Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI. 27. IV. 1968 št. 4 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Izvršitev osnovnega plana meseca marca in problematika Predilnica I Enota je naredila 101,5 % v •efektivni kg in 95,0% v baznih. Tako ima kumulativno 97,3 % v .efektivnih kg in 94,7% v baznih. Podatki povedo, da enota v baznih kg plana ni izvršila in to predvsem ne, ker je predla povprečno nižjo številko od planirane. Tako je morala proizvajati zaradi potreb tkalnic, ki so zaradi izvoznih potreb morale bistveno .spremeniti osnovni plan. S surovinami je bila enota zadovoljivo preskrbljena, izboljšala pa se je tudi dobava kvalitetnejšega bombaža za posamezne mešanice. Predilnica II V efektivnih kg je dosegla 51,1 odst., v baznih pa 95,9%, pa ima tako kumulativno 95,9 % v efektivnih kg in 96,2% v baznih. Preskrba z bombažem se je izboljšala. Enota je imela težave zaradi okvare kotla, pa zato februarja ni proizvajala 2 dneva. Proizvodnjo za en dan je nadoknadila že istega meseca, drugi dan pa je nadomestila v mesecu marcu. Razumljivo je, da je zato bila izvršitev meseca februarja pod 100%. Na nižjo proizvodnjo so delno vplivale tudi montaže v mikalnici in montaža flajerjev. Z izločanjem starih flajerjev bodo v predilnici še nadaljevali. Tkalnica I Enota je naredila v tekočih metrih 97,6%, v votkih pa 97,2 %. Sedaj ima kumulativno 97,2 % v trn in 96,7% v votkih. Na izvršitev je vplivala predvsem menjava artiklov, ki se še vedno niso ustalili. Je pa enota izboljšala kvaliteto izdelkov, kar gre deloma na račun tudi bolj kvalitetne preje. S prejo je bila tkalnica dobro oskrbovana, izboljšalo se je tudi stanje s česano prejo, pa prehaja zato tkalnica tudi pri artiklih iz česane preje na predpisano zasedbo statev. Izkoriščanje statev v mesecu februarju je bilo 87,5%, I. kvalitete pa je bilo 87 %. Tkalnica II Rezultat tkalnice II je še nižji, in sicer je dosegla v tm 93,1 % in v votkih 93,4%. Tako ima kumulativno v tm 93,% in v votkih 96,4»/». Neizpolnitev plana je povzročila okvara kotla. Tkalnica februarja ni proizvajala kar tri dni. Nadomestila je sicer izpadlo proizvodnjo za dva dni, za tretji dan pa ne in se to seveda pozna na proizvedenih količinah, saj predstavlja enodnevna proizvodnja 4,35 7o. So pa še drugi vzroki za neizvršitev plana, in to: vsa mikana preja iz ameriškega bombaža je — zaradi pogostih pretrgov — povzročila veliko zastojev. V vseh tkalnicah, kjer uporabljajo to prejo so opazni nižji dosežki, kot so običajni. Na nižjo proizvod-(dalje na 3. strani) CENTRALNI dE|_AvSkI SVeT 12. seja CDS DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnikov 9. in 10. saje CDS. 2. Pregled sklepov 9., 10. in 11. seje UO. 3. Razpis volitev v CDS ter v obratne delavske svete in imenovanje komisij. 4. Sklepanje o spremembi statuta podjetja. OBVESTILO IZVRŠNI ODBOR PLEMENITILNICE I OBVEŠČA VSE UPOKOJENCE IZ TE ENOTE, DA BO ORGANIZIRAL TUDI LETOS IZLET ZA UPOKOJENCE, IN TO 26. MAJA. SMER IZLETA GRE PREKO BIZELJSKEGA DO KUMROVCA IN NAZAJ V KRANJ. ODHOD AVTOBUSA JE OB 5. URI IZPRED OBRATA I. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO OZIROMA PRIJAVIJO PRI TOV. ZDEŠARJEVI! IO SINDIKALNE PODRUŽNICE PLEMENITILNICE I 5. Imenovanje člana v razpisno komisijo za izbor direktorja konfekcije Triglav. 6. Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec januar in februar 1968 in kumulativno. 7. Soglasje k spremembam pravilnikov o delitrvi osebnih dohodkov za ekonomske enote: vzdrževalni obrat, termocentralo in upravo. 8. Program in flinančni plan izobraževalnega centra v letu 1967. 9. Poročilo o dejavnosti izobraževalnega centra v letu 1967. 10. Ustanovitev samostojne poslovne enote »Počitniške skupnost Taks ti Hindus«. 11. Potrditev pogodbe o premoženjskih razmerjih med Počitniško skupnostjo Tekstilimdus in ustanoviteljem. 12. Potrditev cen za počitniške domove za letošnjo sezono. Člani upravnega odbora med razpravo o zaključnem računu za leto 1967 piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiimiimiiiiimmiimiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ I Za 1. maj, praznik dela | I čestita uredništvo Tekstilca | § članom kolektiva, upokojencem, vojakom j I in ostalim bralcem | nniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiuiiii! Ad 1) Sklep: Potrdi se zapisnik 9. in 10. seje CDS. Ad 2) Sklepi: 1. Sklepe 9., 10. in 11. seje UO se vzame na znanje kot so bill predloženi, 2. Osvoji se predlog komisije za izume in tehnične izboljšave ter se prizna delavcu Petru Kavčiču enkratna nagrada 500 novih din za Izpopolnitev bdila na Kavo aivto-maltih. Osvoji se dalje predlog iste komisije, s katerim se prizna enkratna nagrada 500 novih din delavcu Francu Hajdukovdču, in to za izboljšavo na Pioanol avtomatih. Obe nagradi se v celoti izplača iz sredstev za ostale osebne dohodke, ker gre za izplačilo v smislu 5. člena pravilnika o izumih in tehnični izboljšavi. 3. Osvoji se predlog obratovod-stva tkalnice II in tehničnega vodstva s katerim se delavcem v tkalnici obrata II izplača nadomestilo za izpad proizvodnje (14. 2. 1968), in to v skladu z 11. čl. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ad 3) Ker bo izšla številka po volitvah v samoupravne organe je brez pomena objaviti Sklepe o tej točki. Ad 4) SKLEPI 1. V 12. členu se spremeni naziv »Počitniški dom« v »Počitniška skupnost Tekstilindus« s počitniškim damam v Navigradu, Bohinju in planinsko kočo Krvavec. Ta odstavek poslej glasi: »Samostojni, delovni enoti podjetja sta Delavska restavracija in Počitniška skupnost Tekstilindus s počitniškim domom Novigrad, počitniškim domom Bohinj ter planinsko kočo Krvavec.« 2. V 80. členu statuta se v drugam odstavku črta »izvozni oddelek«, namesto »oddelek za analizo trga« pa se zapiše »konjunkturni oddelek«. Odstavek poslej se glasi: Komercialni sektor ima naslednje oddelke: nabavni oddelek, prodajni oddelek, prevzemni oddelek, •prometni in odpremni oddelek in konjnktumd oddelek. 3. V 146. členu se črta besede »vodja tehničnih obratov, vodja izvozno-uvoznega oddelka«, pa ta člen .poslej glasi: Vodilna delovna mesta so: — vodje sektorjev, — vodja prdizvodnje obrata I in vodja proizvodnje obraita II, (dalje na 2. strani) Njen najlepši prvi maj Marjeta je slonela na oknu in z radostjo v srcu opazovala prve sončne žarke vzhajajočega sonca. »Čudovit dan bo danes«, je pomislila. »Kako lep je danes 1. maj praznik delovnih ljudi.« Že rano zjutraj je vstala Marjeta in vse kotičke svoje skromne hišice je pregledala, da bi bilo ja vse pospravljeno in praznično na ta — veliki dan, ki ga je v preteklosti tako različno preživljala. Oči je imela uprte v vzhajajoče sonce, misli pa so se vračale nazaj v ieta njene mladosti, ko je kot mlado dekle morala v tovarno na delo, da bi zaslužila za svojo bolno mater in zase. Takrat ni dojela svojih starejših sodelavk ki so se naskrivaj pogovarjale o prvem maju in ni mogla razumeti zakaj je bilo tako strogo prepovedano praznovati ta praznik delovnim ljudem. Prišla je stavka in Marjeta je na lastni koži občutila roko kapitalista in njihovih slug — orožnikov. Spoznanje, da je delavec brez vseh pravic in možnosti prepuščen izkoriščevalcu, jo je bolelo in hkrati je spoznala, da je njeno mesto med delavci, ki se bore za svoje pravice, za svojo enakopravnost. Tedaj je tudi doumela vse tiste, ki so z radostjo v srcu, čeprav naskrivaj praznovali 1. maj; doumela je njihovo veliko željo, da bi ga nekoč smela praznovati javno, kot enakopravni ljudje, v svobodni domovini. Prišla je vojna in Marjeta je radostna praznovala svoj 1. maj med borci. Kako lepo je bilo tistega sončnega dne, sredi gozda, med prijatelji. Janez je zaigral poskočno in borbeno partizansko pesem. Trde in odločne poteze borcev so se zmehčale in pričele smehljati, in že je zadonela pesem o svobodi. Rahel veter jo je sprejel in nesel naprej, skozi ozeleneli gozd, preko cvetočih poljan, vse tja do tistih, ki so trpeli in čakali, da bi njena vsebina postala resnica. In želja se jim je izpolnila. .. V mislih je Marjeta ponovno doživljala vso lepoto in srečo tistega prvega maja, ko je srečavala srečne in nasmejane obraze, razposajeno mladost in dostojanstveno radost starejših. Bil je to 1. maj po končani vojni, v osvobojeni domovini. Sledila so leta trdega dela in vsak 1. maj je prinesel nove delovne zmage in večje veselje. Pozabljene so bile grozote vojne, pozabljeno zatiranje iz predvojnih let; Marjeta je živela mirno življenje delavke, Življenje, ki ga je bogatilo njeno požrtvovalno delo. Leta pa so tekla naprej .. . Vsako leto je Marjeta dodala nov spomin na 1. maj in vsako leto je morala dodati tudi del svoje mladosti. Potem je praznovala svoj praznik zadnjič med svojimi sodelavci, s katerimi jo je združevalo delo in pravo prijateljstvo. Tistega dne ji je bilo hudo ob spoznanju, da bo poslej morala praznovati ta praznik v svoji skromni hišici, sama in brez prijateljev.. . »Teta Marjeta!« je poklical nežen glasek, »rož'ce sem ti prinesla za 1. maj!« Tam na travničku pred njeno hišico je stala skupina otrok in majhno dekletce ji je ponujalo velik šop spomladanskih rož. Mladostno, kot pred mnogimi leti, je pohitela Marjeta na sonce in tesno stisnila k sebi drobno dekletce. Okoli nje pa so čebljali otroci: »Vesel in srečen 1. maj ti želimo, tetka!« (dalje na 3. strani) K.. .J CENTRALNI DELAVSKI SVeT Z X. tekstiliade (dalje s 1. strani) — obratavodije (predilnice I, predilnice II, tkalnice I, tkalnice II, plemeniitilnice I, plemenitilnice II, graivure, termocentrale in vzdr-ževailnega obrata). Ad 5) Sklep: V razpisno komisijo za izbiro direktorja konfekcije Triglav Kranj se imenuje tov. Zvoneta Černeta, kot člana. Ad 6) Sklepi: 1. Vzame se na znanje poročalo o proizvodnji in prodaji za mesec januar in februar 1968 in o kumulativnem stanju. 2. Odobri se ureditev Mima-na-prave v tkadirici I. To investicijo se naredi, ko bodo na razpolago potrebna finančna sredstva. Taikoj pa je treba narediti vsa potrebna pripravljalna dela. Ad 7) Sklepi: 1. Daje se soglasje k spremembam pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za ekonomske enote upravo, tenmocentralo in vzdrževalni obrat. 2. Ugotavlja se, da se ODS ekonomske enote vzdrževalni obrat ni držal priporočil CDS glede progresivnega povišanja osnovnih postavk. Zato se obratni delavski svet vzdrževalnega obrata opozarja, naj ne računa na dodatno do-(dal je na 4. strani) Poročilo komisije za varstvo pri delu v letu 1967 Izhajajoč iz načela, da morata organizacija dela in samoupravljanje zagotoviti najugodnejše pogoje za delo in poslovanje delovne organizacije, kot celote, imajo zaposleni na delu v tej organizaciji pravico in dolžnost organizirati varstvo pri delu in skrbeti za napredek varstva vseh članov kolektiva. Varstvo pri delu obsega ukrepe in sredstva, s katerimi se ustvarjajo varni delovni pogoji, oziroma se preprečujejo in odpravljajo vzroki poškodb in zdravstvenih okvar delovnih ljudi pri delu. Delo mora biti zmerom organizirano tako, da mora oseba na delu s potrebno delovno sposobnostjo ob normalni pazljivosti delati brez nevarnosti za svoje življenje in zdravje, ter za življenje in zdravje drugih v istem delovnem okolju, kakor tudi brez nevarnosti za sredstva, s katerimi neposredno ali posredno upravlja. Uresničevanje in pospeševanje varstva pri delu je nenehna dolžnost delovne organizacije in njenih organov upravljanja, odgovornih oseb, služb in posameznikov, ki so na delu v tej delovni organizaciji. Varstvo pri delu se mora uresničevati in pospeševati vzporedno z organiziranjem in pospeševanjem produkcijskega in tehnološkega procesa in delovnih postopkov nasploh. Pospeševanje pri izvajanju varstva pri delu mora biti integrirano v produkcijske, tehnološke in delovne procese, sama »varnost« pa vgrajena v vsa sredstva za delo in v človeka pri delu. Materialna pomoč in izdana finančna sredstva za leto 1967 a) porabljeno za osebna zaščitna sredstva b) Porabljeno za tehnično zaščito strojev in naprav in po nalogu Inšpekc. dela c) Okrepčilne pijače (mleko, kava, čaj, malice) d) Zdravila, sistematski pregledi, cepljenje proti gripi Skupaj : 40.722,78 N din 115.000,00 N din 298.174,66 N din 207.722,29 N din 661.619,73 N din Kje 1965 1966 1967 — pri delu 145 119 71 — na poti 44 27 7 Skupaj: 189 146 78 Izguba delovnega časa — izpad delovnih dni - - zaradi poškodb je sledeča: Kje 1965 1966 1967 štev. štev. štev. štev. štev. štev. dni ur dni ur dni ur — pri delu 2.411 19.288 2.014 14.112 1.393 11.144 — na poti 1.087 8.696 558 4.464 123 984 Skupaj: 3.498 27.984 2.572 20.576 1.516 12.128 Na 100 zaposlenih oseb se je poškodovalo: Kje 1965 1966 1967 — pri delu 4,40 % 3,64 % 2,24 % — na poti 1,30% 0,83 % 0,22% Skupaj: Pogostnost na vse 5,70 % 4,47 % 2,46% zaposlene Resnost na vse 22,70 % 21,09% 12,87 % izvršene ure 377,5 % 391,9 % 250,1 % CISTITE mo mmmmm PRI DELU BODI VEDNO PREVIDEN! SPOŠTUJ VARSTVENE PREDPISE, KI SO PREDVSEM TEBI V KORIST! NEPREVIDNOST IN MALOMARNOST STA POGOSTO VZROKA MNOGIH NEZGOD! Izguba denarja Podjetje je za poškodbe izplačalo Socialno zavarovanje 1965 49.822,73 15.986,15 1966 42.005,80 17.924,98 1967 25.530,18 N din 12.545,85 N din Poškodbe Iz statističnih podatkov in analiz je razvidno, da se je poškodovalo pri delu in na poti na delo v letu 1967 naslednje število oseb: Skupaj: Izguba narodnega dohodka Skupni izguba zaradi poškodb pri delu in na poti 341.348,71 207.406,08 Poškodbe po nomenklaturi virov poškodb Šifra Nomenklatura 189 1965 146 78 119.703,36 Ndin Število oseb 1966 1967 01 na pogonskih strojih 3 — — 02 na delovnih strojih 39 29 23 03 na dvigalih 3 2 2 05 na napravah za meh. prenos energ. 4 6 3 06 na prometnih sredstvih 8 — 5 08 neupoštevajoč var. predp. in navod. — — 1 09 z ročnim orodjem 12 18 9 10 s snovmi v trdem stanju 1 — — 11 z raznim materialom 9 n 3 12 z železom) stroji in strojnimi deli pri montaži 33 29 8 13 z neobdelanim lesom 5 3 4 14 s snovmi v tekočem stanju, kisline, lugi itd. 6 4 2 16 z eksplozivnimi energijami 1 — — 18 na del. potih, stopnicah, prehod. 18 11 10 19 na del. mestih, odrih, lestvah 3 — 1 21 na poti v službo in iz službe 44 27 7 Skupaj: 65.808,88 59.930,78 38.076,70 N din Poškodbe po nomenklaturi vzrokov poškodb Šifra Nomenklatura 1965 Število oseb 1966 1967 101 popravilo strojev in naprav 1 2 102 spremembe v tehnološ. procesu dela 1 — — 103 neizpravno orodje 3 1 5 104 popravilo električnih naprav 1 — 1 105 nezadostno vzdrž. del. prost. 3 7 — 106 pomanjkanje razsvetlj. na prehod. 1 — — 107 prenatrpanost stroj, parka 5 3 7 108 neurejeni interni transport 6 6 6 109 pomanjkanje varnostnih naprav ali okvare 1 1 110 pomanjkanje oseb. zaščit, sredstev 1 3 1 112 osebni vzroki, kršenje del. discip. 10 4 3 113 neprevidnosti delavca pri delu 60 25 15 114 slaba organizacija dela v skupim 9 15 6 115 pomanjkanje kontrole (nadrejenih) 3 7 2 116 nezadostna strokovna izobrazba 1 — 117 nezadostna poučenost na del. mestu 7 19 6 188 neupoštevajoč pravil varstva pri delu 1 — 2 189 zaradi naglice pri delu 17 10 5 190 zaradi neuporabe zaščit, sredstev 1 — — 191 zaradi nediscipline pri delu 7 11 5 119 psihične neuravnovešenosti del. 1 — — 122 utrujenosti zaradi nezadostnega počitka v prostem času 1 3 124 skrbi in razne težave delavcev 2 21 na poti v službo in iz službe 44 27 7 Skupaj: 189 146 78 iniiminr Zaključek Varstvo pri delu je danes ena glavnih nalog samoupravljanja v gospodarstvu, ki na podlagi splošnih predpisov predvideva konkretne ukrepe, da se proizvodnja in delovne naloge izvajajo s čim manj škode za zdravje in poškodbe pri delu, kajti varno opravljanje delovnih nalog je važen člen produktivnosti dela. Skrb za varstvo pri delu mora biti sestavni del organizacije proizvodnje, da se vedno in na vsakem delovnem mestu upoštevajo pravila varstva pri delu. Predsednik komisije za varnost: (Hafner Nande) POSOB- immumvmm OČALA AU VtCilP TIM % liaforej fu>nwU, n a.to delaj \ Izvršitev plana In ... (dalje s 1. strani) njo vpliva tudi razdrobljena proizvodnja, saj je bilo v proizvodnji kar 47 artiklov v 125 snovalnih variantah. Izkoriščanje statev je bilo 82,2 odst., izdelkov I. kvalitete pa je bilo 84,4%. Plemenitilnica I V tekočih metrih je naredila 91,4 %, v kvadratnih pa 89,5 %. Kumulativno pa ima 89,8% v ton in 88,0 % v m2. Enota ni dosegla plana pri tiskanih in barvnih tkaninah, v surovih pa ga je presegla (103,1 %). Če dodamo vse izvršene usluge, pa bi bil njen dosežek 99,0%. Slab dosežek je limela plemeni-tilnica I zaradi naslednjih razlogov: — tudi meseca februarja je bilo planiranih manj zimskih tkanin, kot zmorejo narediti kosma-tilnii stroji, ' Nje« najlepši ' prvi maj (dalje s 1. strani) In kot nekoč... je rahel vetrič nesel naprej s čestitko nedolžnih otrok, med hišicami in polji v zahvalo vsem tistim, ki so jim to srečno mladost omogočili. S tem vetrom pa je šla tudi vsa grenkoba iz Marjetinega srca ob spoznanju, da ni več sama in od vseh pozabljena. Ponosno dvignjene glave in zopet zadovoljna se je Marjeta vračala v svoj dom, da bi dostojno praznovala svoj najlepši 1. maj. P. G. y___________________________y — do postavljenega roka nd bilo izdanih dispozicij za približno 400 tisoč tm tkanin, — asortiment artiklov je bili zahtevnejši, pa zato tiskarski stroji, na katerih ni možno tiskati več kot tri ali štirilbarvne vzorce, praktično niso imeli dela. Tiskarna je zato morala delati na ostalih strojih tudi ponoči, — problematičen je asortiment uporabljenih barvil za tisk. Zaradi različne uporabe reaktivnih in redukcijskih barvil so se pojavila ozka grla pri pralnih strojih, —■ 'kvaliteta se je ;ta mesec poslabšala, ker so dokončali nekatere neregularne tkanine iz januarja, nagajala pa je tudi para. Plemenitilnica II Dosežki te enote so še nižji, in sicer je naredila v tm 75,7 % in 79,7% v m2. Kumulativno ima tako 84,8 % v tm in 88,4 % v m2. Zaradi okvare kotla je bila ta enota zelo prizadeta, saj so bili glavni potrošniki te energije 3 dni brez dela. še isti mesec so sicer v dveh prostih dneh skušali nadomestiti izpad, vendar to v celoti niso uspeli narediti, ker se zaradi prekinitve pripravljalna dela ponovi. Čeprav je količinsko doseganje nizko, pa je bil obrat (razen ad-justimice) polno zaposlen, ker je trenutna struktura proizvodnje takšna, ki zahteva zelo veliko faz plemenitenja. Zaradi težjih tkanin je bilo grlo predvsem v belilnici. Taka situacija bo trajala še do meseca maja, ko bodo naročila izvršena. Enota je naredila tudi precej uslug, bo pa le-te morala zmanjšati, pač zaradi ozkega grla v belilnici. Spominsko obeležje in naša patrola. (Spodaj) — Na kraju boja. Počastitev padlih borcev na Planici Na območju terena Žabtnica — četa. Tam so na skromni leseni čudovit pogled na Triglav, Blegoš Bitnje leži majhna gorska vasica tabli napisana imena 16 padlih Ratitovec in na Sorško polje. — Planica. V bližini te vasice sto- borcev. Svečana otvoritev X. tekstiliade na Zelenici ji spominsko obeležje v počastitev 32 padlim borcem, ;ki so izgubili svoja življenja v treh velikih bojih na tem področju. Prva krvava bitka je bila 27. marca 1942. leta, din to v Rovtu, kjer so Nemoi obkolili Selško četo in del štaba Cankarjevega bataljona. četa je Imela 32 borcev in je bila namenjena na Jelovico. Zaradi izdajstva pa so jo Nemoi uspeli obkoliti. Partizani so se junaško borili z več tisoč okupatorji. V tem boju jih je padlo 16, med njimi tudi narodni heroj Stane žagar. 13. 8. 1943. leta so bili na tem področju napadeni člani VOS in 16. 5. 1944 borci I. bataljona Prešernove brigade. V tej borbi je padlo 16 partizanov. Vsako leto je zato 27. marca krajevni praznik v počastitev teh junakov, ki so dali svoja življenja za svobodo svoje domovine. To vsakoletno praznovanje zajema: položitev vencev k spomeniku, razne športne prireditve in pohod patrol množičnih organizacij. Med patrolami je nastopila tudi patrola našega podjetja. Prva je bila patrola JLA kranjskega garnizona, ki je osvojila prehodni pokali. PatroJe so bile tudi prav na kraju, kjer je bólla obkoljena Selška Samo spominsko obeležje pa staji na majhnem sedlu, kjer je Pokrovitelj tega obeležja je naše podjetje. Ivan Proj Po okusu potrošnika - razstava, ki ne bo šla v pozabo V času od 15.—25. marca je organiziralo naše podjetje skupno s konfekcijo Triglav samostojno razstavo naših tkanin za pomlad in poletje v Novem Sadu. Z novimi deseni in novo modo želimo prodreti tudi na Vojvodinsko področje in pri tem smo delno tudi že uspeli. Nova moda v to področje mnogo počasneje zaide, kot pa v Slovenijo in je zaradi tega tam mnogo težji plasman naših proizvodov modernih vzorcev in barv. Sicer pa ne bomo sami o tem veliko pisali, pač pa bi posredovali le nekaj tega, kar so drugi o nas pisali in govorili: »Malo katera manifestacija v Novem Sadu je bila tako dobro obiskana, kakor razstava Tekstilindusa iz Kranja,« je v uvodu članka ob zaključku razstave zapisal novosadski »Dnevnik«, ki ima še vrste drugih pohval. Na razstavi smo imeli tudi posebno knjigo vtisov, kjer so grosisti, detajlisti in seveda tudi neposredni potrošniki lahko zapisovali pripombe o razstavljenih artiklih, modelih in o aranžiranosti razstave. Zato je prav, da nekaj teh izjav posredujemo tudi članom kolektiva: »Prijetno sem presenečen nad prekrasnimi deseni in odlično kvaliteto vaših razstavljenih artiklov. To je ponovno dokaz, da lahko tudi naša industrija proizvaja visoko kvalitetne tkanine, in z njimi lahko na svetovnem trgu enakopravno tekmuje z inozemskimi tkaninami.« »Razstava je lepo aranžirana. Posebno mi ugajajo zelo okusno izbrane barve. Upam, da bomo vse to lahko kupili tudi v trgovini.« »Razstava je originalna in uspešna.« »Razstava je zelo uspela, modeli so bili uspešno izbrani. Smatram, da bi bilo za prodajo modnih artiklov organizirati več takih razstav in še na večjem prostoru.« »To je način, po katerem razstavljeni artikli zadovoljujejo zakonu estetike. Tako uspele razstave še nismo videli v Novem Sadu ...« »Razstava je napravila name lep vtis, samo škoda, da niso poleg razstavljenih artiklov še cene ...« »Tu je dovolj za našo mladino modernega, želeli bi, da bi razstavili več tudi za starejše . . .« »Razstava je fantastična, modeli zelo uspeli in lepo zamišljeni«. »Dekoracija je interesantna, z eno besedo povedano, idealna razstava ...« »Pozdravljamo tako akcijo vašega podjetja ...« »Mislim, da bo imela ta razstava to posledico, da boste v prihodnje plasirali večjo količino vaših artiklov na področju Vojvodine ...« »Led je prebit in sedaj lahko pričakujemo, da boste take razstave češče organizirali . . .« Še in še bi lahko naštevali (nad 300) vrsto raznih pohvalnih zapisov v Knjigi vtisa na tej razstavi v Novem Sadu v srbohrvaščini, madžarščini, nemščini, v šiptarskem jeziku ipd. Toda bodi dovolj! Naša razstava je imela predvsem komercialni značaj. Prav zaradi tega je bilo možno v vseh trgovinah s tekstilom v Novem Sadu kupiti vse te artikle in desene, ki so bili na razstavi. Prav to je potrošnike — obiskovalce — še bolj navdušilo, da so skoraj vsi izrazili o tej razstavi samo pohvalne besede. Razstavili smo okoli 70 različnih desenov na različnih letnih tkaninah. Za razstavo so se angažirali tudi grosisti in detajlisti v Novem Sadu: Uzor, Progres, prodajalne »Prometa« in »Angrotekstila«, ki so tudi v svojih izložbah razstavile tkanine našega podjetja. Patrola JLA kranjskega garnizona ÄS» Ibi* 7. april - dan zdravja Leto 1968 pomeni 20. obletnico Lahko domnevamo, da bomo do- In kako naj se branimo proti svetovnega dneva zdravja, to je živeli neki splošni napredek v iz- tem boleznim, proti njihovemu na dneva, ko ves svet praznuje čas, boljšanju delovnega in življenjske- Stanku? ki je namenjen zdravju in njego- ga okolja, v zatiranju in prepre- Organizirano in strokovno zdrav-vi vrednosti. čevanju nalezljivih bolezni, v pre- stveno varstvo je vsekakor na »Zdravje v svetu jutrišnjega hrani in bolj dostopnem zdrav- prvem mestu za osebe, ki so dne« je tema letošnjega prazno- stvenem varstvu. nagnjene k tem boleznim. Veliko vanja. Svet jutrišnjega dne pa po- To bo brez dvoma pridobitev. pa lahko pomagamo mi sami. meni življenje naslednjih 10 ali 20 Toda človeštvo bo še vedno izpo- Ohraniti moramo zase čim več let. To je obdobje, v katerem bo- stavljeno številnim vplivom, ki lah- naravnega načina življenja, ne se do znanstvena odkritja preteklega ko, če jih ne kontroliramo uniči- slepiti s poživili kadar nam živ-desetletja postala splošno uporab- jo vse pričakovane napredke, ljenje pokaže svojo seneno stran, Ijiva, nova odkritja, ki nastajajo Njih seznam vsebuje razne kemi- a ne smemo se zapreti v žalost, sedaj pa bodo pokazala njihovo kalije s katerimi živimo, dodatke Premagovati moramo življenjske vrednost. Ta napredek bo vplival živilom, radioaktivne ostanke, težave tako, da jih^ sprejemamo na zdravje prebivalstva po vsem onesnaženo ozračje, zemljišče in kot nujnost, življenje je razgiba- vodo, urbanizacije z vso možno no in vsebuje vse: danes bolezen, nesnago boleznimi in socialnimi jutri zdravje, danes nesrečen in neprilagodljivostmi. Dodajmo te- temen, a jutri sončen dan, danes mu še posebno zlo v obliki drog ljubezen — jutri sovraštvo in (mamila) in tabletomanije (pre- smrt in vse to, vse spada k živ-komemo uživanje tablet) in naš Ijenju. Težko je vse to sprejema-seznam dobi dokaj mračno podo- ti mimogrede, da se nas ne dobo. takne. Nekaterih ljudi se ne, a Novi čas jutrišnjega dne nam drugi so preobčutljivi. Izpostav-torej prinaša nove bolezni. Prebi- ljeni so in nemočni, ne znajo se valstvo silno narašča, preveč lju- boriti, temveč klonejo in trpijo v di pa povzroča nastajanje preveli- sebi, svojo nesrečo včasih celo čukih mest. To ima za posledico vajo in negujejo, namesto, da bi ubijajoče hitenje, zastoje v pro- jo odgnali čim dlje in tako posta-1. Uvod Poleg tega se morajo izpolniti še nekateri orga- metu dolge ure voženj na delo jajo nevrotiki in srčni bolniki. Z naslednjim kratkim sestakom se želi načeti mzacijski pogoji, ki so v neposredni zvezi z elektron- in z de,a za tisoče mož in žena, človek mora biti močan, mora problem mehanografske obdelave podatkov, ki naj sko obdelavo podatkov. Predvsem je tu potreben iju^je v mestu pa so vedno bolj se dan na dan pripravljati na bi se uvedla v podjetju »Tekstilindus« Kranj. Osno- enoten sistem šifriranja ali številčenja. odrezani od narave. Zatekajo se borbo z življenjskimi težavami in va izvira iz idej in podatkov, ki so bili posredovani Z^°tovl.t‘ se ?£trel?PO SteylI.°, n0V1,h ob,raz' k poživilom: kavi, alkoholu, ciga- ko pridejo, se mora z njimi spo- na seminarjih leta 1964, 1966 in 1967 z namenom, cev (formularjev), ki jih zahteva elektronska obde- retam tabletam> mamiiom, ta ne- prijeti in jih premagati čim prej, m^hanovrafskih sredstevforganfzad^ podjetTlcS Nadaljnja zahteva dobre organizacije pa je, da v .način življenja pa ima za ne pa problemov odlagati in jih nrorajo biti podatki, M seobddujejo na elektron- V****»^ “ nOMtl * — —: ~j~: —„„ä skih strojih TOČNI IN ZANESLJIVI. Točnost po- ’ K1 P°menilo datkov je treba brezpogojno doseči, sicer lahko svetu. Kakšen bo učinek vseh teh napredkov? Uspelo je, brez rampe! Idejni načrt za uvedbo elektronskega računskega centra p^titi-^č ä srssz Neciovek mora biti twu dober- pozomos^ m “a* dve skrajnosti. Ne- nastane vprašnje, kakšen bo uspeh celotne obdelave to so bolezni srca in ožilja. smemo biti egoisti in zaverovani samo vase, v svoje probleme JSrTU’ JK-Srvs äät irÄ zacijske'oblike, sredstva in metode edino odgovar- *• Stališče organov upravljanja in vodstva ymrljivost zaradi teh bolezni ni potrebuje, kajti mi bomo morda jajoče in da gre tako, kot do sedaj tudi v bodoče o avtomatizaciji “r*dno vJ?°ka’ s° pa * !em °b; *? po“oč Potrebovali jutn. Mor lahko naprej. Druga skrajnost pa se izraža v tem, 3 čutne razlike med različnimi deli da je dovolj le topla beseda, pri- da so ljudje že vnaprej navdušeni nad vsem novim, Potem ko je vodstvo podjetja v strokovnem države in med republikami. jazen nasmeh in ze odleze člove- ne glede na to, kakšni so pogoji in potrebe, da se to smislu prišlo do zaključka, da je potrebno in smi- V Sloveniji je stanje danes že ku, ki je v stiski, da laže živi da-novo tudi pri njih uvede. selno začeti z uvajanjem mehanografske obdelave takšno kot v razvitih deželah. V lje, gleda na svoje težave bolj op- Zato naj pri odločanju o tem problemu previa- Podatkov, mora o tem obvestiti samoupravne orga- letu 1966 je bilo obolenja srca in timistično in je vsaj malo srečnej- duje zdrava in objektivna presoja potreb in mož- ne; dobiti od njih načelno soglasnost in končno ožilja 33 % od vseh vzrokov smrti ši. Moramo znati biti srečni in nosti. Poudariti pa je treba, da vsako nadaljnje pripraviti predlog nadaljnjih postopkov. pri moških, a pri ženskah 48 "/o- pomagati tistim, ki tega ne zna- odlašanje v tej zadevi, pušča vedno večjo negativno Vodstvo mora biti pri tem pripravljeno na Velika je izguba narodnega do- jo. Le tako bo jutrišnji svet lepši oznako na celotni organizaciji in poslovanju gospo- naslednje: hodka radi teh bolezni: 400.000 in sončnejši, zdrava bosta naše darske organizacije, ter njenem uveljavljanju na a) Zavedati se mora, da z uvajanjem elektron- del. dni izgubimo letno v Slove- telo in naš duh in premagali bo-mednarodnem tržišču. ske obdelave podatkov celotna organizacija podjet- niji radi obolenj srca in ožilja, mo bolezen današnjega časa: ne- Uvajanje mehanografije v podjetje je kot organi- Ja dpzlv^ja velike spremembe. . okrog 300.000 del. dni pa preležl- mir in nezadovoljstvo, ki ju no- zacijski problem zelo zahteven, ker ne prinaša samo b)Razumljivo mora formulirati vprašanje pnstoj- j0 bolniki s temi boleznimi v na- simo v sebi in očuvali naše srce, sprememb v procesu dela, dinamiki izvrševanja na- “ v danem primeru razčleniti vsa delovna šlh bolnišnicah. To so zelo viso- ta motor življenja, ki bije v nas ke številke. in želi biti dobro in zdravo. Binili log na posameznih delovnih mestih in razporedu področja na komponente. delovnih mest, temveč tudi spremembe v obsegu, c' Sprijazniti se mora z dejstvom, da bo za pri-vsebini in času v katerem dobimo informacijo o Prave potrebno precej časa in da priprave zahtevajo procesu dela v podjetju. To pa povzroča spremembe stroške. v odnosih med ljudmi. Priprave za elektronsko obdelavo podatkov lahko trajajo nekaj let (2—5). Ako se želi doseči končni ? Prinra vitalni dnonvnri uspeh, se mora vse temeljito predvideti. Napačne SSfflStiJTS^Sibo elektronske obdela- ToToT^ ***** ,p™š? j ,-j ... , ... , , Korekture pa so mnogo dražje in zahtevajo se vec ve podatkov naj bi v glavnem izvirala od vodstva xoe_ 7omj; J , »li ski,nine zaintpresiranih Hplavppv nnsampznib spk casa' Zaradl tega se ne sme računati na prihranke ah skupine zainteresiranih delavcev posameznih sek- niü y števiI niti v kvaiiteti osebja, ki opravlja pri- torjev v podjetju. Zaradi tega je nujna koordinacija 1 ’ 1 1 F vseh sektorjev! Vodstvo naj torej s strokovnega p T ; ', , , ... , , niulkv poslovanju ter^na^podDre nutaostJ zahteve tela nesebičnost posameznih sektorjev^n obratov, KOMPAS, turistično in avtobusno podjetje, poslovalnica Kranj ima nja kvalitetnejših in hitrejših odločitev, ki bodo uPra.vjanja in vodstvo podjetja vložili vso svojo DVODNEVNI IZLET na DUNAJ vplivale na povečanje proizvodnosti dela in s tem resnično pridobljeno avtoriteto v prizadevanja, da Celnver Tndenhuro ih n ■ t h r l v tudi na ekonomske efekte. se najdejo uspesne rešltve- K'1rudeidben-Dumij-I^oben-Ce^ovec-Kranj. Vodstvo nai že na samem začetku oh soglasnosti Odhod iz Kranja ob 6. uri. Pot gre preko Ljubelja, Celovca do Go- samoupravnih organov, predlaga osebo, ki bi bila 5- Namen in rezultati avtomatizacije admini- pol.ja'. Leoben, preko Brucka, Semmering in Dunaj. odgovorna za vsa pripravljalna dela in dela pri pre- Strativnega dela “ pr™tev. Drugi dan ponovno ogled mesta m « _ . - .. • .v . K * , ° gradu Schonbruna ter drugih znamenitosti. Po ogledu Drosto do ucevanju možnosti m upravičenosti za uvajanje avto- Poslovanje po načelih dobrega gospodarja zahte- 13. ure in odhod proti Kranju ma izacije v pos ovanje. va, da vsako investicijsko naložbo torej tudi Cena: 16S._ novih dinarjev (16.500 starih din). , ... ..... . za naložbo sredstev za nakup elektronskih račun- . „ ’ 3. Organizacija podjetja kot pogoj za uspes- skih strojev, izdela investicijski načrt in ekonomski V cem Je zaračunana organizacija in vodstvo izleta, prevoz in hotelske no uporabo avtomatizacije izračuni. usluge. .... že od ustanovitve dalje mora vsako podjetje te- Ekonomski in tehnični učinki, ki se dobe z uved- z et. ! morajo imeti svoj potni list. Kolikor bi želeli potovati na žiti za tem, da svoje poslovanje organizira tako, kot b° avtomatizacije v obdelavo podatkov, naj bi slu- skupinski potm list, bi se cena povečala za 5 novih din, če bi bilo to zahtevajo faktorji, ki so potrebni za izpolnjeva- žiu predvsem organom upravljanja kot utemeljitev vsaj 4U tak,h kandidatov, nje optimalnih proizvodnih in poslovno-ekonomskih Pri sprejemanju načelne soglasnosti. Pri tem pa F1vrnn]vrl,VM1 T7I p.XT zahtev. Med te faktorje uspešnega poslovanja spa- nastaja vprašanje, kako izčrpno ugotoviti učinke iz.Lt.ll: dajo tudi elektronski računski stroji. Pogoj za nji- administrativnega — pisarniškega dela, oziroma Kranj—Trbiž—Beljak—Baško jezero—Vrbsko jezero—Celovec—Veliko- hovo ekonomično delovanje pa predstavlja DOBRA učinke dosežene z uporabo elektronskih računskih vec—Jezersko—Kranj ORGANIZACIJA PODJETJA iz česar sledi, da je za strojev. Cena: 55 novih dinarjev nova organizacijska sredstva potrebna tudi ustrezna Rezultati uporabe teh sodobnih sredstev so od- Kranj—Trbiž—Udine—Čedad—Gorica—Ljubljana—Kranj nova organizacija. Prav elektronska obdelava podat- visni od vrste faktorjev, ki so seveda spet različni Cena: 71,— novih dinarjev, kov pa ne prenese pogostih menjav v organizaciji Pr* vsakem posameznem primeru. Nekateri od teh poslovanja, ker take spremembe zahtevajo izdelavo faktorjev so: raven obstoječe organizacije, obseg DVODNEVNI IZLETI: novih programov. To pa povzroča naknadne stroške poslovnih dogodkov, stopnja strokovne sposobnosti Krani_Ptni_VnraSHin ir pri obdelavi podatkov. Za študij problema in izde- kadrov, področje uporabe teh sredstev, tehnične Cena- 230— novih dinariev P lavo programa je potrebno veliko časa (več mesecev značilnosti in kapaciteta strojev itd. Kranj—Cortina—Benetke—Krani ali celo več let). Temu se lahko izognemo samo V osnovi bi bilo zgrešeno, če bi izračune delali r ,,n z dobro in studiozno pripravljeno organizacijo, ki na bazi obstoječe količine podatkov in časa, ne da ena dinarjev, mora imeti relativno trajen in perspektiven značaj, bi pri tem upoštevali to, kar je s pomočjo strojev TRfnMFVMi ft- Preden pa organi upravljanja sprejmejo odloči- možno doseči, če so optimalno zaposleni. lKiurvLvrvi iZLtl: tev o uvajanju avtomatizacije v obdelavi podatkov, morajo vedeti: — kaj se želi doseči, — kaj se lahko doseže, — koliko to stane in, — ali se to izplača? Zato je potrebno uporabiti že pridobljene izkušnje s tega področja, ter narediti posamezne, analize in ocene situacije v podjetju. Najprej se mora narediti posnetek sedanje organizacije, predvsem na tistih področjih, ki se bodo najprej obdelovala na računskih strojih. Šele nato se lahko izvrši primerjava učinkov. To Kranj—Brenner—Insbruck—Zürich—Como—Milano—Benetke—Ljublja-jKimeni, da je potrebno misliti na uresničitev NA- na—Kranj. MENA uvajanja avtomatizacije, to pa je izboljšanje Cena: 360.— novih dinarjev. pogojev in povečanje proizvodnosti dela. Za tridnevni izlet mora imeti kandidat poleg potnega lista še našo Doseženi rezultati pri povprečni racionalni izkori- vizo za Švico, ščenosti strojev se lahko nanašajo na: Za enodnevne izlete je treba vplačati ves znesek ob prijavi, za dvo- — izboljšanje organizacije dela dnevne se vplača ob prijavi po 50 novih dinarjev na osebo in za — izboljšanje vodenja m upravljanja tridnevni izlet isto. Za dvodnevni je še ta ugodnost, da je možno — znižanje stroškov poslovanja preostali znesek plačati v dveh obrokih, za tridnevnega pa v treh — število kadrov, ki so zaposleni pri teh delih ^ ^ itd. VSE OSTALE INFORMACIJE DAJE KOMPASOVA POSLO- (dalje prihodnjič!) VALNICA V KRANJU, KOROŠKA CESTA 2, telefon: 21-431. Za letošnje poletje SE MODEL ZA ŠOLARKO. Krilce je krojeno iz veilvetona in ima naramnice, ki se zapenjajo s kovinskimi sponkami (zalo praktično!). Za hladne spomladanske dni ga. ima dekletce na topel pulover, če je toplo pa na lahko pralno bluzico iz potiskanega ali progastega popelina. 1) Enobarvno obleko, lahko tudi rabljeno, obrobimo s karo vzorcem, žepek, obroba vratnega izreza in pas zadostujejo, da naredimo novo obleko. Osnovna harva karo vzorca mora odgovarjati barvi obleke. 2.) Enostavna kombinacija karo vzorca in enobarvnega blaga. Tu di pas je enobarven. Paziti moramo, da se tuidii tu barve ujemajo. 3), 4) Kombinacija diveh skladnih vzorcev, večjih itn manjših tiskanih kvadratov. Pni prvi je podaljšan životok z drobnim dese-ncm, krilo pa je potiskano z velikimi kvadrati. Druga obleka je prav tako kombinirana z dvemi desoni — večjiim in manjšim. Spredaj pa ima še globoko gubo. 5), 6), 7) Triije modeli, krojeni z letos zelo modernimi črtastim vzorcem z rdečo, modro in belo gim barvnim sestavom, nam pač prilstoja. Proge poljubno kombiniramo. Ovratnike naredimo lahko bele affi v temnejši barvi črt. Obleka pod št. 6) je primerna tudi za nekoliko bolj močne postave, ker takšen način kombiniranja črt postavo optično stanjša. 8) Blago s črtastim vzorcem lahko porabimo za jopico, ki pa jo lahko nosimo le k enobarvni obleki. podaljšan, pas pa enobarven. Paziti moramo na skladnost desenov. Za vse naštete obleke lahko uporabimo blago, izdelke našega podjetja. MaK kombinacijo, ali pa kakšnim dru- teče desen navpično. Žiiivoitak je kakor lahko 9) Za tople dni ukrojimo obleko z mehiškim desenom. Dodamo bel ovratnik. 10) Moderna obleka iz blaga, potiskanim z velikim fantazijskim vzorcem. Kroj mora biti čim bolj enostaven, ker je poudarek na desertu. 11) Še ena obleka z vellilklim potiskanim desenom s cvetličnimi motivi. Ima V izrez in je brez rokavov. 12.) Še ena kombinacija dveh desenov. Gornji je sestavljen iz prog in je krojen poševno, pri krilu pa 5 modelov za deklice In dečke, vsi so iz našega blaga Drage bralke! Verjetno še ne ve^le vse, da smo v našem podjetju zaposlili letos tudi kreatorja modelov, tovarišico Anico Štempihar. Tovarišica Štempihar je postala tudi sodelavka v Tekstilcu. Tokrat objavljamo nekaj njenih modelov, ki jih je kreirala za letošnji sejem v Novem Sadu in za modno revijo v okviru spomladanskega sejma v Kranju, v prihodnje pa bomo, poleg takih modelov, objavljali tudi njene prispevke, ki jih bo naredila prav za Tekstilca. Kot sami vidite, gre tokrat za otroške obleke, ki so vse narejene iz našega blaga. KOMPLET PLAŠČA IN OBLEKICE za deklice od 6 do 8 let. Izdelan je iz bombažnega gabar-dena v kombinaciji dveh barv, in to: roza in temnomodre; spredaj ima ta oblekica in plašček -po dve vrsti modnih gumbov. Plašček je okrašen z 1 cm širokimi okrasnimi šivi, je rahlo zvončastega kroja in podložen; po potrebi- ga lahko enostavno perento in likamo. Oblekica je (brez rokavov, zapenja se na hrbtu z zadrgo, okrašena pa je zopet s šivi in enakimi gumbi, kot plašček. (Levo!) KOMPLET ZA DVE SESTRICI ALI ZA DEKLICO IN DEČKA. Bluzici sta različnih krojev. Narejeni sta iz potiskanega popeLina z mladostnim rožastim motivom. Krilce in kratke hlače (lahko so tudi dolge) so iz enobarvnega kepra rdeče ali modre barve. BRALKE! Sporočite nam, če smo vam s popestritvijo te strani ustregli. Sporočite nam tudi vaše želje in prodloge. Uredništvo Assassinov konec Zahvale set minut, sem zaslišal, kako je zalajal Pardo, ki je bil prvi. Nato kratko cviljenje. Ko sem pritekel Kako se je končala strahovlada Upal sem, da naletim nanjo na kra- d0 mesta, je ležal Pardo z razpa- jaguarja ljudoirca. ju, kjer trava ne bo visoka, taka, ranim trebuhom mrtev. Drvel sem José Ramos je bil goveji pastir da bom lahko streljal bodisi s dalje, da bi dohitel in rešil vsaj na skrajnem robu velikega ranča puško, bodisi z lokom in puščicami. ostala dva psa, ko mi je ponovno sodelavcem v ekspeditu in mojstrom v tkalnici I za v gozdovih Matta Grossa v Bra- kok ima v takih primerih več pred- cviijenje povedalo, da je padla venec in za izrečeno sožalje. Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvalujjem vsem lep ziliji. S svojo ženo je živel na n0sti pred puško. Predvsem to, da druga žrtev. Kakih štiristo metrov majhni farmi kakih petnajst kilo- se z njim opravi brez poka, ki 0d mesta, kjer sem našel Parda, metrov od mojega kampa po re- divjačino preplaši in požene v beg, ye zacvililo tretjič, v znamenje, da ki navzgor in je sam gojil tam tudi v primeru, če je ranjena, a je Assassino spet udaril. Na jasi majhno čredo. Nekega dne je pri- ne smrtno. Krogla, ki ne ubije ta- ye Leon z raztrganim vratom. ZAHVALA šel k meni. koj, navadno gladko predre telo za kjp sem postal ob njegovem »Senjor, s svojimi psi moraš pri- in ^'val se dostikrat izliže ter trupiu yM tresoč se od divje jeze ti na pomoč,« je dejal. »Assassino postane nato še bolj previdna, razmišljal, kaj naj storim. Naen-spet ropa in mi je raztrgal dva- puščica pa, ki se je zadrla v te- krat sem zaslišal za seboj laja- se iskreno zahvaljujem njenim in mojim sodelavcem za venec, denarno naj st živali.« _ lo, povzroči hujšo rano, njena ko- nje in iz trave se je izmotal Tupi pomoč in za spremstvo na njeni zadnji poti. Ime Assassino je bilo v vsej po- nica obtiči v telesu, tudi če žival jer z navdušenim cviljenjem pla- krajini na zelo slabem glasu. Pred 0dlomi zunanji del. Počasno hira- nd name. Nekako se je rešil iz leti je bil lovec prenagljeno stre- nje jn beden konec je navadno po- ograde in jo ubral za nami. Ijal na ogromnega »tigra«, kakor sjedica take rane. Pa bo dejal kdo, y ^em trenutku pa sem zaslišal v Južni Ameriki imenujejo jagu- j(> tako ubijanje trpinčenje ži- tudi Seiest v gosti travi onstran ja- arja, ki je prežal v vejevju moč- vali Res ye tako, toda človek v se Kopje sem bil odložil, ko sem nega drevesa, in ga obstrelil. Raz- lasti pa ne, če je treba spraviti se otepal Tupijeve ljubeznivosti, sožalje Vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot — lepa hvala! Tončka Gašperlin Ob izgubi moje drage mame ANGELE ŽEROVNIK Mari Nastran z družino Zahvala Ob smrti dragega očeta se iskieno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice II za venec in izrečeno besnela mačka je planila z dre- s poti škodljivca, kot je bil po pištoli nisem upal seči, ker bi vsa, toda lovec je bil pravočasno jy0ju za obstanek ne misli na to, s pokom prepodil zver, ki ji je odnesel pete, zato pa prepustil Assassino. Dostikrat pa lovci pu- pok še vedno predobro v spomi-svoje pse žalostni usodi. Jaguar ščice tudi zastrupljajo in potem nlp zato sem vzel v roke lok in pu-jih je vse raztrgal. je konec ne le neizbežen, temveč ščico. Tako pripravljen sem skrb- Po tem primeru je jaguar s tudi hiter. Seveda pa je za stre- no opazoval travo in ko sem opa-prebrisanostjo pragozda verjetno ijanje z lokom treba mnogo večje zj^ da se ye Zganua in zazibala, sklepal, da je v gosti in visoki izurjenosti kot za puško in vedno sem posiai na tisto mesto pušči- Vida Jenko tkalnica II bil kopje obrnil navzdol in jaguar- popolnoma uverjen o svojem ju-ja naravnost pribil na zemljo, je bil naštvu, ki mu je edinemu treba okrog sebe. Potem pa je obležal pripisati zmago nad tem krvnim in njegove morilske šape so se sovragom njegovega rodu. Odšel sem po konja, spravil do- travi bolj varno kot na drevesu, je prav, če imaš poleg loka s seboj co zdelo se mi je, da sem za- umirile za zmeraj, da se je lažje skriti, lažje pravo- Za skrajen primer še strelno orož- del. Dobro ali slabo, tega zaradi Nekaj časa sem počival, oprt na mov iznakaženo Joséjevo truplo, časno umakniti se pa tudi napa- ye, posebno pa tedaj, kadar se od- goste trave nisem mogel videti, kopje, preveč utrujen, da bi ga poskrbel, da so Marijo in otroka dati. Zato ga od tedaj niso nikoli pravljaš na boj s takim nasprot- Medtem je sedel Tupi zraven me- mogel takoj potegniti iz trupla, preselili na veliki ranč, nato pa se več videli na drevju, pač pa se nikom, kot je bil Assassino. ne yn bevskal. Kaj več si ni upal, Tupi, ki se je bil med bojem pre- vrnil k plenu. Zmeril sem dolžino je plazil po visoki travi pampe Tak je bil torej moj načrt. Po- ye še premlad. Kljub temu pa vidno umaknil na rob jase, je pie- zveri in nameril od glave do kon- ter napadal in trgal živino po mili treboval sem samo še nekoga, da my ye mnogo pomagal, ker je bilo sai zdaj kot obseden okrog mrt- ca repa skoro tri metre. Stehtati volji. Razen tega pa mu je od bi pazil na pse, medtem ko bom njegovo lajanje dobra vaba za ja- vega sovražnika. seveda še vedno ga sicer nisem mogel, sodil pasem, tedaj ostalo smrtno sovraštvo do jaz zasledoval zver. Sklenil sem gUarja_ Spet se je zganilo v travi, spoštljivi oddaljenosti, vsekakor da nedvomno tehta več kot tri psov. Zasledoval in moril jih je, torej, da bom takoj drugo jutro zdaj že nekoliko bliže, čeprav je pa je bilo več kot jasno, da je stote, kjerkoli je mogel. Pri tem je rav- pojezdil k Joseju in ga poprosil trava tako gosta, da nisem nal neverjetno pretkano. Če je za- Za pomoč. videl niti dva metra daleč, sem čutil pse na svoji sledi, se je umi- Drugo jutro, ravno ko sem vendar točno vedel, kje mora tikal v velikem krogu tako, da je opravljal konja, je začel Tupi, še gaR brvotok in poslal sem z loka končno spet prišel na svojo sta- £isto mlad kuža, na vse prete ge drugo puščico. Tedaj pa je plani- ro sled in sklenil krog. Nato se bevskati in zavijati. Pogledal sem la iz trave dolga, rumena postava delitev sredstov za povišanje os- 8a procesa, pomanjkanja surovin je vlegel na prežo in počakal pr- na stezo ki je vodila ob reki in in v dolgih skokih hitela prek ja_ ^ postaV|k kvalificiranim de- ^ drugega materiala, izpada vega psa, ki je pridirjal mimo. zagledal Joséjevo ženo Marijo, ki se Assassino, ki mu je puščica iavcam razen & bi z zboljšanjem Pogonske energije, nadomestitve Enkrat samkrat je udaril s svoji- je dirjala na konju proti kampu, tičala globoko v rami, je pozabil finančnega stanja oziroma poveča- odsotnega delavca, zmanjšanja mi mogočnimi kremplji, ostrimi Ko se je ustavila, sem takoj zapa- na vso previdnost in nagonsko dir- Hjem dohodlka podjetja nastopila obsega deda oziroma števila kot noz, in psa ni bilo več. Isti Zil na konjevem boku dve veliki jal proti bližnjemu drevesu Pre- možnost, da se poveča kvota vsem zaposlenih v obratu ali manever je ponavltal pri vsakem krvaveči^ ram, pa tudi na sedlu den pa ga Je dosegel, je zagledal vezanim ekonomskim enotam. •aslednjem psu. Tako so poginili se je držala kri. mene in mi krenil nasproti. Dvig- najboljši in najmočnejši psi v Marijine oči so bile od strahu sem kopje in zdaj sem lahko okolici. Tudi meni jih je pomoril široko razprte Sklepi centralnega DS ndtvijo zaradi zahtevnega delorvne- (dalj-e z 2. strani) na posameznem delovnem mestu, vsel rekonstrukcije, reorgani- ___ - »Senjor, José je izzvaj Zver k napadu. . ,. ... nekaj. To zvijačno mesarjenje mu šel za Assassinom vrnil pa se jasa kjer sva sj stala nasproti vinlvar,;a cmvtnccr;? -j*,, Tee" je tudi pridobilo ime assassino - ye samo konj!« Assassino in jaz, je morala meriti S^kvaSSfegatSra morilec. Zaslutil sem nesrečo, vendar ni- kakik trideset metrov v širino. . ^ ^ »Zal mi je, José,« sem mu. odvr- sem izgubil poguma. Naglo sem Assassino je naskakoval in se umi- v Predtlmci 1 se na delovnem mesta še 3 mesece, vendar pa nil, »toda s svojimi ostalimi psi razsedlal Marijinega konja., skočil ka^ stresal z glavo in vsakokrat »tehnična evidenca« porosa j-ilifi norvega delavnega mesta; če si ne upam tvegati boja s tem v kočo po mast iz zdravilnih ze- zarenčal. Počasi sem se začel pre- zasedba od enega na dve oseba z pa ^ delavec že čez 20 let de-hudobcem. Pomoril mi jih bo kot Uš£, mu pomazal rani, kolikor se mikati proti njemu. Tu pa sem a,s*;o ocemtJV,ijo 130 took. lavne dobe v podjetju, pa še eno Zajce« in —r’-* «* n crii ni /1 ni n nnfrt sp.rn _»_^ _♦ ?*_•» i________ ; v -*-«7,«^*-. tt — - 3. Predsednik koordinacijske ko- .. , , misije naj skliče sestanek vseh nacije ah spremembe tehnološkega procesa, viška zaposlenih na posameznem delovnem mestu, se mu osebni dohodek obračunava po oceni dotedanjega delovnega me- je pač v naglici dalo, nato sem naenkrat zaslišal loputanje s pe- 5. V plemenitilnici II se usiamo- leto po premestitvi. 1 1 ....... . n 1 « > T M ■ < J , u , , -C_1__]_ * _____ J 1____ . . Potem se ga bom pa lotil sam, dal na vrvico svoje tri najboljše rutmi. Nedvomno je na bližnje ™ naslednja nova delavna mesta: brez psov,« je odvrnil mirno. »Te- pse Parda, Vinteja in Leona, na- drevo sedel jastreb. To je za hip delavec na termasol napravi KV ga satana moram ubiti, sicer bo pojil še konja in ga s Tupijem Zvrnilo mojo pozornost od sov- 125 točk 2 zaposlena, kuhalec per-uničil on mene.« Potem je odjezdil vred zaprl v stajo. Nato sem ose- rainika v tem trenutku je manemtnih apretur KV 125 točk 1 nazaj na svoj ranč. dial svojega konja, posadil predse Assassino napadel. zaposlen, apreter na sušil, razpr. _____ ^ ^ ^ ^ ^ Nekaj dni nato sem zapazil na Marijo in tako smo odhiteli koli- Samo za las sem ušel smrti. Z stroju KV 125 točk 1 zaposlen, de- “t““‘ vradar^samo tolUto čaša, *kc> zahodu ob reki, kako po mirnem, kor hitro smo mogli proti Joseje- nagi0 kretnjo se mi je posrečilo lavec na pralnem stroju Rot. KV likor je potrebno, da se odvrne vročem zraku krožijo jastrebi. Na- vemu domu, od tam pa dalje po potisniti jaguarju med skokom 116 točk 1 zaposlen, vodja smodil-potil sem se proti tistemu 'kraju, sledi, ki je vodila v gozd. Čez ne- kopje v tilnik, ne zelo globoko, nega stroja KV 125 točk 1 zapo-previdno sem korakal skozi gosto, kaj časa sem opazil, da krožijo Vendar toliko, da sem ga spravil slan, zavijanje komadov PK 95 visoko travo, na vrvici pa sem vo- nad nami jastrebi, zlovešči^ zna- ravnotežja, čepel je zdaj nekaj točk 1 zaposlen, pomožni smodi-dil s seboj svoje tri najboljše pse nilci, da se je nekje v bližini bon- korakov stran od mene, z glavo Ice PK 110 točk 1 zaposlen, pre-Raivosa, Parda in Vinteja. Hodil čalo življenje. Ko sva z Marijo obrnjen proti meni, pihal je in ka- glad in razteg, flaneda PK 95 točk sem četrt ure ali nekaj več in na- skozi grmovje prijezdila na požga- zai svoje ostre zobe, napadel pa 2 zaposlena. to odvezal pse, da so se lahko pro- nino, kjer je bila trava nizka^sem ni očividno sta ga puščica, ki je Ukinejo pa se naslednja delovna niu v totu 1967-sto kretali, vendar jim nisem do- zagledal moškega, ki je ležal v Vedno tičala v njegovi rami, in mesta: c) Ce je delavec v primeru višje sile prestavljen na kakršnokoli delo oziroma delovno mesto, mu pripada osebni dohodek, kot ga je imel na prejšnjem delovnem me- višja sila, rešijo človeška življenja ali zavaruje dmovina podjetja. Ad 9) Sklep: Na znanje se vzame poročilo izobraževalnega centra o izobraževa- volil, da bi se preveč oddaljili, travi. Bil je José — strahotno raz- Kmalu so izsledili sveže raztrgano mesarjen. ' zmedla, da je odlašal z napadom. vìlnikr^'dditT' 07ebnev7X>w7 truplo divjačine, majhnega močvir- Za seboj sem zaslišal slaboten Razumljivo — on, kralj gozdov in ka 7a ekorl0(Tn_______•____________, tve prejšnjega delovnega mesta. meria navedenih v 9. točki te m- bo več nazaj. In res! Ostro, odsekano bevskanje, ki je prešlo v kratko, vreščeče cviljenje, mi je vil napadajočega jaguarja. pa itak ne mogel zanesti na to, da pa je nenadoma zapihal, zarjovel bi s strelom iz puške lahko usta- in skočil. povedalo vse. Raivoso je bil dohitel jaguarja, ki ga je iz zasede napadel in raztrgal. »Tega morilca moram ubiti,« sem odločno sklenil. Samo toliko časa sem imel, da Izpustil sem pse, vzel v eno ro- sem lahko dvignil konico kopja, ko kopje, v drugo pa lok in pu- prejšnjega delovnega mesta. merja navedenih v 9. točki te po- Vstavi se naslednji dodatek k godbe, je pristojen upravni odbor členu 40: Počitniške skupnosti. Zoper od- a) Kadar je delavec prestavljen Iočb°: ki J? ^dana «a P°dla- rnkah sem začutil na drugo delovno mesto z nižjo k opa P° p°čitmske skupno- če ostanem v bližini psov, izzval vročo sapo zveri, potem pa se je ocenitvijo po lastni želji ali zato, ,u' lmaaeiavec pravico do pritož- ščice ter tekel za psi, kolikor so kopje visoko nad prsnim košem ker na prejšnjem delovnem mestu «a LL>7 podjetja, kt o njej do- . ________ mi dale moči. Upal sem, da bom, zadrlo v njegov vrat. Z vso silo ni izvrševal delo zadovoljivo, se toneno sklepa.« Zvečer sem v svojem kampu se- jaguarja, da ne bo napadel psov, sem potisnil konico vanj. Pri vsa- mu osebni dohodek obračunava Ad 12) stavil načrt. Psi naj bi zver samo ampak mene samega. Kljub temu, kem drugem jaguarju, s katerim P° oceni in merilu novega delov- Sklep: izsleddi M me pripeljali v njeno da sem hitel, kolikor sem mogel, sem se že boril, bi te rane zado- nega mesta od dine, ko je bila pre- Pntrdii se cene ra nwnwmcke bližino. Nato bi bil pustil pse pri- so bili psi seveda le hitrejši in stovale, da bi poginil, Assassino stavitev izvršena. storitve v počitniških^d^novih 'inf“™™'1 V“ur*nl- kra,u ln. se Sxu' SO P°beKmU precej daleč na- pa je še vedno otepal okrog sebe b) če je delavec podstavljen na podjetja za leto 1968 kot so bile sam približati nevarni mački. prej. Ko smo tako tekli kakih de» s šapami. Še celo potem, ko sem drugo delovno mesto z nižjo oce- predložene. Tehnično vodstvo in tekmovalci Tekstilindusa na X. tekstiliadi X. TEKSTILIADA NA ZELENICI Letošnjo X. prireditev je organizirala Bombažna predilnica Tržič, ki je bila tudi organizator I. tekstiliade pred 10 leti. Priznati je treba, da je BPT letošnje tekmovanje pripravila res odlično. Vsak udeleženec je dobil lepo zlato značko, žepni robček in izredno lep prospekt. Udeležba je bila izredna, saj je nastopilo kar 274 tekmovalcev. Vsak tekmovalec, ki je prišel skozi cilj, je dobil lepo praktično darilo, prvi trije v vsaki disciplini pa prelepe kristalne vaze. Organizatorju je uspelo tudi znižanje prevoza z žičnico, pa tudi prehrana in prenočišča so ustrezala potrebam tekmovalcev in spremstva. Zaradi velikega števila tekmovalcev je organizator pripravil po dve progi za ženske, seniorje, starejše člane in mladince in prav tako posebej za mlajše člane. Progi sta potekali blizu skupaj. Za mlajše člane je bila proga daljša in zahtevnejša, in sicer je bila dol- ga 1 km, z višinsko razliko 250 m in z 20 vrati. Za ostale pa je bila proga dolga 800 m, z višinsko razliko 120 m in tudi z 20 vrati. Proge so bile lepo speljane, vendar še vedno pretežke, kar dokazuje tudi dokaj veliko število diskvalificiranih (28). Tekmovanje se je odvijalo po programu in brez zapetljajev. Da je bilo vzdušje izredno je prispevalo svoj delež tudi prekrasno vreme. Po skupinah so bili rezultati naslednji: ČLANICE: Nastopilo je 18 tekmovalk. Najboljši čas (in seveda prvo mesto) je dosegla Milena Čufar iz BPT, in to 0,37,2. Od naših tekmovalk je zasedla 10. mesto Sonja Jakopin s časom 0J>6,4, 11. mesto pa Milena Sagadin s časom 0,58,7. MLADINKE: Nastopili sta samo dve tekmovalki, in sicer Alenka Meglič iz TŠC Kranj, ki je bila s časom 0,34,5 prva, in Marica Križaj iz ■■I I TE s*™ rfp = ja , -V' ^ m 19 nastopov v 8 državah O Marjanu Mescu državnem reprezentantu v smučarskih skokih Olimpijska smučarska sezona je zdaj za naimi. Jugoslovanskim smučarjem je prinesla doslej največje dosežke, še nikoli niso bili naši smučarji na olimpiadi tako uspešni, ikot so bili letos v Gre-noblu (Francija). Pa ne samo na olimpiadi, tudi na drugih pomembnih mednarodnih tekmovanjih so bili dokaj uspešni in za naše razmere oziroma pogoje dosegli več kot simo pričakovati. Med potniki za Grenoble je bil tudi član našega delavnega kolektiva Marjan Mesec, :ki sicer služi vojaški rok na Pokljuki. V letošnji zimi se je udeležil vseh večjih mednarodnih tekmovanj v smučarskih skokih, na letošnjem državnem prvenstvu pa je zasedel odlično tretje mesto, kar je doslej zanj njegova najboljša uvrstitev. V iletošnji sezoni je napravil res kvaliteten napredek, največji med vsemi našimi najboljšimi skakalci. Ob zaključku tekmovalne sezone smo ise z njim pogovarjali in dobili naslednje odgovore: Katerih uspehov si v letošnji sezoni najbolj vesel? — »V boljši formi sem bil v prvi polovici seizone. Na pregledni tekmi v decembru v Planici na 90-metrski skakalnici sem prvič premagal vso jugoslovansko elito v smučarskih skokih. Dokaj dobro (dalje na zadnji strani) našega podjetja, ki je dosegla čas 0,38,5. SENIORJI: Nastopilo jih je 12. Najboljši čas je dosegel Franc Ferš, PIK Maribor, in sicer 0,40,8. Drugo mesto je zasedel naš Janez Hladnik s časom 0,41,0, torej le dve desetinki sekunde za zmagovalcem, kar je lek uspeh. Na 5. mesto se je s časom 0,46,0 uvrstil zopet član naše ekipe Stane Česen. Drugo in peto mesto v tej skupini je kar lepa uvrstitev za naše tekmovalce. STAREJŠI ČLANI: Tekmovalcev je bilo 46. Prvo mesto je zavzel Marjan Šarabon iz BPT, in sicer s časom 0,39,1. Naš tekmovalec Janez Rajner je bil s časom 0,48,8 triindvajseti. Inž. Mirko Pogačnik pa je pristal na 35 mestu. MLADINCI: Med 24 tekmovalci je bil prvi Jože Šober iz BPT s časom 0,43,6, od naših pa je bil 8. Iztok Pogačnik (0,49,5), 19. Marko Jertina, 20. Janez Kepic in 21. Drago Zorko. MLAJŠI ČLANI: Daleč najlepša borba je bila v tej skupini, kjer je nastopalo kar 125 tekmovalcev. Prvi je bil s časom 0,48,9 Bruno Teran iz BPT. Na 13. mesto se je uvrstil naš Marjan Mesec s časom 0,51,9, 28. je bil Jože Homerca (0,59,2), 29. Drago Žvokelj (0,59,7), ostali naši tekmovalci pa so zasedli naslednja mesta: 36. Cveto Kotnik, 52. Ivan Sajovic, 69, Ladislav Rupar, 71. Peter Likar, 76. Janez Kotnik in 80. Janez Ziherl. UVRSTITEV EKIP: I. BPT s skupnim časom 3,44,5, II. BPT s skupnim časom 3,55,1, III. BPT s skupnim časom 4,06,1, IV. BPT s skupnim časom 4,22,4, V. IBI Kranj s skupnim časom 4,50,0, VI. Tekstilindus Kranj s skupnim časom 4,50,4. MTT iz Maribora ni imela ekipe, čeprav je nastopilo precej tekmovalcev. Z letošnjimi uspehi naših tekmovalcev smo lahko zadovoljni, posebno če upotševamo, da niso veliko trenirali. Z nekoliko več sreče ali treninga bi se brez dvoma bolje uvrstili posamezniki, skupno pa bi dosegli tudi boljšo uvrstitev ekipe. Prihodnje leto bomo mi organizator XI. tekstiliade. Prav bi bilo, če bi imeli naši tekmovalci več možnosti za trening, vsaj nekaj dni bi morali resno trenirati, če naj dosežejo še več. Naj samo pripomnimo, da so imeli tekmovalci iz BPT kar 14-dnevni trening na Zelenici, čeprav so tudi sicer redno na njenih smučiščih. Kar zadeva samo organizacijo XI. tekstiliade pa je treba poudariti, da prevzema Tekstilindus prihodnje leto zahtevno nalogo. S pripravami bo treba pričeti pravočasno in načrtno, če hočemo, da ne bomo zaostali za letošnjim organizatorjem. I. J. 19 nastopov v 8. državah (Dalje s 7. strani) formo -sem potrdil tudi na prvih mednarodnih tekmovanjih. Tik pred začetkom tradicionalne novoletne skakalne turneje na 4 skakalnicah po Nemčiji in Avstriji, sem na velikem mednarodnem tekmovanju v Rupoidingu v Zahodni Nemčiji zasedel drugo mesto. Na novoletni skakalni turneji sem ob udeležbi vse svetovne elite (blizu 100 skakalcev) zasedel 20. mesto in bil -tako spet med Jugoslovani najboljši. Na koroško-slovenski turneji sem si z enim padcem na tekmi v Feldikirchenu v Avstriji zapravil najmanj drugo mesto. Tik pred odhodom ,na jubilejne olimpijske igre v Grenobel pa je najboljša državna reprezentanca -konec ja- ^ MARJAN MESEC. 5. mesto ^ v CORTINI na turneji olimpijskih skakalnic Prvomajska 4. nagradna križanka nuarja nastopila še v Willingenu (Zah. Nemčija) na 100-.ni skakad-nici kjer sem zasedel odlično drugo mesto. Na tu-meji olimpijskih skakalnic v Cortini (-Italija) sem bil peti.« Skratka, Marjan Mesec je bil do olimpijskih iger ves čas naš najuspešnejši skakalec, saj je to odlično formo držal dva meseca. Pra-v na olimpiadi pa je njegova forma začela nekoliko padati. Kako ocenjuješ svoj nastop na olimpijskih igrah? »Udeležba na oli-mpijskli-h igrah je -nedvomno naj večje -priznanje športniku za njegove uspehe. Prav zaradi tega sem bil vesel tega nastopa Zlasti še, ker doslej še nisem nastopal na olimpiadi. Žal pa so mi selektorji določili, da sem nastopal le na srednji skakalnici (70-m skakalnici), kjer sem hil drugi najuspešnejši Jugoslovan. Znano je namreč, da na olimpijskih igrah lahko posamezno državo zastopajo le 4 tekmovalci in ker nas je bilo pet v naši- vrsti, je moral pač eden odpasti. Ne gilede na to, -da sem bil -drugi najuspeš- Ob pravilni rešitvi križanke dajo besede pod 24. vod.; 86. navp., 130. navp., 47. navp. in 12S navpično misel uredništva ob delavskem prazniku. VODORAVNO: 1. del telesa vodnih živali, ki -služi premikanju, 7. potepuh, 13. opera Richarda Straussa, 19. preja, 20. špansko žensko ime (naslov pred leti popularne popevke), 21. obsežna puščava v Čilu, 23. razglasni ali reklamni listič, 24. GLEJTE UVOD!, 27. zalo oblečen moški, 28. najmanjši -sestavni del -snovi, 29. skupina petih otokov v Sredozemlju, ki se imenuje po največjem otoku, na katerem leži glavno mesto La Valetta 30. jed, 32. ime švedske filmske igralke Bkberg, 33. avtomobilska oznaka za Sombor, 34. mit, 35. del pisanega ali natisnjenega sestavka, 38. osel (nemško), 39. oblačilo športnikov, 42. znak za množenje v matematiki, 43, to, kar naberemo, 45. glavni števnik, 46. ženska, ki s svojim življenjem jamči za -kaj, 47. človek na potovanju, 49. moški pevski glas, 51. Tunjuševa ljubica iz romana »Pod svobodnim soncem«, 53. oblika rastilnSkega stebla, 54. vietnamska pokrajina z glavnim mesto Hue, 56. mesni izdellek, 59. skupina otokov v Polineziji, 60. -kraj pri Trstu z lepim gradom, 62. acetilen, 64. starogrška -boginja voda, 65. šarenica v očesu, 66. ubijalec, 68. strokovnjak za vina, 70. zgolj, samo, 71. japonski -drobiž, 72. oddelek v železniškem vagonu, 73. opis, očrt, 75. ptica ujeda, 76. zvišana glasbena nota D, 77. avtomobilska oznaka Krapine, 78. sodobni slovenski pisec radijskih iger (Marjan), 80. veliko jezero na meji -med ZDA in Kanado, 82. španska in portugalska raka, ki se severno od Lizbone izliva v Atlantik, 83. udeleženec, igralec, 85. atletska disciplina, 87. -strokovnjak v -kemiji, 88 oteklina, -bula, 89. šesterosto-pi-čni jambski verz, .91. gora na polotoku Halkidiki, znana po številnih pravoslavnih samostanih, 93. fizikalna enota za moč, 94. pokriti del kolodvora, 95. celjski hokejski igralec, član državne reprezentance, 97. pripadnik -starega germanskega plemena, po katerem Francozi še danes imenujejo Nemce, 99. opera hrvaškega Skladatelja Vatroslava LisinSkega, 100. organ vida, 102. nemška reka, ki teče -skozi München, 104. polet, zanos, 105. nauk o gibanju in silah, 108. skrajšana oblika moškega imena Borislav, 110. vrsta skclka v daljino, 112. psevdonim sodobnega slovenskega gledališkega kritika in esejista Filipa Kum-batov-iča, 113. začetnici Uga Tog-nazzija, 114. najboljši juž. ameriški teniški igralec, 116. prevleka opečnega zidu in malte, 117. višavje v srednji Aziji, imenovano »streha sveta«, 118. odprtina na koži, 120. samec hitre in zvite zveri, 122 naprava za brisanje šip pri avtomobilu, 125. del imena tuje petrolejske družbe (.... -Oil), 126. največja zvezda v ozvezdju škorpijona, 128. rudnina, ki se imenuje po hribu južno od Beograda, 129. lončnica z zelo lepimi cvetovi, 131. kraj v severnem delu Malija v 'bližini meje z Alžirijo, 132. kublinj-ška začimba, 133. povodna vila, nusa-lka. NAVPIČNO: 1. sodnik v starem Rimu, 2. dvanajst mesecev. 3. ime ' slovenskega protestantskega pisatelja Bohoriča, 4. vpitje, kričanje, 5. sosednji črki s konca abecede, 6. -servirka, natakarica, 7. rakev, 8. prečni drog v -kozolcu, 9. model Citroénovega avtomobila, 10. vojvodinski šahovski mojster, 11. enajsti deli celote, 12.. gosta dlakasta tkanina, -13. avtomobilska oznaka Sarajeva, 14. grška boginja nesreče, 15. me za pre-hivalca Vojvodine, 16. šolski redi, 17. mestna hiša, rotovž, 18. nepo- J P® r® T~ r® P® r* H f r~ ~ ÜP fP r 1 r® 14 p® r® «p. r L 18 . ’ j u w~ U 2r 7T ■fr""- P 2It 26 26 H 21 ŽT P SP H W~ 31 w~ sr ir- - P SP P SP 36 sr P sr 35 ŠT iti 9 42 p W~ !P i w Mm □ w~ ■ 47 48 m 49 sP r 51 sr 53 □ 54“ sr B w~ sr 'ST 59“ L_ 60 61 P ST ST □ sr ST" sr— P 66 67 M sr m w~ 1 ■ □ 7T~ % L J 7T ■ 77 □ 78 79 n 60 sr 84 65 sr sr □ sr 89“ 90 J 51 sr 1 sr □ 94 1 3 95 % 2 97 66 1 sr d 1 100 101 * w~ fr U w □ 1r «P W 108 IM ) nò m ■ ÜT ■ ■ at 114 115 ÌF~ : ì m n m nr 170 121 □ 12T 123 124 i Ì5T 126 4^. 1 127 w MM 129 136 131 mmmm B— mmSSm BS- -j— w — . . 133 r REŠITVE ODDAJTE DO 15. MAJA klicni športnik, 19. sloj, 22. kronika, letopis, 25. ljubkovalno žensko -ime, 26. jadranski otok med Pagom in Silbo, 29. zahodnonem-ška denarna enota, 31. kis, 34. steblo trave, 35. zemljišče okrog hiše, 36. poškodba telesa, 37. starogrški bog divjega vojskovanja, 40. prozorna tkanina za zavese, 4L gora na Notranjskem s televizijskim pretvornikom, 42. dnevni ob-rdk hrane, 44. ime ruskega Skladatelja Ljadova, 47. GLEJTE UVOD!, 48. ameriško žensko ime (okrajšano za Catherine), 50. ime odličnega sovjetskega umetnostnega drsalca Protopopova, 51. prebivalka starodavne države v Mezopotamiji, 52. medicinski izraz za grlo, 53. aktivistka na terenu, 55. vrsta redovniškega stanu, 57. veliko število, 58. prisednik pri sodni obravnavi, 60. uradno -pismo, 61. kruti rimski cesar, ki je dal umoriti lastno mater in učitelja Seneko, 63. rimska provinca južno od Donave, 66. muren, 67. mo-drikastobela kovina s kemičnim znakom ZN, 69. ime jugoslovanskega politika Matesa, 72. -mera 1 zlato in drago kamenje (množina), 74. ime srbskega skladatelja Mokranjca, 76. pri starih Grkih božanstva nižje vrste, ki varujejo človeka, 78. sprememba, faza, 79. hrvaški -kipar in arhitekt, odličen portretist (Frane, 1898—1915), 81. glavno mesto Jordanije, 82. naša pisava industrijskega mesta v -severni Italiji, 84. nasilniki, 86. GLEJTE UVOD!, 88. -kraška črnina, 90. -napredovanje, večanje, 92. zaselek, vas, 94. eden najboljših slovenskih -igralcev badmintona (iz istih črk kot PAHOR), 96. češko moško i-me, 98. rdeča poljska Cvetica, 99. štorklji podoben močvirski ptič, 100. obrežje, 101. grško mesto ob istoimenskem prekopu, ki loči Peloponez od celine, 103. poševnokot-n-i enakostranični četverokotnik, 105. ljubkovalno ime za mater, 106. v starem Rimu organizacijska enota patricijev; papežev dvor, 107. roman francoskega pisatelja Francoi-sa Chateaubrianda, 109. izdelovalec olja, 111. nagrmadeni ledeni bloki, 112. posoda za bencin, 115. levi pritok Rena dz Švice, 117. eno od agregatnih stanj -snovi, 118. format -paprja, 119. kosilo, 121. obžalovanje, 123. okrajšano ameriško moško ime (Samuel), 124. Ime igralca Raner-ja, 125. GLEJTE UVOD!, 127. avtomobilska oznaka Splita, 130. GLEJTE UVOD! 3. NAGRADNA KRIŽANKA Izžrebani so bili: 15.— novih din — Avgust čotar, Savska c. 3, Kranj. 12.— novih din — Francka Prijatelj, kosmatilnica II. 10,—novih din — Vili Planinc, (oče) tkalnica II. 10.— novih din — Marta Gortnar, tkalnica II. 9.— novih din — Jože Rant, Šem-petrska c. 36, Kranj. 8.— novih din — Marija Mrak, adjustirnica II. na treningu na veliki 100-m skakalnici v Grenoblu bolje kot Eržen in Pečar, je vodstvo naše reprezentance izločilo mene s pripombo, da -sem še mlad in imam vse možnosti, -da bom ilahko tekmoval na drugih otlimpiadah in svetovnih prvenstvih, za Eržena in Pečarja pa je to zadnjii nastop na olimpijskih grah. Na osnovi takšne logike našega vodstva -sem seveda kot najmlajši v reprezentanci moral počivati v nedeljo, 18. februarja in -tako sem lahko tekmo samo gledal, čeprav sem se na tej .skakalnici bolje počutil in bi zanesljivo dosegel boljšo uvrstitev -kot pa sta jo Eržen in Pečar.« Koliko si letos skočil najdlje? Po olimpiadi so prišli na vrsto poleti na velikanki na Kulmu (Avstrija). Tu sem zasedel 16. mesto in dosegel s 115 m doslej svoj najdaljši -skok. Žal -so zaradi vetra odpadli poleti v Vškersundu (Norveška), sicer bi svojo doslej največjo dolžino še povečal, saj je znano, -da je -zdaj -še vedno v veljavi najdaljši slkok na svetu 154 metrov, ki je bid dosežen lani na tej veli-kartki na Norveškem. Sezono na mednarodnih tekmovanjih sem zaključil v Planici — 'Okaj uspešno, saj sem bid med domala vso svetovno elito 13. in sem izenačil svoj doslej najdaljši skok (115 m). Hkrati pa sem kar za 20 m popravil dolžino na sedanji planiški velikanki. Ker mi po Planici vojaške Oblasti niso več dovolile štartati v tujini, sem pač samo nastopal doma in na zaključni tekmi na Pokljuki tudi zmagal.« V katerih državah pa si v letošnji sezoni nastopal? Če bi šel po vrsti, je -bil vrstni red tekmovanj naslednji: CSSR, Vzhodna Nemčija, Švica, Zahodna Nemčija, Avstrija, Italija, Francija in Norveška. Letos sem nastopil na 19 mednarodnih tekmovanjih v -teh 8 državah. Kakšne imaš načrte sedaj, po končani sezoni? »Dokler bo še sneg na Pokljuki, bomo seveda vadili za novo sezono predvsem -doskok, ki je še vedno naša naj-slabša točka. Upam, da mi bo vojna oblast -tudi vnaprej omogočila nemotene priprave za novo sezono, kjer bo naš glavni cilj — nastop na novi planiški velikanki — 160 m skakalnici. Do avgusta bom v JLA, nato pa se spet vrnem v matično podjetje.« Uspehi Marjana Mesca v letošnji- sezoni so nedvomno zelo dobri, gotovo pa večji, kot smo od tega 20-letnega -Skakalca pričakovali. če se bo tudi za novo sezono tako vestno pripravil, potem bodo njegovi uspehi v sezoni 1968/69 prav gotovo še večji. K njegovi-m letošnjim dosežkom pa mu lahko samo iskreno čestitamo z željo, da bi s takimi in morda še -boljšimi rezultati razveseljeval tudi člane kolektiva Tek-stilindusa. Jože Javornik