji
kolektivni dopust v Gorenju Gospodinjski aparati sicer ni najbolj jen vzdrževalcem, saj so morali biti na delu kar po 12 ur. Kljub temu p* ko pričakujemo, da so svoje delo opravili uspešno. Dela je bilo dovoljtu. za delavce v centralni delavnici Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski ap*ral
TUDI S POMOČJO ZUNANJIH SODELAVCEV -
obsežnih del tudi letos niso mogli opraviti samo vzdrževalci Gorenja & spodinjski aparati. Tako so v Kuhalnih aparatih lužilni tunel zamenjal'° lavci podjetja ESO iz Velenja (na sliki), pa tudi drugod so določena 0* opravili zunanji sodelavci (SOP Krško nadzor pri postavitvi nove peč' 'V kirnici Zamrzovalnih omar, delavci mariborskega Tekola so opravili ra* na peskanja ipd.
V POHIŠTVU LE TEDEN DNI KOLEKTIVNEGA
PUSTA — Delavci v Pohištvu in Kopalnicah Gorenja Notranja op^ so bili za teden dni dalj na delu, kot delavci drugih podjetij Gorenja v lenju. Kot je povedala Ivanka Jambrovič v centru za izdelavo vrat, $0 jf lavci z razumevanjem sprejeli odločitev o podaljšanju dela. "Dobro-imamo delo," je dejala. V Pohištvu dela že 13 let. Teden dni dopusta le koristila za obisk Medjimurja, od koder je doma.	HJ
klovne
Woge v avgustu 1991
Pralni stroji

skrinje


Več reda na parkiriščih
Med kolektivnim dopustom večjega števila Gorenjevih delavcev, so se v Vzdrževanju in investicijah Gorenja Gospodinjski aparati lotili prenove označb na parkiriščih in obenem uvajanja reda na osrednjem parkirišču pri banki.
Na lem parkirišču so preuredili način parkiranja, jasno označili pet vstopnih in pet izstopnih poti, ob robu parkirišča proti vratarnici označili prostor za začasno parkiranje do 15 minut. Pred vhodom na parkirišče nameravajo postaviti še tablo s prikazom vstopnih in izstopnih poti. S prenovo označb in preureditvijo parkiranja so na tem parkirišču pridobili okrog 60 novih mest, kar naj bi med drugim odpravilo dosedanje neodgovorno obnašanje posameznikov, ki so svoja vozila parkirali kar na mostu, ali bresrčno zapirali izhode s parkirišča.
DZ.
Parkiranje na mostu odslej preteklost?
^jjetno ob slovesu
!W slovo za zmeraj, pravzaprav i ie«0'1 n' slovo v pravem pomenu bg ®de. kajti prepričani smo, da se t0l 0 Se srečevali. Sicer ne tako dos/e/, na delovnem mestu, ^delovnimi obveznostmi, lahko \*U9ače- Danes se tu med nami Dgi a/e vajina dolgoletna delovna krij *onSu/e se neko obdobje živl-td9' ki je tako kot vsako, imelo Sp ,e dobre in slabe plati, hkrati pa °dpira drugo in verjamemo, da
prav tako lepo, polno možnosti, da uresničujeta želje, ki sta se jim do sedaj odrekali..."
Te besede so v Gorenju Finance pred nedavnim namenili Faniki Korelc in Kristini Gorišek, ki se bosta tega slovesa prav gotovo spominjali z lepimi občutki. "Tudi.vse hudo je že pozabljeno," je ob tem povedala Fanika, Kristina pa se je predvsem zahvalila za lepo popotnico, ki jima ju je pripravil kolektiv Gorenja Finance.
H.J.
a,1ika Korelc in Kristina Gorišek ob odhodu v pokoj
Srečanje na delovnem mestu
Franc Beričnik
Dve življenji živi Franc Beričnik. Prvi hip se zazdi, da morda povsem različni, potem pa ugotoviš, da se pravzaprav dopolnjujeta. Zaprta proizvodna dvorana, stroji z njim značilnim brnenjem in vonjem po strojnem olju, na drugi strani pa mir narave, reke in gozda, vonj drevja, rib in gob.
V Gorenju Mali gospodinjski aparati Francu Beričniku teče dvajseto leto dela, ves čas v vzdrževanju, Klepar po poklicu je pred toliko leti dal slovo terenskemu delu, delu v neprijaznih delovnih okoliščinah, potem, ko je okusil tudi delo v tujini. Pa sta ga domače Mozirje in Savinja, ki teče mimo njegove hiše. privabila nazaj.
Ko je prišel v Gorenje Mali gospodinjski aparati, je bilo vzdrževalcev še malo. Nekoliko strah ga je tudi bilo nekaterih del in zahtevnejših strojev. Pa se je hitro privadil in se enakovredno vključil med ostale sodelavce. Delo zjutraj, popoldan, ponoči, redno in dežurstva. Kar hitro pa je spoznal, da je vsakemu vzdrževalcu v veliko pomoč tisti, ki s strojem dela, saj ta najbolje pozna njegove muhe. Popravilo je tako hitreje opravljeno, proizvodnja manj prizadeta. Seveda pa je za vzdrževalce največ dela bilo in ga je še vedno med dopusti, prazniki. Takrat, ko zaradi obsežnejših posegov najmanj motijo proizvodni proces. Vendar morajo to vzeti v zakup, ko se za takšno delo odločajo.
Ko je, nič kaj preveč zgovoren, tudi ob vodi, ko ribari, ko išče gobe po gornjesavinjskih gozdovih.
ne govori dosti, nizal misli na pretekla leta, ni mogel tudi mimo težav, ki nas zdaj spremljajo na vsakem koraku. "Razmere na trgu se bodo slej ko prej morale urediti, kajti morali bomo preživeti. Vsi. In to lahko samo, če delamo, prodajamo," je dodal Franc Beričnik.
Malo zaradi Abrahama, kateremu je letos podal roko, malo zaradi bolezni, mu ni treba več dežurati. Tudi delo je nekoliko zamenjal. Rad pa je imel prejšnje in tudi sedanje izdelovanje prototipov mu gre od rok. Počasi se spogleduje z mislijo o pokoju, saj se nakaj dela, tako za sproti, vedno najde. In tudi ribiška palica, na katero je pred leti ujel 126 cm dolgega sulca, nekaj več počiva. Seveda ni krivo le pomanjkanje časa. Veliko je kriva Savinja, ki si je lani novembra utrla novo pot, tudi preko njegove zemlje in hiše. Zato tudi ni več tistih starih placov. Vendar upa, da bodo strugo spet uredili in takrat bo spet rad odšel v ribičijo.
Darinka Razdevšek
BVP kot doslej
Ko smo pisali o novostih na področju različnih pomoči, ki jih bo zveza svobodnih sindikatov Gorenja Koncern zagotavljala članom iz ustanovljenega sklada, smo med drugim poudarili, da bo do konca letošnjega leta veljal dosedanji sistem pomoči.
To pomeni, da bodo svobodni sindikati podjetij nudili svojim članom solidarno pomoč neposredno sami, s 1. januarjem 1992, ko bo začel sklad poslovati, pa bodo te pomoči zagotavljali po sprejetem pravilniku. Hkrati to pomeni, da bo tudi blagajna vzajemne pomoči delovala kot doslej, saj ustanovitev sklada in nov sistem solidarnih pomoči ne posegata niti ne omejujeta delovanja blagajne vzajemne pomoči, kot si to nekateri razlagajo. Seveda ne bo odveč razmisliti o izpopolnjevanju vsebine delovanja blagajne v novih razmerah.
I.S.
SONJA ŽILAVEC je pri-
pravljalka kemikalij v centralni čistilni napravi in je bila med vzdrževalci, ki so delali dnevno po 12 ur. "V Gorenju sem že dvajset let. Najprej sem delala kar precej dolgo v Galvani, sedaj pa sem v Vzdrževanju. Bazene je pač treba čistiti vsake pol leta, sedaj pa smo opravili še obseženjše posege, pri katerih smo pač tudi morali sodelovati," je povedala Sonja Žilavec, ki poprime za vsako delo. Tudi Izpit za vožnjo z viličarjem ima. Pa na dopustu je letos tudi že bila. Na Rogli v počitniški hišici Konusa. Je bilo kar lepo, le če bi ne bilo tako drago kopanje v bazenu.
H.J.
Ivanka Grebenšek
OBSEŽNEJŠA DELA V CENTRALNI ČISTILNI
NAPRAVI — V centralni čistilni napravi so letos opravili sicer redna vzdrževalna dela, poleg tega pa je podjetje Metaloplast iz Samo-bora moralo sanirati obloge iz plastike v bazenih male čistilne naprave. Na novo so obločili tudi kanale s ploščami, ki so odporne proti kislinam. Na sliki: priprava kanalov za oblaganje z novimi ploščami.
TUDI IVAN HROVAT PRI VZDRŽEVALNIH DELIH
— Dva dni pozneje in en dan prej se običajno konča in začne delo za Ivana Hrovata v lakirnici Hladilnikov Gorenja Gospodinjski aparati. Pri vzdrževalnih delih je že kar vešč, sicer pa dela v Gorenju že 23 let in je tudi že vsega navajen.
H.J.
H.J.
Najboljši med balinarji
Na tekmovanju za pokal Gorenja v balinanju se je znova pomerilo kar nekaj ekip podjetij Gorenja, med katerimi pa so kot ponavadi bile najštevilnejše iz Gorenja Gospodinjski aparati.
V	moški A kategoriji so si prvo mesto priborili Tari k Tirovič, Štefan Revnik, Franc Kos in Josip Žunič iz ekipe ZHT Plastika pred PRT, Galvano in Procesno opremo.
V	moški B kategoriji je zmagala Gal-vana v postavi Rasim Hasičič, Bojan Pečnik, Viktor Podvratnik, druga je bila Kadrovska in tretja ZHT Plastika.
Tudi v moški C kategoriji so bili najboljši iz Galvane, in sicer Branko Zajc, Stanko Svečko. Dragan Vasic in
Jože Obran, ki so premagali ekipo Kadrovske.
V	ženski konkurenci so vse zmage pripadle ekipam Galvane. V A kategoriji so zmagale Andreja Kotnik, Snežana Pranjič, Ana Jevšek in Karmen Čepin pred ekipo PPT. V B skupini so bile najboljše Smilja Blatešič, Den/iša Šabanovič, Ljuba Pavič in Vera Rakič, Galvani pa so morale prepustiti premoč tekmovalke iz ZHT Plastike, Podobno je bilo tudi v ženski C kategoriji (zmagovalki pa sta postali Rezka Hojan in Rozalija Kac iz Galvane, drugo mesto pa so osvojile delavke ZHT Plastika).
V	točkovanju za pokal Gorenja so si največ točk priborile ekipe Galvane, Kadrovske in ZHT.
H. J.
Vztrajnostni tek in zdravje
V tem prihajajočem dopustniškem času, ko smo izčrpani od vročine in dela v njej, je morda nenavadno govoriti o vztrajnostnem teku, saj se že brez njega pošteno potimo. Vendar je to le pogled od daleč, kajti če si ga pobliže ogledamo, se nam pokaže v drugi luči.
Ob večerih, ko se umakne vročina in sopara ter zapihlja prijeten veter in ko se poletni večer prijazno nasmiha našemu opazovanju, se odpravimo na složni tek. Pri tem je beseda vztrajnostni važna zato, ker tečemo počasi, a vztrajno. Se pravi, da se ne pustimo in pričnemo hoditi, temveč komaj opazno tečemo, tako, "da motor enakomerno teče". Seveda moramo imeti primerno zdravo srce, kar pa nam lahko pove naš zdravnik, pa tudi naše splošno počutje. O vztrajnostnem teku sem se odločil pisati zato, ker me že leta spremlja skozi življenje in se je pokazal kot odlično sredstvo zoper različne stresne situacije v življenju. Ko se odpravim na tek, pogosto nimam najbolj čistih in zbranih misli in moj notranji svet ni vedno najbolj umirjen in harmoničen. Nekaj popolnoma drugega pa občutim potem, ko sem doma, po enournem teku stuširam in odžejam. To je občutek, ki ga najlažje opišem z besedo PRERODI-TEV.
Pred leti sem se sam znašel v hudi življenjski stiski, iz katere nisem videl rešitve. Ko sem stopil na pot učenja zdravega načina življenja, sem se že na samem začetku srečal s tekom. Tekli so ljudje vseh starosti in pokli-
cev. Tekli so, ker so spoznali, da bi brez teka težje reševali svoje družinske in poklicne stiske, ki jih bolj ali manj pozna vsak. In od tega, kako jih rešujemo, je odvisno naše splošno zdravje. Sam sem moral preteči pravi maraton, da sem lahko začutil globljo moč vztrajnostnega teka na mojo dušo. Da, kakor se sliši nenavadno, pa je res, da ima takšen tek tudi duševno terapevtske razsežnosti. Ko se namreč zagrizem in vztrajam pri teku še in še, naletim v svoji notranjosti na mnoge odpore, ki mi govorijo, da vse to nima smisla, da je to zame prenaporno, da... Same racionalizacije, katerih posledica je lenoba in telesna zale-žanost, na duševnem področju pa nevrotičnost in pogoste depresije.
V vztrajnostni tek je treba pač verjeti, kot je treba verjeti, da je dobro za družino, če se čim pogosteje skupno napotijo v planine in se vzajemno prepustijo naravnim zdravilom miru. Morda učinkov vztrajnostnega teka ni videti navzven, saj je to izrazito netek-movalen tek, a človek to občuti v svoji notranjosti, ko je bolj sproščen in nekako realistično doživlja meje samega sebe. To je torej tudi eksistencialistični moment, moment, ko človek doživi sebe kot notranje bitje, ki smiselno živi.
Navsezadnje je prav lep občutek, ko veš, da storiš nekaj za svoje zdravje, še posebno tedaj, ko mnogi obolevajo za raznimi prehladi ipd., mi tekači pa takšna obdobja preživimo brez težav. To je pač stvar odpornosti, ki jo nudi takšen tek. Tečemo vsi, oče, mati, otroci in celo nekateri stari starši. Vsaj pri nas je tako. A želim si, da bi bilo tega vedno več. saj pomaga.
Bernard Kranjc Jenkova 21, Velenje
Težko je sprejeti resnico, da smrt prekine življenje človeka prezgodaj, tako kot je prekinila življenje naše sodelavke in prijateljice Ivanke Grebenšek v Pralno-pomivalnih aparatih Gorenje Gospodinjski aparati.
Neusmiljeno in nepričakovano, pri komaj 36 letih, je morala zapustiti svoje najbližje, za katere se je razdajala z delom in ljubeznijo. Kot 16-letno dekle se je zaposlila v Gorenju in mu ostala zvesta neprekinjenih 20 let. Najprej je delala kot sestavljalka pri montaži pralnih strojev, zadnjih 14 let pa kot nepogrešljiva točkalka v oddelku dodelave. Z izjemnim posluhom za kvalitetno delo je vpletla lastno nitko v nase skupno tkanje.
Pripravljenost, da stori še več, kot le delovno obvezo, topla dlan, ki jo je znala ponuditi sodelavcem v oporo in pomoč, človeška nesebičnost in vzpodbujajoč nasmeh, so jo odlikovali med nami. Toliko ciljev je ostalo nedoseženih, toliko
Ko slabo delo zagori
V soboto, 10. avgusta 1991, je po dvournem testiranju naprav lakirnice obrata hladilnikov prišlo do požara v dimnem cevovodu nad lakirnico.
Nekvalitetno opravljena dimnikarska dela dimnikarskega podjetja, s katerim je sklenilo Gorenje Gospodinjski aparati letno pogodbo, so, kot se je izkazalo, povzročila vnetje in vžig. Neočiščeni nakopičeni prašni delci v dimnem cevovodu so se na delovni temperaturi vneli in nato
Pohod na Triglav
V soboto, 24. avgusta 1991, vas vabi Športna zveza Velenje na pohod na Triglav. Pohod bo prilagojen prvim obiskovalcem Triglava. Cena je 600 din, prijavite se lahko do 19. avgusta 1991, na športno vzezo Velenje, Fo-itova 2, od 7. do 14. in v sredo od 7. do 16. ure.
S planinsko opremo in dobro voljo, veliko gorskih razgledov!
Malica
želja neizpolnjenih, toliko ^ neizsanjanih.
Naša bolečina se pridružuje boleč' ni njenih najdražjih, ki so izgbP skrbno' mater in ženo, nesebic življenjsko pomočnico in svetov ko.
Sodelavci	v
Pralno-pomivalnih apara
vžgali. Pravočasno ukrepan vzdrževalcev obrata Hladilni^ gasilcev je preprečilo širitev P žara na ostali del lakirnice. P°z so pogasili v desetih minutah-
Po pogasitvi in ohladitvi cevi delavci Vzdrževanja Gorenja b spodinjski aparati, gasilci ih ^ ličniki odprli cevovode pec' ugotovili vzrok vnetja in vžig. Oblikovali so tudi strokovni koh1 siji, ki bosta ocenili kakov° opravljenega dela dimnikarskaS podjetja in seveda škodo. Delavci Vzdrževanja so kljubuj
mu že isti dan odpravili
zamenjali dimnik in ostalo^ usposobili napravo za nem1"' delovanje.
tef
ote'* * * * 11’
D-Z'
Zahvala
Ob nenadni smrti našega G
gija se sodelavcem v Gorehl
Procesna oprema zahvaljuj jj,
za vso pomoč, ki so mi jo bu
li v težkih trenutkih.
Denis Lukač®
Redna
Četrtek	Svinjska kisla juha, pecivo
Petek	Dušen govedina v omaki,
kruhovi cmoki
Ponedeljek	Pasulj, kranjske klobase, sok
Torek	Ribe po tržaško, krompirjeva
solata
Sreda	Goveji golaž, polenta
Četrtek	Hrenovke, bučke s
Dietna	,
Telečja obara, ajdovi žgan Dušena govedina v omak'' kruhovi cmoki Safalada, krompir v kosih. SOlčltčl
Ribe po tržaško, krompirieVa solata
Goveji golaž, polenta Hrenovke, bučke s
krompirjem	krompirjem
Zaradi morebitnih težav pri nabavi živil si pridržujemo pravico do sprememb® i6
dilnika.
Za nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravil'^, Topolšica vam bodo v nedeljo pripravili in postregli: govejo juho, čeb® jf] bržolo, pečenega piščanca, testenine, zelenjavno prilogo, solatni bit sladice po izbiri. Cene so nespremenjene.
Dober tek!	___^
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredi116 odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Nak'® , 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opro5č® . prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri poši'v lenje.

T
n
li
čl
tf
v
tt
čl
v
it
H
k
it
i>
V
It;
ti
t»
i
v
k|
»1
b<
1»
k
h
k
6t
ie
k
<*
b:
h
»!
ih
Ha
'ei
k
bi