Štev. 9-10 (sept.-okt.) — 16 strani. Leto V. — 1924. VESTNIK Prosvetne zveze v Ljubljani. Poljudna predavanja v društvih. Predavanja v naših društvih naj bodo ljudska, ker se zbirajo k njim naši preprosti delavni ljudje s povprečno izobrazbo, ki jo daje naša ljudska šola in časopisje. Ljudski predavatelj mora imeti namen razširiti in poglobiti znanje poslušalcev v enem izmed predmetov, katerih poznanje ljudem more koristiti v življenju. Bodisi, da razlaga predmet iz šolskega učnega načrta, bodisi da na izobraževalen način opisuje dogodke časa, ali ponazoruje načela, ali bistri pojme in opisuje pomen neznanih besedi ..., vedno ima glavni namen obogatiti znanje poslušalcev, četudi je zasnoval predavanje na zanimiv način in vpleta zabavne dogodke in primere med resno razmišljanje, da tako ohrani zanimanje in privlačnost. Predavanje ni govor, kajti dočim govornik stoje prosto govori v govorniški obliki z namenom, pridobiti voljo poslušalcev za nek določen namen (sklep), predavatelj lahko tudi sedi in bere (ali vsaj časih pogleda na listek, v knjigo) ter nima toliko namena vplivati na voljo, kolikor bolj bogatiti umsko znanje poslušalcev. Kaj je torej ljudsko predavanje? Je preprosti šolski izobrazbi prostovoljnih poslušalcev primerno prikrojena razlaga dogodkov, predmetov, načel, odnosov, pojmov-.., ki širi in poglablja koristno znanje. približno enako učeni, nimajo iste starosti in izkušnje, niso po kaki postavi obvezani hoditi in pazilo poslušati predavanja, ki bi se vršila po določenem načrtu kakor v šoli. Ker mora predavatelj razlagati neznane, ali premalo znane, ali napačno razumete dogodke, predmete, načela, odnose, pojme..., se mora predvsem skrbno ogibati v svojem predavanju poslušalcem neznanih besed, predolgih stavkov, neumljivih pojmov. Razlagati mora neznano s poznanim, zlasti s primerami iz življenja poslušalcev. Kaj pa je za naše ljudi koristno znanje? Vse, kar jim more koristiti v življenju samo po sebi, ali pa jim omogoči \n olajša pridobivanje koristnega znanja (n. pr. nauk umnega gospodarstva, ali pouk, kako naj čitamo knjige). Gotovo je dobro premišljen in po stoletnih skušnjah popravljen, za življenske potrebe sestavljen učni načrt za osnovne in druge šole, ki grade, širijo in po-glabljo dalje izobrazbo na osnovni podlagi ljudske šole (branje, pisanje, računanje, verouk, zemljepis, zgodovina, petje, telovadba itd.), dobro uporaben. Predavanja in sploh delo v našiti društvih ne more biti v nikaki obliki bolj koristno, kakor v obliki prostovoljne ponavljalne in nadaljevalne šole za ljudi, ki ne morejo v višje šole in se ne utegnejo sami dalje izobraževati. Zato smemo trditi: ljudska predavanja naj bodo ponavljalna in nadaljevalna šola za šoli odrasle ljudi. Ponekod serije (vrste, skupine) takih predavanj imenujejo dosti primerno »ljudska visoka šola«. V takih »šolah« poslušalci ne rabijo (navadno) knjig in zvezkov, ne dobivajo spričeval, predavatelji niso sami profesorji, vendar morejo donašati taka predavanja obilo koristi, če je tvarina dobro odbrana, razporejena, razumljivo in zanimivo prednašana, krog poslušalcev pa stalen. 0 čem naj se toraj predava? Ljudska predavanja, kakoršna so nam potrebna, ločimo v dve vrsti: času in posebnim prilikam primerna, pa zaokroženo splošno izobrazbo v vseh važnih predmetih podajajoča. Prva vrsta ima namen pojasniti važne lokalne ali splošne časovne dogodke, pojave, vprašanja...., tako da jih ljudje, ki o njih slišijo in berejo, prav razumejo in zamorejo napram njim zavzeti pravo stališče. Druga vrsta predavanj pa so prava šola, ki po urejenem učnem načrtu podaja izobrazbo, predvsem osnovne pojme in pregled v vseh predmetih (panogah) človeškega znanja, tako da usposobijo rednega, pridnega poslušalca tekom nekaj let precej samostojno presojati sploh vse, kar se nudi spoznanju neštudiranega človeka v naravi in v družbi, o čemer bi moral imeti vsak odrasel človek svoje mnenje — skratka, ta predavanja naj pomagajo človeku ustvariti si zaokroženo svetovno nazira-nje. Ker so naša društva katoliška, je umevno, da se v njih vrši in razlaga v luči večnih krščanskih resnic, v duhu naukov katoliške cerkve, da pomagajo naša društva ustvarjati trden katoliški pogled na svet ali katoliški svetovni nazor. Slično se mora to izobraževanje vršiti v duhu narodnem in domoljubnem, tako, da bodo iz naših društev izhajali ljudje, prosvitljeni in utrjeni v ljubezni do Boga, katoliške cerkve, slovenske zemlje in jugoslovanske države. V dosego teh visokih ciljev ljudske prosvete in vzgoje so naša društva ravnotako poklicana kakor naše šole, ker so v bistvu —■ dopolnjevalna in nadaljevalna šola. Doseči pa morejo v tem važnem pogledu še dosti več, ako pravilno in pridno delujejo, ker obdelujejo že iz- šolane in tudi v šoli življenja nekoliko izkušene ljudi. Kako naj predavamo? Tako, da bodo ljudje radi hodili poslušat in bodo lahko spoznali koristnost predavanja. Če je predavatelj pripravljen in vešč stvari o katerih govori, če zna živo, zanimivo govoriti, če zajema pojasnjujoče zglede iz življenja, če pokaže tuintam kako sliko (zemljevid itd.) ali jo nariše na tablo, če razlaga samo ob sebi zanimive ali pa za življenje poslušalcev koristne predmete, ne predolgo, brez tujih izrazov, v kratkih lahko umljivih stavkih — bodo gotovo ljudje hvalili predavanje in predavatelja, bodo hvaležni društvu in bodo radi hodili k predavanjem. Prav posebno še, če po pol —> ali enournem predavanju otvori in spretno vodi predavatelj prost razgovor, v katerem se z vprašanji, odgovori in dostavki dopolni, kar še manjka do umevanja poslušalcev. Ako po predavanju zdravnika ljudje začno staviti podrobna vprašanja, matere kazati svoje otroke, poslušalci vpraševati v zadevi bolnih svojcev; če juristu stavijo praktična vprašanja iz svojih lastnih zadev itd., je to najboljše znamenje, da se je predavanje obneslo, da imajo od njega korist poslušalci in društvo. S tem je v zvezi važno vprašanje : kdo naj nam predava? Kdor je sposoben tako predavati, da dosega — ako je dobro pripravljen — zgoraj opisane namene. Gotovo je bolje, ako predavatelj razlaga stvari, ki spadajo v njegovo stroko, ki jo je študiral in se v nji tudi praktično udejstvoval, kakor če govori o tvarini, ki mu je popolnoma neznana. Bolje je, če ve več, kakor manj o stvari, o kateri govori, oziroma, če ima večjo splošno izobrazbo in skušnjo. Zmožen mora biti tudi gladko, razumljivo in živahno govoriti. Ni pa nujno potrebno, da je predavatelj visoko izobražen, da govori ravno iz svoje stroke, da si je sam popolnoma samostojno izdelal predavanje. Saj ravno zato, ker ni dosti visoko šolanih predavateljev povsodi na izbiro, pot iz mesta v oddaljene vasi pa preveč stane, objavljajo centralne organizacije spise, osnutke in načrte predavanj, ki naj bi olajšali ali omogočili ljudska predava-.nja tudi tam, kjer bi brez teh pripomočkov ne mogel nihče predavati (ker ni dosti izobraženih predavateljev, ali pa inteligenti nimajo časa, da bi se čisto samostojno pripravili na predavanja o predmetih, ki so potrebni, a oni niso v njih strokovnjaki). Tako torej naj bi predvsem predavali juristi o juridičnih vprašanjih, zadružni uradniki o zadružništvu, zdravniki o zdravstvu, duhovniki o verstvih, politični voditelji o politiki, sadjarji o sad-jereji, profesorji iz svoje stroke (jezikoslovje, zemljepis, zgodovina, fizika itd.) itd. Dalje naj bi predavali višje izobraženi inteligenti o predmetih, ki jih obvladajo kot nekak svoj stranski predmet (diletanti) a]i pa na podlagi dobrih, strokovnjaških knjig, spisov ali osnutkov. Končno pa tudi drugi, ki imajo primeren nastop in so sposobni na podlagi dobrih pripomočkov tako predavati, da dosežejo označene namene. Vsako društvo bi si moralo pridobiti sposobnih predavateljev doma in v okolici, da se izogne stroškom; mnogo v tem oziru lahko koristijo prosvetni okraji. Kjer pa res ni mogoče drugače, naj zahtevajo pomoč od centrale. Mnogo stvari sploh ni mogoče tako živo in točno opisati, da bi si jih poslušalci mogli jasno predstavljati. Zato so važen, nepogrešljiv pripomoček za ljudska predavanja: tabla in kreda, zemljevidi, slike. Ker pa slik radi stroškov društva ne morejo kupovati in ker tudi že poznane stvari človek rad vidi na sliki, je izredno važen pripomoček za uspešna predavanja — skioptikon. Potrebne aparate se dobi za 5 do 8000 dinarjev; kjer eno samo društvo tega ne zmore, si posodi od časa do časa skioptikon od sosednega društva, ali pa si društva enega okraja skupno nabavijo skioptikon (v zadrugi). Tu in tam pošlje tudi zveza predavatelja s skioptikonom, da pomaga zbuditi zanimanje ali poživiti zaspano društvo. (V večji meri zveza radi prevelikih stroškov ne more prirejati na deželi skioptičnih predavanj). So še tudi drugi pripomočki, ki bi izvrstno služili izobraževalnim in vzgojnim namenom društev (mikroskop, kino, marijonetno gledališče, naravoslovne zbirke itd.), a dokler cenejših in potrebnejših nimamo (table, zemljevidi, skioptikon), o teh ni čas govoriti. Kdo naj pride društvena predavanja poslušat? Predvsem društveni člani, pa tudi vsi drugi ljudje, ki se primerno zadrže, zlasti mladina, ker naj društva širijo izobrazbo v vseh krogih, ne le med dru-štveniki. Seveda mora odbor skrbeti, da pritegne čim več poslušalcev k vsakemu predavanju; posebno še tiste, za katere je kako predavanje posebno namenjeno (gospodarje, delavce, živinorejce, čebelarje, gospodinje, matere, dekleta itd.). Organizatorično je posebna naloga podpredsednika društva (t. 37., 94., 95. poslovnika) skrb za predavanja. Ta mora skrbeti, da se predavanja vrše, da so dobro obiskana; če ne more organizirati rednih, sistematično urejenih predavanj po načrtu, mora poskrbeti vsaj, da se predava na podlagi osnutkov v Vestniku. Odbornika za treznost in narodno obrambo morata vsaj po eno predavanje v letu preskrbeti (t. 57., 58. poslovnika). Važno je za manjša in sla-botnejša društva, da imata slično skrb za okraj okrajni predsednik in tajnik (t. 137. posl.). Kakšne napake delamo navadno pri predavanjih ? Premalo jih razglasimo; ne skrbimo dosti za številno, primerno udeležbo; pustimo predavati nesposobne ali nepripravljene predavatelje; s predavanjem bi morali združiti kratke točke (petje, deklamacije, dramatične ali telo-lovadne prizore itd.), ki vlečejo; odbor si mora prirediti načrt za predavanja v naprej za vsako sezono in pridobiti pravočasno predavatelje in nikoli vabiti s frazo: »govorite o čemer hočete«; ne skrbimo za red in mir med predavanjem; ne znamo vcepiti ljudem želje po predavanjih in s primernim ravnanjem dati veselja do predavanj predavateljem; ne razumemo važnega pomena dobrih rednih predavanj in jih smatramo le za nekoristno breme, kot nekaj »zaradi lepšega«. — Nekaj večjih, boljših društev si je prav dobro uredilo zadnje leto »prosvetne večere«. Ali so res potrebna ljudska predavanja? Že iz navedenega je razviden pomen, potreba primernih predavanj. Še bolj jasno pa to potrebo spozna, kdor razmišlja o tem, kaj manjka našim ljudem, da bi si mogli dati ali poiskati zadosten odgovor na vsa vprašanja, ki jim jih stavi življenje in čas, da bi mogli prav razumeti kar slišijo na shodih, čitajo v knjigah in časopisih, da bi bili sposobni razumno verovati, samostojno misliti in soditi o novih pojavih, v svojo in v korist družbe (družine, občine, naroda, države, cerkve, človeštva, svojih organizacij) vršiti svoje dolžnosti in pravice. Le tak človek, tako ljudstvo je sposobno obstati in napredovati v vsem dobrem. Ravno to pa je in mora biti vrhovni namen našega prosvetnega delovanja! Slovenci, Jugoslovani, katoličani hočemo obstati in napredovati v vseh ozirih: v veri očetov, kot narod s svojim jezikom in dobrimi običaji (slabe moramo iztrebiti), v umnem gospodarstvu, v zdravju, na premoženju, skratka — v krščanski kulturi in zdravi civilizaciji. Toda koliko nam še manjka! Sicer imamjp mnogo časopisja, manj; dobrih dobrih knjig, mnogo organizacij, dosti si prizadevamo za kulturno napredovanje. Toda, kako malo je še ljudi, ki bi mogli res samostojno misliti in soditi, ki bi prav razumevali, kar slišijo in bero, ki bi si znali pomagati do svojih pravic in dobro vršiti svoje dolžnosti! Kako malo je še res sposobnih županov, umnih gospodarjev, govornikov, vzgojiteljev itd. med preprostim, nešo-lanim ljudstvom! Kako lahko še zavajajo demagogi, goljufi, škodljivci ne le posameznike, ampak cele vasi, občine v zmote, do dejanj, ki so v očitem nasprotju z načeli, ki jih zapeljani dobri ljudje smatrajo za edino prava, a jih ne znajo izvajati v podrobnem, aplicirati v življenju (vzgoji otrok, gospodarstvu, gospodinjstvu, verskem, narodnem in političnem življenju). Koliko je zaostalega, zastarelega še v naših vaseh in občinah (vzlic vsemu napredku tu in tam, ki mu pa manjka enotnosti, smo- trenosti, splošnosti), kako malo je še razvit socialni čut, socialna zavest, koliko besed (izrazov) bero ali celo rabijo ljudje, ki jih ne razumejo prav (in je vse, kar bero in slišijo, kot nerazumljivo ali napak umeto, brez koristi), kako nerodno še mnogi, premnogi izrejajo otroke, gospodarijo doma in v občini, kakšne gorostasne napake delajo v političnem življenju, kako malo poznajo in razumejo načela, ki jih slovesno izpovedujejo in branijo, kako veliko osebnih hlepenj in spletk je še tam, kjer bi že morala biti merodajna edinole le načela ali socialna korist, koliko ljudi še smatra vse socialno delo le za šport in zabavo (edino grobi, materijalistični egoizem, delo za svojo lastno osebno korist, jim je pametno, naravno). Kako težko je ustanavljanje kulturnih organizacij med takimi ljudmi, kako majhni uspehi dela za verskonravni preporod, kako velika politična omahljivost! Imamo dosti razvit tisk in smo vsestransko organizirani. Toda — ali je naš tisk res dobro organiziran, naši listi tehnično popolni, imajo dosti dopisnikov, naročnikov in čitateljev? Ali bi ne bilo bolje in ceneje, če bi imeli manj tiska, a bolje urejenega, razširjenega, plačanega? Ali bi ne dosegali boljših uspehov z manjšim trudom in stroški, ako ne bi sto central pošiljalo prošenj, opominov, časopisov, revizorjev, čekov itd. v iste kraje in na iste osebe? (Ker nam manjka na deželi katoliških inteli-gentov, cela ta povodenj prihaja navadno na — župni urad ali na duhovnika). Ali ne bi bil velik dobrotnik ljudstva, kdor bi nam modro pristrigel in prire-zal bohotni grm naše razcepkane kulture v tisku in organiziranju? (V. katoliški shod je poskušal, a ne zmogel!). Ta hiba naše kulture povzroča skoro nepremostljive težave v organizaciji, tako v centralah, kakor še bolj v posameznih krajih (zlasti manjših, kakor je 90 odstotkov naših župnijskih vasi). Nemogoče je, da bi eden ali par ljudi dobro vodilo 10, 20 organizacij, v katerih so večinoma zopet isti člani ali celo odborniki. Teh par ljudi, ki jih je mogoče pridobiti za pristop, ne more pla- čevati na toliko strani članarine, redno pohajati vse seje, vršiti vse naloge, či-tati vse liste. Centrale se jeze, pisarijo, prete, a vse nič ne pomaga. Listi imajo velike deficite, ker jih komaj polovica plačuje; ker jih je preveč, sposobnih urednikov in sodelavcev pa premalo, trpi pri tem seveda tudi vrednost vsebine. Podobno je s predavanji. 10 organizacij v kraju jih ima v pravilih ali vsaj v delovnem načrtu, malokatera jih res prireja, manjka predavateljev in poslušalcev — zato so predavanja skoro propadla. In vendar smo dokazali, kako veliko nam še manjka. In v ta nameri so predavanja potrebna, ker se le v tej obliki more to delo dobro vršiti. Kaj naj predvsem v predavanjih razlagamo ? Kar je najpotrebnejše in najnujnejše: temeljne pojme, najbolj rabljene tujke in abstraktne pojme, aktualna važna vprašanja. Brez temeljnih pojmov in umevanja tujk ter češče rabljenih izrazov za abstraktne pojme ne morejo ljudje razumeti skoro nobenega članka v časopisih, nobene poučne knjige, nobenega predavanja. Vse je toraj potrata časa in ljudje tudi kmalu opuste branje in poslušanje vsega, kar jim je nerazumljivo, dolgočasno, prazno. Vzemi v roke časopis in pazno prečitaj uvodnik, politični del, gospodarska poročila, prosvetni del. Štej izraze, ki jih velik del nešolanih bralcev ne razume in pomisli, če sploh bralec brez umevanja teh izrazov more razumeti celo vsebino! Poslušaj govore, predavanja in pazi na ravnoisto. Potem se ne boš čudil, da ljudje neradi bero, da se za predavanja ne zanimajo, da jim je vse preučeno, da dostikrat smešno napak rabijo tujke in učene besede, da mnogi sami ne vedo zakaj se prepirajo in navdušujejo. Razlaga takih pojmov in izrazov je predpogoj uspehov vsega ostalega prosvetnega dela, je ključ do izobrazbe za večino ljudi. Saj vemo, kolikokrat mora celo akademik iti gledat v slovar ali leksikon; vemo tudi, da ljudje toliko raje poslušajo, kolikor bolj priprosto in po domače predavatelj govori, ker ga razumejo. A v knjižnici jemljejo skoro edinole pripovedne špise in ilustrirane knjige (zelo malo poučne knjige in pesmi) — ker jih razumejo. Predavatelj naj se torej omeji pri od-biri tvarine na maloobsežno gradivo, ogiblje naj se neumljivih izrazov in take, ki so neizbežni, sproti razloži, govori naj v kratkih stavkih, mnogo analizira, rabi dosti zgledov in primer iz znanega sveta. Zanimiva je razlaga neznank v eni številki časopisa ,ki je med poslušalci razširjen, z razgovorom o vsebini. Zanimiva so predavanja o temeljnih pojmih iz sociologije (o človeški naravi, o družbi, o pravicah človeka in družbe, o narodu, o državi), iz državoznanstva, zemljepisja, naravoslovja, politike, narodnega gospodarstva, umetnosti, mo-droslovja itd., če so posejana s krepkimi zgledi in primerami ter jim sledi prost razgovor (debata), zlasti še, če so na razpolago učni pripomočki (tabla, zemljevid, slike). Pa tudi za predavatelja je tako podajanje lažje kakor učen traktat. Za taka predavanja je lažje pridobiti predavatelja in poslušalce! Večeri s tako vsebino so res prosvetni (izobraževalni), zanimivi, privlačni, so prava šola za poslušalce in vpraševal-ce. Pa tudi za učitelja, ki na obrazih in iz vprašanj razbere, kaj in kako je pač treba predavati tem ljudem. Vsako zadevo, dogodek, vprašanje, ki razgiblje na novo naš kraj, deželo, državo ali celi svet, moramo na podlagi časopisja in knjig pojasniti in v pravi luči pokazati v društvenih predavanjih (boljševizem, potres na Japonskem, ustavo SHS, programi naših političnih strank, pravice in naloge kralja, parlamenta, volitve, šolsko vprašanje, V. katoliški shod, Marijanski kongres, nove postave, nove organizacije — fašizem, orjunaštvo — itd., ko se o stvari še ugiba, govori in piše, ko se vse zanima, a še ni ustaljena ljudska sodba). Ni prav, če se zanašamo na časopisje, kdaj in kako bo to storilo. Več in bolje more živa beseda to opraviti, zlasti debata. Kjer v kraju nihče ni kos tej nalogi, poiščite predavatelja drugod ali ga naprosite od zveze. Talca predavanja in razgovori so nam potrebni in tudi izvedljivi. Kjer se tako dela, pa poje, igra, telovadi, vodi knjižnica in čitalnica, tam imajo res — prosvetno društvo. Ni pa treba, da vsak odsek za svojih 10, 15 članov prireja predavanja. Navadno je predavanje primerno in koristno za vse, zato naj predavanja organizira društvo in vabi vse člane in tudi nečlane (izvzemši zagrizene nasprotnike). Kolikokrat naj imamo predavanje? Freveč človek nikoli ne zna. Zato bi bilo prav, če je mogoče, da bi uvedli tedenske prosvetne večere (popoldneve) v vseh društvih. Vsaj enkrat na mesec pa bi moralo biti predavanje v vsakem društvu, ki se zove prosvetno. Kjer se potrudijo, da pridobe za sodelovanje vse inteligentne somišljenike in z bero čim več primernih poslušalcev (ne le otrok in ženic), bo to mogoče. Predavatelj, ki misli na to, česa ljudje še ne vedo, a potrebujejo za svoje življenske in stanovske razmere, ne bo glede tvarine nikoli v zadregi. Gradivo mu Dudijo revije, šolske i. dr. knjige, pa tudi časopisi, zlasti če večkrat misli na svoje poslušalce in si tako mimogrede zbira tvarino. Letos nas je knjiga o V. katol. shodu dobro preskrbela! Pomanjkanje predavateljev bo hitro ponehalo, kjer si ustanove prosvetni okraj in se porazdeli predavanja med vse predavatelje, ki so v okraju pripravljeni sodelovati. Če vsak letno le 2, 3 predavanja pripravi in jih poda v vseh društvih okraja, bo predavanj in predavateljev kmalu dovelj. Kaj naj sedaj storimo? Upam, da spoznate važno potrebo, da se v vsakem društvu, vsakem kraju poskrbi za redna predavanja. S pomočjo kakega šolanega prijatelja si sestavite načrt (naslove) za predavanja ene sezone, potem pa si-poiščite predavateljev v sporazumu s sosednjimi društvi. Predavateljem morate dati čas za pripravo na razpolago in jim zagotoviti, da boste skrbeli za dobro udeležbo in red pri predavanjih. Poskrbite, da bo kdo predaval na podlagi osnutkov, ki jih objavlja Vestnih, Naš dom, Soc. misel, iz knjige V. katol. shoda, iz dr- A. Ušeničnikove sociologije in pa o naši domovini. Ne pozabite na naše naloge glede treznosti in narodne obrambe. Dogovorite se z društvi okraja kako bi si nabavili do zime skioptikon in pa kako bi ga uporabljali. V naslednjem objavljamo par starejših načrtov za ljudska predavanja iz arhiva Frosvetne zveze. Tudi glede predavanj v naših društvih velja z ozirom na potrebe današnjega časa Krekova beseda: lioteti in začeti je treba, v tem tiči pač vsa skrivnost. J. Hafner. ©R9GS® Načrti tvarine za ljudska predavanja. (Od leta 1920. dalje od raznih predavateljev.) I. (Dr. L. Ehrlich.) 1. Duhovne vaje (stalne). 2. Kulturna moč katolicizma v raznih deželah. 3. Neomaltuzijanizem. 4. Seksualno vprašanje. 5. Olika. 6. Pregled naše katoliške organizacije. 7. Pomen katoliškega dijaštva in kato liške inteligence. 8. Pomen šolstva in učiteljstva. 9. Organizacija prosvetnega dela. 10. Jugoslavija. 11. Srbi, Hrvati. 12. Koroško vprašanje. 13. Primorsko vprašanje. 14. Irsko vprašanje. 15. Devica Orleanska. 16. Boljševizem. 17. Tretja internacionala. 18. Pomen morja. 19. Politični katekizem. 20. Šola — učiteljstvo. II. (Dr. A. Gosar.) A. KULTURA: 1. Naš svetovni nazor: Resnica; kako jo spoznavamo; omejenost človeškega duha; zmote in njihova brezupnost; takozvani »svetovni nazor« poliinteligence ; (samostojno mišljenje; čredo! 2. Religija: a) Potrebna, kot dopolnilo umskega spoznanja; potrebo tega dopolnila kaže praktično življenje. b) socialni pomen religije; nereš-ljivost soc. vprašanja brez nje; etika brez Boga. 3. Lepota v življenju: a) Lepota odsev božji; b) Lepota v notranjem življenju; c) Lepota v zunanjem življenju: v naravi, v obleki, pohištvu, domovih itd. 4. Idealizem: a) v zasebnem; b) v socialnem življenju. 5. Veselje. B. SOCIALNO ŽIVLJENJE: 1. Naš socialni nazor: Človek social. bitje; enake naravne pravice; dolžnost dela; človekove pravice in dolžnosti do družbe. 2. Jedro socialnega vprašanja: Vprašanje jela in dela. B. Social. vprašanje z materialističnega in idealističnega stališča. 4. Individualizem — komunizem (materialistični). 5. Kršč. socializem: Organizacija kulturnega, gospodarskega, stanovskega in političnega živ- ljenja; temelji; zasebna last, prostost v izberi dela, konzuma; omejitve. 6. Samouprava: a) načelo; b) samouprava poedincev; zasebnih družabnih enot; samouprava po-edinih panog življenja (v kulturnem, gospodarskem, stanovskem in političnem pogledu). III. (J. Hafner.) I. Domovinoznanstvo: 1. Zemljepisni podatki pokrajin: Slovenije, Primorja, Hrvatske, Ogrske, (južne), Bosne, Črne gore, Nove Srbije itd. Meje: oblasti, države, plemen, ver, neslov. narodov v Jugoslaviji. Geološki pogled na Jugoslavijo. 2. Zgodovina: Slovencev, Hrvatov in Srbov (pregled, najvažnejše dobe in dogodki). 3. Folkloristični sestavki : kateri so skupni elementi, kaj nas loči, smeri razvoja do kulturnega ujedinjenja SHS. II. Državoznanstvo: Država sploh; pokrajina, občina. Postanek SHS države. Osnovno pravo in izstavilo pravo Jugoslavije. Zakonik. Uprava. Sodstvo. Šolstvo. Parlament. Politične stranke. Vojaštvo. Uradništvo. Vladar (Karadžordževiči). III. Gospodarstvo: Zakoni narodnega gospodarstva. Zadruge (nabavne, konsumne itd). Gospodarske centrale. Banke. Obrt. Trgovina. Industrija. Gospodarstvo države, občine, društva. Državni proračun. Izvoz in uvoz. Carina. Gospodarska politika. IV. Sociologija (na podlagi Ušeničniko-ve Sociologije in Krekovega Socializma) : Osnovni pojmi. Aktualni problemi (iz Časa, Socialne Misli in drugih revij). V. Politika: Pojem, zakoni, metode, zgodovina, stranke in njih delo, politične šole, programi, boji, odnosi politike do verstva, narodnega gospodarstva itd. VI. Izobrazba: Šolska, društvena, samoizobrazba, časopisje, književnost; svetovna nazira-nja; razlaga tujk; osnovni pojmi in pregled kemije, fizike, matematike in geometrije, jezikoslovja, pravoslovja, glasbe, umetnosti, verstev, bogoslužij, dramatike, filozofije, vzgojeslovja, telesne vzgoje in zdravstva, naravoslovja, praktična uporaba teoretičnega znanja ; skladnost med verstvom in znanstvom. IV. (Dr. Fr. Kulovec.) 1. O duhu organične demokracije. 2. Notranje nevarnosti demokracije. 3. Kako pridemo do prave demokracije. 4. Razne države (država stanov, policijska država, absolutistična država, organično pojmovanje države). 5. Naloge države. 6. Dijaštvo in politične stranke. 7. Politika in država. 8. Država — družina. 9. Narodno gospodarstvo — privatno gospodarstvo. 10. Vpliv politike na državno in privatno gospodarstvo. 11. Gospodarski sistemi. 12. Ustava države SHS. 13. Ustave drugih držav. 14. Občine v organičnem pojmovanju države. 15. Poljedelstvo v naši državi. 16. Znanstveni socializem — podlaga socialni demokraciji. 17. Katoliško prosvetno društvo in politično vodstvo katol. ljudstva. 18. Dr. Krek in njegovo delo. 19. Zadružna ideja — družinska ideja. 20. Naše zadružništvo. 21. Zadružništvo in kapitalistične družbe. 22. Stanovska društva in družinska mi-misel v njih. 23. Zakaj povdarjamo vzajemnost stanov. 22. Organično in mehanično pojmovanje družbe (družine, občine, države). Razlaga pojmov. 25. Nravne podlage družbe in države. V. (P. dr. Gvido Rant.) 1. Individualizem in liberalizem. 2. Kapitalizem, socializem in krščanstvo. 3. Komunizem in krščanstvo. 4. Zasebna last in socializem. 5. Alkohol in socialno vprašanje. 6. Katoliška cerkev in rešitev socialnega vprašanja. 7. Socialna vrednost krščanske dobrodelnosti. 8. Krščanski pojem države. 9. Patriotizem in katoliška cerkev. 10. Politična svoboda in katolicizem. 11. Ljudska prava in krščanstvo. 12. Emancipacija žene in krščanstvo. 13. Cerkev in kultura. 14. Cerkev in šola. 15. Vzgojna moč krščanstva. 16- Rešitev in dvig kmetskega stanu. 17. Moč tiska v dobrem in slabem pomenu. 18. Katolicizem in svobodna misel. 19. Ali smo še katoličani? 20. Nazaj k praktičnemu krščanstvu! 21. Obvezni civilni zakon. 22. Odvzetje imetja »mrtvi roki«. 23. Ali je teološka fakulteta potrebna? 24. Postanek čoveka. 25. Darwin in njegov nauk. 26- Teorija evolucije in krščanstvo. 27. Katoliška načela o umetnosti. 28. Katoliška načela o leposlovju. 29. Indeks. 30.- Inkvizicija. 31. šola in hiša. 32. Žena v društvu. 33. Program SLS razložen v posameznih točkah. VI. (N. Velikonja.) 1. Aktualna dnevna vprašanja, ki se se pojavljajo ali se imajo pojaviti v bližnji bodočnosti, naj bi se obdelovala v velikih predavanjih Prosvetne zveze v Ljubljani in Mariboru. Sem spadajo: Ustava. Izvršitev ustave. Šola in država. Socializem. Krščanski socializem. Časopisje. Vsa zakonodajna vprašanja, obdelana zmerom prej, predno pridejo pred zbornico (z eno besedo: vse, kar je aktualno in giblje svet v teh dneh). Izvlečki teh predavanj naj bi se dajali kot »Osnutki« Prosvetne zveze vsem društvom in tako pomagali para-lizirati vpliv svobodomiselstva na ljudstvo. S takimi predavanji bi reševali načelno ljudsko katoliško stvar in bi že vnaprej odbijali ost nasprotni žurnali-stiki. Zelo važna, zlasti kulturnobojna vprašanja, bi morali predavati na podlagi teh »Osnutkov« govorniki iz Ljubljane ali iz pokrajinskih središč, da se da stvari večji poudarek. 2. Poleg teh vprašanj, ki bi morala iti istočasno preko cele dežele, bi se morali osnovati strokovni večerni tečaji o stvareh, ki praktično nekaj pomenijo za ljudstvo: n. pr. tekoča pravna vprašanja, pogodbe, testament itd. VII. Stvarnik — stvarstvo. Naravno — nadnaravno v svetu okoli nas. Čutno — nadčutno. Človek. Družina. Narod. Država (teorija o postanku, ureditvi, zgodovina, ustroj in naloge moderne države). Občina. Okraj (srez). Pokrajina. Naša država SHS. (postanek, ustava, parlament, uprava, kralj, zakonik, sodstvo, šolstvo, uradi, vojaštvo, državljanske pravice in dolžnosti, mednarodni odnosi, gospodarstvo — proračun, carinska politika). Geologija in geografija SHS, zgodovina SHS; kaj nas združuje, kaj loči v SHS; zgodovinska naloga Slovencev v SHS, patriotizem katoliških Slovencev, organizirano katoliško ljudstvo »država v državi«?, narodne manjšine v SHS, Slovenci, Hrvati, Srbi, Italijani, Nemci, Madjari, Francozi, Angleži, Čehi, Poljaki, Rusi, Amerika, Azija, Afrika. Verstva. Jeziki. Znanstvo. Umetnost. Politika. Narodno gospodarstvo. Zadružništvo. Denar-stvo. Konsum. Obrt. Trgovina. Promet. Uprava občine, pokrajine, države. Kapitalizem. Komunizem. Fašizem-Krščanski solidarizem. Socialni pro gram in delo katoliške Cerkve. Programi strank SHS. Programi katoliških ljudskih strank (SLS, Zentrum, Partito popolare, Lidova strana, Pučka stranka). Metoda in taktika v politiki. Politični cilji, boji in uspehi katol. Slovencev 1848—1924. Nasprotniki organiziranih katolikov v SHS. Pomen izobrazbe (šolske, društvene, samolastne). Verska šola. Časopis in knjiga. Najnavadnejše tujke v slovenščini. Svetovna naziranja. Kultura — civilizacija. Kaj vpliva na kulturo Slovencev. Organizacije katol. Slovencev. Organizacije nasprotnikov. Vzgoja. Olika. Idealizem in optimizem katol. Slovencev. Debatni večeri o vprašanjih, za katera se ljudje zanimajo ali ki se v javnosti ravno razpravljajo. Sklepi odbora Prosvetne zveze v zadevi predavanj (v seji 24. junija 1924). 1. Predavatelje naj si vsako društvo in okraj poišče sam, doma in v soseščini. Za gradivo skrbi Vestnik in druge katoliške revije, v kolikor ga nimajo sami v svoji knjižnici oziroma strokovnem znanju. 2. dostopne literature o časovnih problemih praktičnega pomena, nazadnje šele splošno poučne in zanimive predmete. 3. Vsako društvo (okraj) naj si skuša urediti tako sistematično predavanja, da kot neprisilna, privlačna, praktična nadaljevalna šola vsakih 4 do 5 let poda zaokroženo poljubno razlago vseh predmetov in osnovne pojme za pravo umevanje vseh problemov, katere naj bi poznal vsak državljan — oče, gospodar, volivec... v luči krščanstva. 4. Na Prosvetno zvezo naj se obračajo glede predavatelja društva le, kadar (kjer) ni mogoče v domači okolici dobiti nikogar, ali če je treba društvo poživiti, ali ob kaki izredni priliki (jubilej, otvoritev doma, poravnava prepirov itd.). V današnjih razmerah je namreč, vedno težje dobiti dobrih predavateljev za ta težavni posel, združen s stroški in večkrat še z drugimi neprijetnostmi (slaba pot, vreme, udeležba). 5. Prosvetna zveza pošlje na zahtevo vsaki včlanjeni organizaciji predavatelja proti povrnitvi potnih stroškov (III. razr. vožnje na železnici in prehrano), ki jih društvo izplača zvezi, ta pa predavatelju. Izjemno (najrevnejšim društvom, ki jih je treba poživiti) zveza to odškodnino more znižati ali odpustiti. 6. Društva, ki so oddaljena nad 3 km od železnice, preskrbe na svoj račun za prihod in odhod predavatelju voz (ako predavatelj izrecno vnaprej ne izjavi, da želi iti peš). Držite se določene ure! 7. Prosvetna redno preskrbi predavatelja le, ako društvo vsaj 14 dni poprej naznani svojo željo (čas, kraj, približno udeležbo, predmet, železniško postajo) in izjavo, da se strinja s spredaj naštetimi pogoji oziroma da prosi za delno ali popolno oproščenje povrnitve stroškov (a mora navesti stvarne razloge zakaj). 8. Za skioptična predavanja plača društvo vrh tega še: od aparata 25 Din, od diapozitivov po 0.50 Din, vozne stroške za dve osebi (predavatelja in operaterja) in aparate (dostavitev na postajo v Ljubljani in nazaj v tajništvo, 40 Din) ter poskrbi za varno dostavitev aparatov iz kolodvora v društveno dvorano in nazaj na železnico. 9. Diapozitive se posodi le za en teden (ako se ne dogovorite za daljši čas) in za en teden ter enkratno uporabo diapozitiva se plača 0.50 Din. Kadar se večkrat rabi (n. pr. v društvu in v šoli, ali 2, 3 krat v društvu, ali v dveh sosednjih društvih) diapozitive, se plača tolikokrat po 0.50 Din od slike, kolikor-krat so bile rabljene. Poškodovane slike plača društvo po izmeri škode, kakor določi zveza. Razbit diapozitiv stane 25 do 30 Din. Tekst (spisano predavanje) stane 100 do 200 Din. (V drugih deželah je vse to dražje!). Ker so diapozitivi večkrat oddani, treba dosti zgodaj sporočiti željo zvezi. 10. Za skioptična predavanja naj se oglase zlasti tista društva, ki žele sama (ali s sosedi skupaj) nabaviti skioptikon, pa bi radi ljudem prej pokazali to napravo. (Dandanes se izplača kupiti skioptikon, ker imamo že veliko zbirko diapozitivov, ki jo z novimi nakupi še vedno pomnožujemo). * * * Ti'sklepi veljajo dokler ne objavimo drugih. Upoštevajte, da Prosvetna nima denarja, da bi mogla zastonj prirejati predavanja (to je: sama kriti stroške) in da ima dolgoletne skušnje, ki diktirajo te določbe. Kadar dobimo večje podpore (ali pa večje dohodke od društev), bomo tudi predavanja mogli ceneje ali brezplačno prirejati. Ne mislite, da vam predava plačan predavatelj, ker dobi komaj dejanske stroške povrnjene, trud priprave in predavanja, čas in neprijetnosti potovanja je neplačan jin smo dolžni vsakemu predavatelju hvalo! Tajništvo Prosvetne- Prosvetni večeri. (Kaplan Vinko Zor, Jesenice). Eno izmed najbolj uspešnih in hvalevrednih panog našega društvenega življenja in delovanja tvorijo prosvetni večeri. (Ako so dobro pripravljeni in če je v vseh točkah povdarjena enotna glavna misel dotičnega večera, se ljudstvu bolj priljubijo, kakor še tako lepa igra. Težavno je le za številne večere tako hitro zbrati tvarino in jo razporediti v lepo celoto, Prosvetni večer obsegaj sledeče točke: Predavanje (najboljše s skioptični-mi slikami). Predavanje samo naj po-jasnuje in dopolnuje deklamacija. Sledi naj stalno vsaj po ena pevska in god-bena točka, ki se po možnosti tudi naslanja na vsebino predavanja. Kot nameček naj se vprizori kratka dramatična (burka) ali smešna slika. Naj navedem sporede prosvetnih večerov, katere smo imeli v našem društvu v zimski sezoni 1923-24. I. Krekov večer: 1. Godba na pihala. 2. V spomin možu (S. Gregox-čič), deklamacija. 3. Delavska himna, poje delavski zbor v svojih delavnih oblekah. 4. Sejalec (dr. Krek), alegorija. (Tisti, ki to pesem de-klamira, se napravi v sejalca, ki stopa po njivi in med deklamovanjem seje). 5. Predavanje o dr. Kreku. 6. Uprizori se III. dejanje iz igre Tri sestre. Ta prosvetni večer je pokazal občinstvu dr. Kreka kot delavca na socialnem, literarnem in dramatičnem polju. II. Napoleonov večer: 1. Godba: francoska marseljeza. 2. Ilirija oživljena, (V. Vodnik), alegorija. (Ilirija sedi na prestolu, ovita z žalnim trakom, vklenjena v verige, okrog nje so zbrani sinovi Ilirije — Slovenec in Hrvat — Napoleon vstopi in jo oživi. 3. Venec Vodnikovih pesmic, poje mešani zbor. 4. Predavanje o Napoleonu (s skioptičnimi slikami). 5. Prizori iz igre Napoleonov samovar (ali pa III. dejanje iz igre Naša kri, spisal Fr. Finžgar). Občinstvo dobi celotno sliko o tedanjih razmerah v Sloveniji in o mogočnem Napoleonu. III. Po našem jugu: 1. Godba: Jadranski biseri. 2. Zora puca, (alegorija; dve deklici v hrvatski narodni noši jo predočita). 3. Venček hrvatskih narodnih pesmi, poje mešani zbor. 4. Hrvatski mornar, (alegorija; mornar privesla s čolnom preko odra, na sredini se vstavi in iz čolna dekla-mira pesem). 5. Mornar, solospev za bariton. 6. Predavanje s skioptičnimi slikami (Plitvička jezera, obal jadranskega morja, Dalmacija in Bosna). 7. Buči morje jadrijansko, moški zbor. 8. Kot burka se dramatizira pesmica »Skače Marko po zeleni trati«. (Eden se napravi v kožuh za medveda, drugi v hrvatsko narodno nošo s tamburinom in vodi medveda, ki skače po taktu pesmice). Iz večera spoznajo poslušalci, otožno narodno pesem Hrvatov in Dalmatin-cev, spoznajo temperament ljudstva, njegove šege in domovino. Samo predavanje bi bilo suhoparno in ne bi dalo celotne slike. IV. Božični večer: 1. Na betlehemski poljani. (Angel se prikaže pastirjem, ki so zbrani okrog ognja, oznani rojstvo Jezusovo in zapoje božično pesem). 2. Sveta noč, blažena noč, to igra orkester, na odru se prikaže živa slika, kako pastirji molijo dete v jaslicah. 3. Sveti večer, (Fr. Jagodic), deklamacija. 4. Božične pesmice za dvoglasen ženski zbor. 5. Predavanje: Potovanje po sv. deželi (s skioptičnimi slikami). 6. Zamorčki, spisala s. Elizabeta (v Orliču). Ta prosvetni večer prestavi človeka s pomočjo božične pesmi res v pravi Be-tlehem. Človek s svetonočnim razpoloženjem v srcu vse drugače obiskuje sv. kraje. V. Potovanje po Švici, I. del: 1. Godba: Planinci, koračnica. 2. Na planine, alegorična deklamacija. 3. Pastir, pesem za mešani zbor. 4. Potovanje po Švici (s skioptičnimi slikami). 5. III. dejanje iz veseloigre: Veleturist. VI. Potovanje po švicarskih gorah, II. del: 1. »Na planinca h solnčice sije«, godba, valček. 2. Soči, deklamacija. 3. Stu-denček, poje mešani zbor, (Sattner). 4. Planinsko cvetje, (uvertura za orkester). 5. Ponosno se dvigajo naše gore, (Foerster), mešani zbor. 6. Pot po švicarskih gorah, (predavanje s skioptičnimi slikami). 7. Rdeči nosovi, burka. VII. Od Carigrada do Kaire: 1. Godba: perzijska koračnica. 2. Haj-dukova oporoka, S. Gregorčič, (alegorično). 3. Janičar, (A. Aškerc), alegorija. 4. Turška kavarna, kuplet za sopran solo, (poje ženska v turški noši pred kavarno). 5. Od Carigrada do Kaire, (predavanje s skioptičnimi slikami). 6. Botra Nerga, burka v I. dejanju. VIII. Rusija: 1. Ruski begun. Besedilo po Stritarjevi pesmi »Begunec«, dramatizira se cela pesem. 2. Venček ruskih pesmic, mešani zbor. 3. Tlaka, (alegorija). 4. Godba: venček slovanskih pesmic. 5. Rusija, (predavanje s skioptičnimi slikami). 6. Zdaj gre sem, zdaj gre tja, burka v I. dejanju. IX. Misijonski večer: 1. Godba: Na gori Sinaj. 2. Prošnja, deklamira zamorček. 3. Povsod Boga, enoglasen zbor. 4. Po misijonih: delo sv. Frančiška v Indiji, kitajski in japonski misijonarji. 5. Umijmo zamorčka, igrica v I. dejanju. X. Ave Marija: 1. Ave Marija, ženski zbor iz Orato-rija: Asumptio B. V. Mariae, komp. H-Sattner. 2. Ave Marija, (A. Vodnik), alegorija. 3. Pomladni Ave, prizor iz Mater Dolorosa, (S. Sardenko). 4. Čuj večerni Ave, orkester. 5. Zadnji Ave; I. slika iz pasijona. 6. Ave Marija, iz opere Gorenjski slavček, za zbor in orkester. 7. Marija v slikarstvu, predavanje s skioptičnimi slikami. Ta prosvetni večer se je moral ponavljati dvakrat in je res občinstvu pokazal Marijo, polno milosti in lepote. (Prosim vsa druga društva, ki prirejajo prosvetne večere, da pošljejo »Ve-stniku poročilo in sporede svojih večerov. — Tajnik Prosvetne.) Poročilo Prosvetne zveze v seji stalnega odbora za katoliške shode (4. julija 1924). Uspeh katoliških shodov so sklepi (resolucije), ki jih po treznem razmišljanju sprejmejo delavni odseki in odo-bre zborovanja. Ti uspehi pa ostanejo — papirnati, če teh sklepov nihče ne izvaja. Da ne bi pozabili, kaj je sklenil kat. shod in kakšne naloge nam je naložil, je izdal odbor knjigo o V. katoliškem shodu. Ker pa se rado primeri, da tudi lepa knjiga ostane pozabljena, je za društva prevzela naša zveza prodajo te knjige. (Broš. 60 Din, lepo vezana 80 Din). Nabavite si jo! Sestavil se je pa tudi stalen odbor, ki ima nalogo opozarjati razne organizacije, katere sklepe kat. shoda so posamezne organizacije dolžne izvršiti in pri tem pomagati jim. Organizacije pa od časa do časa obveščajo ta odbor o svojem delu, v kolikor so sklepe katol. shoda že izvršile. 1 To delo se vrši v sejah. In v zadnji seji stalnega odbora za kat. shode je poročal tajnik Prosvetne o nalogah, ki odpadajo na Prosvetno ter o delu, ki ga je že izvršila oziroma ga namerava izvršiti. Potrebno je, da tudi društveni odbori vedo o tem, zato poročamo najvažnejše, v upanju, da bodo odbori skrbeli za izvajanje sklepov kat. shoda tudi v društvih. Saj koristi in sadovi ne zore v sejah, zborovanjih, manifestacijah in spisih, ampak iz podrobnega dela v društvih. 1. Da bi lažje vršila prosvetna organizacija svoje izobraževalno delo, je bilo treba najprej poživiti in preurediti organizacijo samo. Zato smo uredili pisarno, preuredili Vestnik, knjižnico, razne sezname, prenaredili pravila, izdali poslovnik, založili enotne poslovne knjige, članske izkaznice in znake, poživili stike z društvi doma in z zvezami v inozemstvu, izgradili skioptično cen-ralo, organiziramo prosvetne okraje- 2. S tako preurejeno in oživljeno organizacijo skušamo izvajati, kar nam nalagajo »Resolucije odseka za narodno prosveto« (glej Poročilo o 5. katoliškem shodu, stran 325 do 328; I., II., III., V.), kolikor pa spada v naš delokrog in nam dopuščajo sredstva seveda tudi vse druge resolucije, ki zadevajo bolj druge organizacije. 3. Na važnost Mohorjeve družbe smo opozorili s spisom v Vestniku (jan. št. 1924); društveni odbori imajo dolžnost, da se tako predavanje in agitacija res tudi izvrši. 4. Versko in apologetično izobrazbo moramo vršiti s predavanji. Predavateljev nam v tem oziru ne manjka (vsak duhovnik je specialist za to in ima svojo knjižnico), le pritegniti jih morate k delu in skrbeti za udeležbo (prav pri vseh kulturnih narodih se več, dosti več predava o tem, kakor pri nas!). O politični izobrazbi govoriti Je težje; časopisje dosti piše, toda temelji so pomanjkljivi in manjka nam takih spisov. Po možnosti otvori Vestnik nov kot »Politična šola«; zelo poučne spise o tem predmetu pa objavlja »Naš Dom«, ki naj ga naroči vsako društvo. Glede narodnostne izobrazbe predvidevajo naša pravila in poslovnik za vsak odbor posebnega odbornika za narodnoobrambno delo, Vestnik pa je že ponovno objavil gradivo in podpira Slov-Stražo ozir. Jug. Matico. 5. Predavanja so izredno važna zadeva naše organizacije. Zato tudi Vestnik objavlja osnutke, dasi naše revije (zlasti Socialna Misel, Čas, Narodni Gospodar, Prerod, Naš Dom) in razne knjige (Poročilo o 5. katoliškem shodu, Sociologija, Izbrani spisi o Kreku, Slovenci, Grudnova Zgodovina Slpvencev, Meli-kov Zemljepis Jugoslavije in Zgodovina SHS, Brinarjevo Domoznanstvo SHS itd.) prinašajo sproti dosti gradiva. O ureditvi predavanj se je zadnje mesece posvetoval zvezni odbor in bo Vestnik ter tajništvo vse storilo, da se začne novo življenje v društvih. Seveda bo to šlo le, ako bodo odbori upoštevali navodila zveze! O poživitvi organizacije smo že zgoraj govorili. Dohodkov pa ima Prosveta še vedno zelo malo, niti četrtine tega, kar bi kot minimum morala dobivati redno, da bi mogla vršiti vse svoje današnje naloge. Skoro celo svoje premoženje je letos naložila v potrebščine za skioptična predavanja. 6. Knjižničar in odbor imata v evidenci književni trg, pomoči iščeta tudi pri strokovnjakih. Še letos izdamo seznam knjig, ki naj bi jih predvsem imelo vsako društvo v svoji knjižnici. Vestnik, nove poslovne knjige za knjižnice, pomnožitev centralne knjižnice ... pričajo, kakšno važnost polagamo na izboljšanje naših knjižnic. 7. Politični in državljanski vzgoji želimo posvetiti posebno pažnjo. Imamo med skopitiičniirii /diapozitivi največ v ta namen služečih slik. Zavedamo se prevažne in kočljive naloge, da v politično razburkanem času treba ohraniti oziroma vstvariti jasne, pravične pojme ~ državi, pravicah in dolžnostih drža* ljanov itd. Zal, da manjka učnih pripomočkov in gmotnih sredstev, da bi mogli to nujno nalogo vršiti hitreje in v širšem obsegu. 8. Vse, kar zadeva dramatiko, je naloga avtonomnega Ljudskega odra, ki ga vodi eden odbornikov Prosvetne. Ta skrbi za nove igre, izposoja igre in garderobo, gostuje, vodi evidenco podeželskih odrov, prireja tečaje itd. Slično delo v svoji stroki vrši Pevska zveza, ki izdaja svoj list (Pevec) jn je, dasi ima tudi samostojna pravila, včlanjena v Prosvetni. 9. Že par let si Prosvetna mno*go prizadeva, žal skoro brezvspešno, da bi poživila Slov. Stražo, kateri daje brezplačno streho in prostor v Vestniku. 10. Ženski organizaciji doslej še nismo mogli dosti pomagati; upamo, da bo to mogoče še letos, ker je med najvažnejšimi nalogami našimi, da se organizira velika ha delavna ženska zveza. Tudi pri organizaciji šolstva in misijonstva skušamo pomagati. 11. Ideja skupnega velikega Prosvetnega doma v Ljubljani, ki bi dal streho vsem centralnim prosvetnim organizacijam, nudil primerne prostore za tečaje in prireditve, omogočil realizacijo Krekove akademije itd., se ponavlja že več let na zborovanjih Prosvetne, ki žal še ni mogla pridobiti gospodarskih krogov, da bi se začelo z delom. * * * Na tej seji se je izrekla želja, naj bi se v društvih kar po vrsti vršila predavanja na podlagi Poročila o 5. katoliškem shodu, da bi v vsakem kraju oživele misli in resolucije shoda, se izvež-bali govorniki in uspeh debate sporočil kot resolucija odboru (na naš naslov). Tajnik Hafner J. je dobil nalogo, naj do jeseni začne s pripravami za osnovanje zadruge »Naš Dom«, ki naj skuša realizirati idejo skupnega prosvetnega doma v Ljubljani. Važno je bilo tudi poročilo univ. prof-dr. Ehrlicha o pripravah za katoliško šolo, o kateri bo kmalu mnogo pisalo časopisje, osnutka za predavanje pa je že objavil Vestnik. J. H. Delo za treznost. Ena izmed naših največjih narodnih bolezni je pijančevanje. Zato z velikim veseljem pozdravljamo delo »Svete Vojske«, ki se je v zadnjem času izredno poživila. Izdala je enoten pravilnik za podružnice, ki naj bi se osnovale v vsaki župniji. Pravilnik je kratek in pregleden. Kdor ga želi, naj piše »Sv. Vojski«, ki ga na željo do-pošlje. List »Prerod« (glasilo »Svete Vojske«), izhaja redno 1. dan v mesecu in prinaša zanimive članke in slike. Kakor čujemo, se bo list še bolj izpopolnil, tako da bo popolnoma ustrezal svojemu vzvišenemu namenu. »Sveta Vojska« je pričela izdajati tudi poseben list za mladino. Ta list » Ml a d i junak« bo prinašal izredno veliko slik. Upamo, da si bo v kratkem osvojil srca za vse dobro vnete mladine. Naša častna zadeva je, da »Sveto Vojsko« koilkor mogoče podpiramo. Zato naročimo za vsako društvo in knjižnico vsaj po en izvod »Preroda« in »Mladega junaka«. Dalje naj bi skušali odborniki za treznost v društvih osnovati trezno-stni odsek, ali pa naj bi delali na to, da se v dotičnih krajih podružnica »Svete Vojske« (za ustanovitev je treba pet članov) čimpreje ustanovi. Vsa društva, ki žele ski optična protialkoholna predavanja, naj se obračajo naravnost na »Sveto Vojsko« (Ljubljana, Poljanski nasip 10), odkoder bodo dobila vsa potrebna pojasnila in govornika. Treznost je temelj vsakemu delu. Naša društva naj se zavedajo, da bodo izvršila največji kos svojega programa, ako bodo izdatno pripomogla do strez-nenja našega ljudstva. Resolucije katol. shoda ne smejo ostati samo na papirju, temveč se morajo tudi izvršiti. Tajništvo »Svete Vojske.« Organizacije slovenskega katoliškega dijaštva. Živimo v času organizacij. Ljudje raznih stanov in raznih svetovnih nazorov se združujejo v svoje organizacije, ker čutijo ves pomen gesla: v organizaciji je irnoč. Tudi kat. slov. dijaštvo čuti veliko potrebo organizirati se v društvo, kjer hoče doseči ono izobrazbo značaja in samostojnosti, ki mu je šola ne nudi. Da bomo razumeli današnje stanje dijaških organizacij, je potrebno, da se malo ozremo v zgodovino. — Pred 1. 1888. je vladala med slov. narodom v splošnem velika neorijentiranost glede kulturnih in verskih vprašanj, dokler ni dr. Mahnič prinesel s svojim »Rimskim katolikom« mnogo luči vsem kat. izobražencem, ko je osvetlil vsa kulturna vprašanja s stališča katolicizma. — Takrat so se začeli deliti izobraženci v dva tabora: svobodomiselcev in katoličanov. Tudi dijaki kat. svetovnega prepričanja — posebno viso-košolci — so začutili potrebo, da dobe jasnost v vseh verskih in kulturnih vprašanjih in so se združili za delo proti svobodomiselnim dijakom v svoja kat. akad. društva. Leta 1894. se je na Dunaju ustanovila Danica in leta 1901. Zarja v Gradcu. To so pričetki laičnih dijaških društev. — Ideje dr. Kreka, dr. Mahniča, dr. Srebrniča, dr. Jegliča so nudile dosti materijala za teoretično razmotrivanje v društvih in za praktično delo članov med narodom. Tudi srednješolci in srednješolke so začutile veliko vzgojno silo organizacije in so se začeli 1. 1918. združevati v samostojne srednješolske organizacije. Tako imamo že danes zelo razvito dijaško organizacijo, ki izgleda v celoti takole: deliti moramo 1.) organizacije, ki delujejo med šolskim letom, 2.) med počitnicami. Med šolskim letom delajo srednješolci in srednješolke v svojih srednješolskih organizacijah, ki so v Ljubljani, Kranju, Noveim mestu, Škofji Loki, Kočevju, Št. Vidu, Celju, Ptuju in Mariboru. Srednješolci se izobražujejo v svojih krožkih, ki so delavne celice cele organizacije. Imajo: literarne, pevske, telovadne, apologetične, kulturnozgodovinske, socialne krožke in še druge. Vse srednješolske organizacije moške so združene v centrali Srednješolski sekretarijat in ženske v Ženskem s e k r e t a r i j a t u. (Dalje prih.) Ljudski oder v Ljubljani priporoča odrom v bodoči seziji poleg iger, ki jih ima v arhivu in ki so bile popisane v preteklem letu v »Vestniku«, posebno nastopne igre: Žaloigre in drame: Črnošolec, Pri Hrastovih, Mrak, Lepa Vida, Prababica, Za pravdo in srce, Vest,* Duše,* Bankrot,* Razbojniki, Clavigo.* Ljudske in narodne igre: Na Oso-jah, Stari Ilija, Deseti brat, Revček Andrej-ček, Ne v Ameriko,* Bele vrtnice, Ne v loterijo.* Veseloigre in burke: Namišljeni bolnik, Gruda, Ulica št. 15, Veleturist, Danes bomo tiči, Po 12 letih, Scapinove zvijače, Učenjak, Ženitev, Pri belem konjičku, Babilon, Revizor* (m), Težke ribe, Charlejeva teta, Hlapec,* Čevljar baron, Polet,* Okrog zemlje v 80 dneh (m), Strah z dolgo roko (m), Stric v Toplicah,* Lumpacij Vagabund (m), Davek na samce. Razne druge igre: Misijonske igre, Pasijon, Quo Vadiš?, Zapravljivec, Tujec,* Sv. Miklavž,* Sv. Julija (ž), Kraljestvo palčkov (o), Tončkove sanje (o), Bratec in sestrica (o) itd. Z * označeni naslovi so nove igre (prevodi Ljudskega odra), označba (m) pomeni samo moške, (ž) samo ženske, (o) pa samo otroške vloge (igre). Igre se pošiljajo izključno le po poštnem povzetju. Za naročitev zadostuje dopisnica, ki naj vsebuje natančen naslov naročnika in. zadnjo pošto. Pri osebnem prevzemu iger je prinesti s seboj pooblastilo dotičnega društva, ki jamči za izposojeno igro. Izposojevalni rok traja štiri tedne, po preteku tega roka je plačati brezpogojno še enkratno izposojnino. Garderoba se izposojuje izključno le osebno in se ne razpošilja po pošti. Iz-posojnino je plačati vedno naprej. Izposoje-valni rok traja najdalje štiri dni. Izposojeva-lec mora prinesti s seboj izjavo dotičnega društva, ki se zaveže, da vrne garderobo v pravem času, polnoštevilno in nepokvarjeno nazaj in da jamči za vsako škodo ali izgubo. Izjava mora imeti društveno štampiljko in podpis dveh odbornikov. Brez take izjave ne sme garderober ničesar izposoditi. Garderoba in igre se izposojujejo le društvom, ne pa privatnim osebam. Ljudski oder ima na razpolago moške narodne noše, rimske noše, nekaj vitežkih oblek, belokranjske narodne noše, oblekice za škrate itd., razne rekvizite, baroke in drugo. Pisarna Ljudskega odra po-luje od 1. oktobra t. 1. naprej redno vsak dan od 5. do 7. ure popoldne (izvzemši nedelje in praznike). V tem času se izposojujejo igre, garderoba itd. ter dajejo strankam razne' informacije in navodila. Pismenim vprašanjem je priložiti vedno znamko za odgovor. Do 1. oktobra pa posluje pisarna le vsak pondeljek, sredo, petek in soboto od 5. do 7. ure popoldne. Tajništvo Ljud. odra.