KRANJSKI ZVON
^_JtUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1939. Št. 11.
Posamezna štev. 1 Din.
&«'. Anton Zdešar G. M.:
V naše družine
več kruha molitve!
Nekoč je vprašal župnik pri izpraševanju nekega Šloža: „Po čem se loči pravi kristjan od modernega P°ft'ana, po čem se spozna?"' Mož je odgovoril pravilno )•» natančno: ,.Po tem, če moli in v cerkev hodi". Naš Pdrešenik nam je povedal z vso gotovostjo: „Prosite i» dalo se vam bo, iščite in boste našli, trkajte in ij&prlo se vam bo . .. brez mene ne morete nič storiti."
dobro vemo: Če smo padli v kake grehe, če se |a«l je slabo godilo, je bilo vse za to. ker nismo nio-
ali ne zadosti ali pa slabo molili. Še več: Kar je Pogubljenili. so pogubljeni zato, ker niso molili. V Mah, kjer se ne moli. hira vera in zaupanje v Boga. 2ftto pa tudi ni nikjer nobenega pravega božjega blagoslova za njih stanovalce.
Božji prijatelji — svetniki — pa so se z molitvijo tako zelo navzeli   božjega dului, da jih je Bog toii-
iiit tudi čudežno usliševal. Naravnost čudovito je, *a.j je n. pr. z molitvijo k Mariji, Pomočnici kristjanov, vse dosegel znani nam sv. Janez Bosko. Da. vča-8l*1 je bil po Mariji tako navdahnjen od zgoraj, da Se §e zavedal ni — kakor da je Marija sama govorila ^° njem —. kaj je v njenem imenu obljubil ljudem. ., Avgusta 1864. je šel sv. Janez Bosko v neku žup-«JJ° na Iridnevnico. Z njim sta bila še gospod Run \i ' je bil za njim vrhovni predstojnik salezijanske ,F'>žhe) in g. Kaljero (Gagliero) poznejši škof in kar-
• lu>l). ki je bil 1. P->24. pri nas v Ljubljani ob Mari-^Oskem kongresu. Tridnevnica naj bi bila nekaka Priprava  za Veliki  Šmaren.   Potovali  so  v grozni
r°čini: že tri mesce ni padlo ne kaplje dežja: polja Sa sežgana, ljudje zato vsi potrti in žalostni.
• Bosko je tukaj pri prvi pridigi ljudem oznanil 11 obljubil: „Če boste te tri dni prihajali k pridigam.
ih ?j.('0')T0 spovedjo spravili z Bogom, tako da bomo nieb na Marijin praznik skupno sv. obhajilo vse fare,
. ai>i obljubim, da bo prišel dež in rešil vaša polja 11 vaŠo letino."
ft Župniku se je zdela ta obljuba predrzna in je po L ,'?>' rekel Bosku: „Že prav," ali za tako obljubo je ®«a imeti veliko korajže". — „Kakšne korajže?" ^aša Bosko. — .,Ali ni to velika korajža, če obljn-iih' ^ar men' ttič tebi nič s tako gotovostjo za Mari-"i n Praznik dež?", osupnjen pravi Bosko: „Kaj sem „l.J'ekel?" Vsi potrdijo, da je to rekel, da so ga dobro
Boskova svetniška oseba in njegova na videz drzna obljuba je napravila na ljudi velikanski vtis. Daleč naokoli se je raznesla ta obljuba. Udeležba pri Iridnevnici pa je bila tako velika, da so spovedniki komaj zmogli svoje delo, četudi so spovedovali noč in dan. Ljudje so govorili: „Dež je bil obljubljen, zaupajmo: Govoril je po Mariji razsvetljeni svetnik." Če so se sešli z Bosko m zunaj cerkve, so ga spraševali: „Kaj pa dež?" On je odgovarjal: „Samo z grehom proč pa boste videli."
Na Marijin praznik je pristopila vsa fara k skupnemu obhajilu. Nebo je bilo ves dan popolnoma jasno, sonce je žgalo in čisto nič ni kazalo na dež.
K popoldanski sklepni pobožnosti je vse kar Iru-inonia hitelo. Vročina je bila grozna. Ko pride Bosko v zakristijo mu reče neki grof. ki je stanoval v župniji: „Gospod Bosko. danes bo pa smola: dež ste nam obljubili, pa ni o njem ne duha ne sluha." Tik pred pridigo pošlje svetnik cerkovnika pogledat ali se kaj oblači. Kmalu pride nazaj: ..Povsod popolnoma jasno, nikjer nobene meglice!" „Kaj. če ne bo dežja?" Mirno odgovori: „Ne moja, ampak tvoja čast je v nevarnosti, o Marija. Kaj poreko, zasmehovalci Tvojega imena, če ne boš izpolnila obljube? (dej. ti ljudje, so storili vse. kar so le mogli, da  jih uslišiš."
Ko pogleda s prižniee - cerkev polna do zadnjega kotička! Vse gleda vanj in čaka. kaj bo povedal o svoji obljubi. Ali ko zmoli Zdravo Marijo, opazijo, da sončna svetloba rahlo poteumjuje. Bosko začne pridigati in že po po uvodnih besedah se zasliši v daljavi votlo grmenje. Še malo in se ulije močan dež, brez najmanjšega zrna toče. Ljudje ostrine in prevzame jih tako veliko gin j eno veselje ob tem očitnem čudežu, da joka vsa cerkev, posebno ko se po pridigi Bosko zahvali Mariji za tako vidno pomoč.
Porečeš: „AIi to je bil svetnik!" — Čil j; Ne samo svetnikom: ampak vsakemu človeku velja Kristusova obljuba: „Prosite in se vam bo dalo. iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo." Ciovek sne besedo. Bog je še more ne. In za vse velja druga Kristusova beseda: ..Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to se vam bo navrglo."
Pokopališki red
i u dobro razumeli
(Pojasnila.)
Državni zakon določa, da mora biti za vsako pokopališče poseben pokopališki red. ki ga potrdi okrajno glavarstvo. Glede pokopališč — tudi cerkvenih --veljajo državni in cerkveni zakoni. V skladu s cerkvenimi in državnimi predpisi se je sestavil pokopališki red. ki ga prinaša letošnja novembrska številka
Stran 46. KRANJSKI ZVON Štev. 1L
„Kranjskega zvona", da bo mogla imeli vsaka kranjska drnžina ta pokopališki red doma na vpogled in v ravnanje.
Moram pa podali nekaj pojasnil k pokopališkemu redu.
Žal imamo v župniji nekaj tujih elementov, ki skušajo vsako, še tako dobro zadevo izrabljati v hujskanje proti Cerkvi in duhovščini. In ni je tako neumne govorice, da bi jej vsaj nekaj ljudi ne nasedlo. Tako bodo te vrste ljudje tudi v tem pokopališkem redu iskali kak pezdir, nad katerim se bodoi pohujševali. Saj so izrabili „kol neko kšeliarsko zavevo" celo načrt, da župna nadarbina zgradi bolnico za Kranj in okolico.
Čul sem že, da so nekateri na podlagi dosedanjih pojasnil v „Kranjskom zvonu" raznašali govorico, da bo treba za vsak grob plačati po din 1000 za deset let. Ze ob priliki debate o zgraditvi novega pokopališča so nekateri elementi namigavali, kakor da bo „šker-bec delal dobičke". Pred nekaj dnevi so pobirale kranjske gospe živila za reveže in sirote, pa so jim molili pod nos v sosednji vasi v nekaterih hišah' položnice, ki so jih dobili za plačilo obroka za primskov-sko pokopališče, kakor, da bi imeli reveži in sirote kaj s tem opraviti. Seveda je to letelo na — župnika. Trdilo se je, da so te položnice za kranjsko pokopališče, ko vsak otrok ve, da prebivalci Primskovega in (•orenj nimajo s kranjskim- pokopališčem nobenega slika, da pač morajo plačali obroke za pokopališče na Primskovem.
desnici na ljubo moram poudarjati, da v mestu in med ogromno večino domačinov v okolici ni bilo slišati lakih nespametnih očitkov. Slučaj Rupe nam kaže, kako se dajo ljudje neredko zavesti od ljudi, ki so se sprli z resnico.
Kranjski župnik pač ni kriv, če se je v Kranj priselilo več kot polovico sedanjih prebivalcev v zadnjih desetih letih ter je radi lega nastala nujna potreba po razširitvi pokopališča na Primskovem in novega pokopališča v Kranju. Ali naj bi bil župnik pustil v nemar, da bi prišlo tako daleč, da bi ne imeli kam pokopavati mrličev in bi jih morali nositi na gmajno.
Pokopališče se mora pa tudi vzdrževati in sicer dostojno, treba je vzdrževati grobarja, pokopališko orodje, nasade, pola, posebno na novem pokopališču bo potrebnih še mnogo izdatkov, predno bo isto primerno urejeno. V svrho vzdrževanja pokopališča se nahaja pri cerkvenem gospodarslvu poseben fond, takozvani pokopališki fond, v katerega se stekajo vsi dohodki pokopališča, vse takse za grobove in se iz tega fonda krijejo tudi vsi stroški za pokopališče.
Ker so nekateri namigavali, da bo župnik nekako delal „dobičke" s pokopališčem naj navedem, da je imel pokopališki fond 1. oktobra letos celih din 448.— -premoženja — reci in piši celih štiristo oseminštiride-sei dinarjev! O vseh dohodkih in stroških se vodijo točni računi in imajo v te račune vedno vpogled cerkveni ključarji, s katerimi župnik skupno upravlja pokopališče.
(dede višine taks, ki so določene v pokopališkem redu, bi pripomnil, da jih ne more določati župnik sam, ampak so določene vsaj v okvirju za vso škofijo in 'mora njih višino potrditi škofijski ordinariat. Kakor vidite iz prej navedene številke, koliko se je v 10 letih nabralo „premoženja" pri pokopališkem fondu, lahko vsak razvidi, da so takse take, da pač ravno pokopališka uprava shaja z dohodki.
Takse se plačujejo za vsak grob ob priliki P°" groba, razen za reveže, za katere ni nobene takse.V»* šina takse se ravna po velikosti pogreba. Kdor im.a slovesnejši pogreb, ta plača tudi nekoliko višjo Prl' slo j bi no, ker jo lažje plača.
Za to, da se grob ne prekoplje je določena taksa za dobo desetih let din 100.—, kakor je bila že dolg0 določena v naši župniji, le ni dolžan nihče plačati, če noče rezervirati groba za nadaljno dobo 10 let. je to popolnoma prostovoljna pristojbina. Le na polji'1' ki so urejeni po načinu parka in polju sv. Barbare <" sv. Uršule, ki so že popolnoma urejeni, bo pristojbi"" za deset let znašala 150 dinarjev to pa radi tega, ker bo na teh prostorih odpadlo skoro polovico grobov ltt bodo imeli lastniki grobov tu več prostora. kakor drugod okrog svojih grobov.
Višina pristojbine za prostore družinskih grobni znaša po din 2000.— za eno grobnico, to je za p1'0' stor med dvema stebroma v obzidju za dobo 50 'c'' lam je prostor, določen za en grob mnogo večji, k'1' kor drugod na drugih poljih, poleg tega razpolag1 lastnik z zemljiščem za dobo 50 let in so se za is|e prostore rezervirali najlepši prostori. Upam pa. (,a se ne bo zdela nikomur ta taksa prevelika, ker priue* jo tu v poštev le meščanske družine v Kranju, ki s0 pač bile vedno v tem oziru res nad vse dostojne i" sC tu pač ni nikdar nihče kaj pritoževal. Pripomb)j"1" pa, da je ta taksa določena za vso škofijo enako ni za Kranj kaka posebna izjema.
Sploh so te pristojbine v primeri z onimi Pr'j(j vojno zelo majhne. Pred vojno se je plačevalo p<> ' K za odkup enega groba za dobo 10 let. Če to va'0' riziramo v sedanjo valuto, bi morala znašati danes tf taksa vsaj din 200, je pa v resnici še enkrat manj*"' Za grobnico je n. pr. 1. 1910. plačala neka družina v Kranju K 272 in sicer za prostor v širini treh grob°.v' Po današnji valuti bi to zneslo din 4080.—. sedanj* taksa pa bi bila za tak prostor le din 5000.-. Torej vidite, da so vse pristojbine v pokopališkem redu lo nizko odmerjene, vsekakor pa ne za to, da bi se t" nabiral kak denar nevem čemu, ampak le za to. fl" se s tem more vzdrževati pokopališče tako, kakor se spodobi za Kranj.
Nagrobni napisi
Nagrobni napisi pa tudi izraz naše vere v PoSlll^)() no življenje in vstajenje in izraz   naše   pietete . umrlih. Na spomenik napišemo navadno ime in Pja i mek umrlega, ki počiva v dotičnem grobu in ,n0L|, še rojstni in smrtni datum. Nekateri žele poleg ^> napisov še kak drug izrek, ki bi pokazal nekako " ljenjsko vsebino pokojnega, žalost za umrlim in ,uJj(). nje v svidenje nad zvezdami. Naš pokopališki red ^ loča, da morajo biti ti napisi taki, da so izraz kr*c ^ ske vere, nikakor pa ne sme biti takih napisov, k*. žalili pieteto do pokojnih ali morda vzbujali sl,1®pni,aj Takih napisov, kakor se nekje n. pr. bere: počiva Janez Porenta, naj mu ploza. večna Tr0''eni.j|), pač ne bi smelo biti na nagih nagrobnih spomeni
Pogosto so pa sorodniki v zadregi, kakšen ."£'',1 bi dali vklesati v spomenik. Takim naj v „Kranjs ' zvonu" podamo nekaj primernih napisov, da s'.{tac|co' ga ali podobnega izberejo za nagrobni spomenik" ^ ro vsi napisi — oziroma vzorci napisov so vzeti pisma, kar je pač najbolj primerno. Seveda ni s j,( rečeno, da mora vsak sprejeti le kak napis i*
POKOPALIŠČ RED
U KRANJSKO ŽUPNIJSKO POKOPALIŠČE ŽALOSTNE MATERE BOŽ3E
i.
Lastnik pokopališča.
• Kranjsko župnijsko pokopališče Žalostne Mate-)* božje na Klancu je last župne cerkve sv. Kanci-jftna in tov. v Kranju. V zemljiški knjigi je vpisano ^a župno cerkev sv. Kancijana in tov. pod vložkom h 151. k. o. Klanec in je torej konfesionalno pokopališče.
II.
Lega in obseg.
Pokopališče leži na bivših parcelah št. 195, 196. l9<\ 198, 199 in 200 k. o. Klane in so bile vse te parcele združene v eno parcelo št. 195 k. o. Klane. Meri * «a, 21 a in 64 k v. metrov.
K pokopališču spada tudi zemljišče izven pokopališkega obzidja in sicer na severo-zapadni strani ob Parceli št. 194 en meter širine zemljišča, na severovzhodni strani med obzidjem in potjo Klane — Planjava ca 3 m širine zemljišča, nadalje zemljišče le-2eče med potjo Klane — Čirčiče in obzidjem.
111.
Uprava pokopališča.
Kranjsko župnijsko pokopališče upravlja cerkve-J° Predstojništvo župne cerkve v Kranju, to je vsakokratni župnik in oba cerkvena ključarja.
IV.
Razdelitev ^pokopališča.
Po načrtu ki je na razpolago v župnem uradu in Judi v pokopališki pisarni, kadar bo napravljena, je *r«njsko župnijsko pokopališče razdeljeno v sledeča Kia:
L Polje Žalostne Matere božje, ki je določeno za Jkvbišče pokopališke kapele Žalostne M. 11, za zgrad-7° mrtvašnice in za grobove duhovnikov. Na severo-<aPadni strani tega polja stoji pokopališki križ. Vv 2. Polje sv. Krištofa, ki leži v sredini pokopali-^Cav med glavnim vhodom in poljem Žalostne Matere °žje. Ta prostor je določen za pokopavanje revežev 1,1 mkih mrličev, ki ne bodo imeli svojih spomenikov, v    5- Polje sv. Uršule leži južno od polja sv. Kri-
4. Polje sv. Barbare leži severno od polja sv. Krištofa.
5. Polje sv. Kancijana, ležeče severno od polja sv. Barbare, je namenjeno predvsem za mrliče iz Kranja.
6. Polje sv. Boštjana, ležeče južno od. polja sv. Uršule, je določeno predvsem za mrliče iz Kranja.
7. Polje sv. Ožbalta na južni strani polja sv. Boštjana je določeno za,mrliče iz Čireič.
8. Polje sv. Jožefa, severno od polja sv. Kancijana, je namenjeno predvsem za mrliče iz Huj in Klanca.
9. Polje sv. Angela varuha, kjer se pokopavajo otroci izpod sedmega leta.
10. Polje sv. Družine leži severovzhodno od polja žalostne M. B.
11. Polje sv. rožnega venca južno od polja Žalostne Matere božje.
12. Družinske grobnice in družinska grobišča so na poljih A, B, C, D, E. F, G, M.
13. Prostor za dru govorce se nahaja na polju L tu je prostor za navadne grobove in na polju H, št. 1 do incl. 15, kjer je prostor za grobnice.
14. Nekrščeni otroci se pokopujejo na prostoru I. pred prostorom za drugoverce, kjer sla dve vrsti grobov, ograjeni z nizkim betonskim zidom.
15. Prostor za samomorilce in sicer dve vrsti grobov po 4 grobove je na polju G, med obzidjem pokopališke jame in nizkim obrobnikoin.
Na polju B je le eno mesto za družinsko grobnico oziroma mavzolej, drugod so navadni grobovi.
Na polju sv. Družine in na rožen venskem polju so v načrtu določena posebna mesta za kapelice kri-ževega pota, ki merijo trikrat po tri metre. Ti prostori se oddajajo le takim družinam, ki se zavežejo, da bodo na teh mestih sezidale kol nagrobne spomenike kapelice križevega pota in v njih relief dotične postaje, ki pride na dotično mesto po načrtu, ki ga preskrbi župni urad.
V.
Označba grobov.
Vsako polje je razdelj eno v vrste, ki se označujejo z zaporednimi rimskimi številkami. Vsak grob v svoji vrsti ima svojo številko.
t
Grobovi se označujejo (ako, da se imenuje najprej polje, na katerem leže, vrsta grobov in številka groba, n. pr.: Polje sv. Kancijana, vrsta III., grob štev. 5.
VI.
Ureditev pokopališča.
Vse pokopališče je ograjeno z betonskim zidom, ki je visok okrog 2.20 m. Ves obrobni zid je razdeljen v ca. 3 m dolga polja, ki jih ločijo stebri v zidu, ki so pokriti z betonskimi kapami.
Na severozapadni strani pokopališča je glavni vhod s trojnimi vrati iz železnih palic. Ob vhodu stoji na 12 stebrih iz umetnega kamna portal z bakreno streho. Na severovzhodni in na južnozapadni strani pokopališča je po en vhod z železnimi vrati.
Vsa pota na pokopališču so posuta z drobnim peskom vrhu debelega kamna, da more vsa voda pronicati v zemljo.
Preko pokopališča od severovzhodne strani proti južnozapadni strani vodi 4 m široka pot, od portala proti križu vodi na obeh straneh polja sv. Krištofa po 4 m široka cesta, okrog pokopališča ca 4 m od obzidja, vodi 2 m široka steza, prav tako 2 m široka pot je med poljem sv. Barbare in sv. Kancijana ter med poljem sv. Boštjana in sv. Uršule. Med poljem Žalostne M. B. in poljem sv. Krištofa je ca. 11 m širok s peskom posut prostor pred križem, prav tako je na obeh straneh portala prostor posut s peskom.
Polja sv. Kancijana, sv. Jožefa, sv. Krištofa, sv. Barbare, sv. Uršule, sv. Boštjana in sv. Ožbalia so obrobljena z nizkim obrobnim betonskim zidom.
Polji sv. Družine in sv. rožnega venca bosta urejeni, po načinu parkov. Tu ne bo strnjenih grobov in vrst. Druga polja so pa urejena po navadnem načinu strnjenih vrst in grobov.
Vil.
Ureditve grobov.
Vrste grobov na posameznih poljih so tako urejene, da leže glave mrličev dveh vrst skupaj in noge dveh vrst skupaj, da se more napraviti med dvema vrstama grobov ozka steza. Spomeniki se postavljajo pri glavah mrličev, hrbti spomenikov dveh vrst eden ob drugem. Lastniki grobov morejo okrasiti svoje grobove po svojem okusu, sinejo jih ograditi z živo, betonsko ali kamenito mejo, vendar tako, da ne posegajo v meje drugih grobov.
Na grobeh naj se zasade cvetlice ali drugo lepo-iično drevje.
VIII.
Nagrobni spomeniki.
Nagrobne spomenike je dovoljeno postavljati na vseh poljih pokopališča razen na polju sv. Krištofa, kjer se ne postavljajo nikaki spomeniki razen male napisne plošče.
Na prostoru, ki je določen za katolike, «e smejo postaviti le taki spomeniki in na njih le taki napisi, ki ustrezajo krščanskemu mišljenju. Spomenik ali napis s protikrščansko mislijo se ne sme postaviti na pokopališče. Spomeniki na nekatoliškem delu P°* kopališča morejo imeti napise, ki odgovarjajo ver' skemu prepričanju drugovercev, ne smejo pa žalit' verskega mišljenja drugih ver. Vsak spomenik na katoliškem delu pokopališča mora imeli katoliški verski znak, najbolje križ.
Spomeniki na grobnicah in družinskih grobiščih ter oni na polju sv. Barbare in sv. Uršule morajo h''1 napravljeni po načrtih, ki jih odobri župnik.
Prostor, kamor se postavi spomenik, določi g'°*
bar.
Spomeniki, ki so se nagnili, se morajo čimpi'e' uravnati. Če jih lastniki po opominu sami ne uravnajo, se morejo odstraniti. Poškodovani spomeniki 6f morejo popraviti, če jih pa lastniki sami ne poprav'-jo, se morejo odstraniti in prodati v korist pokopa''' škemu fondu.
Nagrobni spomeniki so last onega, ki jih je P0' stavil. Ko se grob prekoplje in se tam pokoplje drflj? mrlič, je dosedanji lastnik groba dolžan spomeni'4 odstraniti. Če lastnik tega ne stori in pusti spomenik na pokopališču, postane ta last pokopališkega sklad"'
IX.
Mere vrst in grobov.
Vrste grobov za odrasle so široke po 3 m. na g'r°' biščih ob obzidju sega prostor za grobišče oziro«"1 grobnico od obzidja do pota.
Širina groba za odrasle znaša po 130 m, na gT°' biščih ob obzidju prideta po dva grobova na prosto1* med dva stebra.
Na polju sv. Angela varuha je vrsta grobov šii-oka 1.60 m, posamezen grob pa ima 90 cm širine.
Grobovi za odrasle se kopljejo po 2 m v globi«0 in grobovi za otroke po 1.40 m.
X.
Družinske grobnice.
Prostor za družinske grobnice je na poljih, kak°r je označen v poglavju IV, točka 12. pokopališkega re' da. Na vsem tem prostoru se oddajajo v najem a'r"' žinska grobišča le proti pismeni pogodbi za upora''0 50 let. Na teh prostorih morejo družine prirediti sy°' je prostore kot grobnice ali kot družinska grobih" brez grobnice.
Pogodba za prostor družinske grobnice se g'aS''
Predstojništvo župne cerkve v Kranju kot "Pra' va cerkvenega pokopališča Žalostne Matere božje i'1 N. N. sta sklenila sledečo pogodbo:
Predstojništvo župne cerkve v Kranju odda "1 N. N. sprejme prostor na polju . . ., grobovi št. • v uporabno pravico za dobo 50 let proti plačilu P*®,,' pisane takse v znesku din ... . pod sledečimi pog°' '
1. Na lem prošlom se smejo pokopavati poleg naj-jemo jemalca še: njegova žena, njegovi otroci in oni sorodniki, ki stanujejo z najemojemalcem v družinski skupnosti. Otroci, ki se poroče in si ustanove drugod lastno družino, izgube pravico do pokopa na tem grobišču — v tej grobnici.
2. Lastnik grobnice more pokopati v grobnici tudi druge sorodnike z dovoljenjem cerkvenega predstoj-hištva.
3. Če kdo izmed onih, ki so sicer upravičeni do pogreba v tej grobnici, ni deležen katoliško-cerkvene-ga pogreba, se ne more pokopati v to grobnico.
4. Po smrti najemojemalca oziroma lastnika te grobnice preide pravice do grobnice (grobišča) na njegovega glavnega dediča, če lastnik drugače pravomoćno ne odloči.
5. Po preteku 50 let se pravica do uporabe grobnice — grobišča — podaljša za nadaljno dobo 50 let proti plačilu one takse, ki bo takrat v veljavi po cerkvenih predpisih.
b. Načrt za grobnico in spomenik se mora predložiti v odobritev župnemu uradu v Kranju pred pojavitvijo.
7. Vse nastale stroške te pogodbe nosi najemojemalec grobišča.
8. Najemojemalec izjavlja, da mu je znan pokopališki red, in da se bo ravnal po njem, enako se bo ravnal tudi. po novem oziroma izpremenjenem pokopališkem redu, če bi ga izdala cerkvena oblast.
V polrdilo te pogodbe slede lastnoročni podpisi °beh pogodbenikov.
Kranj, dne......
Podpis župnika in obeh cerkvenih ključarjev. Podpis lastnika grobnice.
xr.
Pokopavanje.
Na pokopališče Žalostne M. B. na Klancu se pokopavajo mrliči iz mesta Kranja, Čirčič, Huj, Klanca 'n Slruževega.
Mrliči iz Rupe, Primskovega in Gorenj se pokopavajo na kranjskem pokopališču le tedaj, če imajo Ul svojo grobnico ali družinsko grobišče, ali če so sta-n°Vali le slučajno izven okoliša kranjskega pokopala.
Pokopavanje mrličev iz drugih župnij se more '^vršiti le z dovoljenjem okrajnega glavarstva v Kra-Župnik v Kranju more odkloniti sprejem mrliča 12 bije župnije na kranjsko pokopališče, če pokojni ni imel svoje grobnice ali družinskega grobišča. Pokop mrliča se ne sme izvršili pred potekom 24 J'r Po smrti, razen v posebnih slučajih nalezljive bo-Zni. Pokop se ne sme odložiti preko 48 ur po smrti Pokojnega, /n odlog pogreba preko 48 ur po smrti
mrliča more dali dovoljenje okrajno glavarstvo v Kranju.
Mrlič se more pokopati šele po predložitvi mrli-ško-oglednega lista.
Pri ponesrečencih, samomorilcih in onih, ki so umrli nasilne smrti, se more izvršiti pokop šele po sodnem ogledu, oziroma dovoljenju sodne oblasti.
V vsak grob se pokoplje redno le en mrlič, če bi kdo želel v en grob pokopati hkrati dvoje ali več trupel, mora biti grob tako izkopan, da je vrhnja krsta vsaj 150 cm pokrita s prstjo.
Kosti mrličev, ki so se odkopale pri kopanju jame se zlože na poseben prostor in se pokrijejo s prstjo, pri zagrebanju jame pa se pokopljejo z novim mrličem vred v jamo.
Pokopava se redno v zaporednih vrstah in grobovih. Noben grob se ne sme prekopali pred polekom 10 let. Za prekop oziroma izkop mrliča pred potekom 10 let od pogreba je potrebno dovoljenje okrajnega glavarstva v Kranju.
Izven vrstnega reda se pokopavajo: I. Mrliči, katerih svojci imajo rezerviran grob,
za
katerega je plačana predpisana desetletna pristojbina.
2. Mrliči, katerim svojci izberejo poseben grob izven vrste proti plačilu predpisane pristojbine.
3. Mrliči, ki se pokopujejo v družinske grobnice ali družinska grobišča.
XII. Grobar.
Za red na pokopališču skrbi grobar, ki ga nastavi župnik sporazumno s cerkvenima ključarjema. Dolžnosti grobarja so:
1. Oskrbeli mora izkop in zasipanje jame.
2. Vpisovati mrliče v pokopališko knjigo in tudi v njej zaznamovati, za katere grobe je plačana predpisana taksa, da se ne prekopljejo.
3. Skrbeti, da se izvršuje pokopališki red.
4. Voditi in nadzirati delo pri morebitnem izkopu mrličev ter prisostvovati raztelešen j u mrličev.
5. Vzdrževati v redu vsa pota na pokopališču in gojiti nasade na onem delu pokopališča, ki je urejen po načinu parkov.
6. Oskrbovati vse grobove na polju sv. Krištofa.
7. Paziti, da ljudje ne puščajo na pokopališču navlake in da odlagajo smeli v za to pripravljeno jamo.
8. Zapirati in odpirati pokopališka vrata.
9. Skrbeti, da se spomeniki na grobeh postavljajo v pravilno vrsto, da se meje grobov in grobišč pravilno postavljajo.
10. Ohraniti v redu ves pokopališki inventar.
11. Vršiti dolžnosti cerkovnika v pokopališki kapeli.
XIII.
Govori na pokopališču.
Za govore na pokopališču je polrebno dovoljenje župnika. Vsebina nagrobnih govorov mora biti taka. da se strinja s katoliško vero in pieteto. Župnik more zahtevati od govornika, da predloži v odobrenje spisan govor. Če je polrebno dovoljenje politične oblasti, mora govornik predložili tudi dotično dovoljenje.
XIV.
Pokopališke pristojbine.
Za vzdrževanje pokopališča in grobarja pobira cerkveno predstojništvo sledeče takse:
1. Od pogreba I. razreda — trije duhovniki — za pokopališče din 75.—, za grobarja din 75.—
2. Od pogreba II. razreda — dva duhovnika — za pokopališče din 50, za grobarja din 50.—.
3. Od pogreba III. razreda in od otroškega pogreba za pokopališče din 15.—, za grobarja din 20.—.
4. Pri pokopu revežev se ne pobira nikaka taksa.
5. Za pokop izven vrste in za odkup groba, da se ne prekopi je za dobo 10 let, se plača pristojbina din 100.— na vseh poljih pokopališča, razen na polju sv. Družine, rožnega venca, sv. Barbare in sv. Uršule, kjer se plačuje din 150.—.
6. Za družinske grobnice oziroma za grobišča na prostoru ob obzidju se plača enkratna pristojbina za dobo 50 let din 2000.— za prostor ene grobnice oziroma enega grobišča, ki leži med dvema stebroma.
XV.
Knjiga grobov.
V župni pisarni in v pokopališki pisarni se hranita dve grobni knjigi, v kateri se vpisujejo pokopi mrličev, plačila za odkup grobov in grobišč in vse spremembe pri grobovih.
XVI.
Pokopališki fond.
Iz pristojbin za pokopališče ob priliki pogrebov, iz taks za neprekopane grobove in za pokop izven vrste, iz zakupnin za grobnice in družinska grobišča se nabira pri župnijskem uradu poseben .sklad za vzdrževanje pokopališča, ki ga upravlja župnik pod imenom „pokopališki fond".
Premoženje pokopališkega fonda se more uporabiti le za vzdrževanje pokopališča in njegovih naprav ter za plačilo pokopaliških uslužbencev.
XVII.
Obnašanje na pokopališču.
Pokopališče je blagoslovljen kraj, kjer počivajo naši pokojni župljani in kjer se izvršujejo cerkven' pogrebni obredi. Vse obnašanje obiskovalcev pokopališča naj kaže pieteto do tega kraja in mrtvih, ki t" počivajo.
Na pokopališču se smejo peti le take nagrobne pesmi, ki imajo versko vsebino in jih je kot take odobril škofijski ordinariat.
Nedovoljeno in grešno je onesnaženje prostorov ali lokalov na pokopališču.
Psi se smejo jemati na pokopališče le na vrvic-
Strogo je prepovedano kaj jemati s tujih grobov-pOSkodovati nasade na njih ali trgati cvetje.
Pri pogrebih in drugih prilikah ni dovoljeno sto-pati na tuje gomile, da se ne pokončajo nasadi nanji'1-
Nedoraslih otrok ni dovoljeno puščati na pokopališču brez primernega nadzorstva.
Kranj, dne 6. oktobra 1939.
Matija Škerbec, župnik.
Gorjanc Franc, cerkveni ključar.
Ogrizek  Andrej,  cerkveni ključar-
S te v. 11.
Stran 47.
ki so tu predlagani: v tem je vsak svoboden, kako bo dal izraza svoji pieteti do pokojnega sorodnika, le da je ta izraz v skladu s krščansko vero.
'•) Ne   veste,   kaj   bo  jutri.   (Jak.   4, 14.)
|) Ni pa Bog mrtvih, anipak živih. (Mat. 22, 32.)
5.) Dane«   meni,  jutri   tebi.   (Sir.   3S, 23.)
4) Blagor mrtvim, kateri umrjejo v Gospodu, (Raz. 14, 13.)
Služabnik sem kakor ti in tvoji (bratje. (Raz. t"), 10.) *>■) Življenje je meni Kristus in smrt dobiček  (Filiplj. 1. 21.)
,.Jaz sem vstajenje in življenje!" (Jan. II,
(1.
2.)
Petr.
3, 12.)
8.) Gospodove oči so obrnjene v pravične 'M Bratje, molite za nas! (I. Tek. 5, 23.) W.) Ne omagajte v dobrih delih.)  (II. Tes. 3, 13.) •T) Smrt nad njim več ne gospoduje, (Rim. 6, 10.)
Staro je prešlo, glejte, nastalo jo novo. (II. Kor. 3. 17.) 13.) K dor obilno seje, bo tudi oihilno žel. (II. Kor. 9, 6.) '*•) Pride dan Gospodov kakor lat ponoči. (I. Tes. 5, 2.) !'•) Gospod bo sodil svoje ljudstvo, (licih. 10. 30.) ,(>-) Strašno je pasti v roke pravičnega Rosa. (Hebr. H). 51.) '?•) Danes ali jutri odpotujemo...  (Juk. 4, 13.) 'S.) Konec  vsega   je  blizu.   (I.   Petr.  4, 7.) I9') Kdor ne ljubi, ostane v smrti. (I. Jan. 3, 14.) 2o0 Rešujte  jih, otemajoč  jih  iz ognja. (Jud. 23.) -'•) Bodi zvest do smrti in dal li boni venec življenja. (Raz. 2, 10.) '-"■) Povrnil bom vsakemu izmed vas po vaših delfih. (Raz. 2, 23.) 23') Pridemo kmalu. (Raz. 3. 11.)
-4. Bili so sojeni vsak po svojih delih. (Raz. 20, 13.) **•) Verujem   v  Rosa...  in   večno življenje. ~M Gospod  je, ki me sodi. (I. Kor. 4, 4.) ~7') Pride noč, v  kateri nihče ne more delati. (Jan. 0. 4.) 28d Iz globočino kličem  k tebi. Gospod... (Ps>.  129, I) v-) Moja duša upa v Njegovo besedo. (Ps. 129, 3.) 3°0 Moja duša pričakuje Gospoda. (Ps.  129, 3.) '•) Gospod, daj   jim večni pokoj
in večna  luč naj jim sveti! **•) Oznanjali so božja dela
in razumeli njegova dejanja. vf) Naj počivajo v miru. Amen.
H) In prebival tata v hiši Gospodovi vse dolge dni. (Ps. 22. 9.) *) Ves svet nam je tujina,
nebesa domovina. "^•) Kristus nam je bil življenje,
Kristus naše bo vstajenje. ,7'* O Ijog, ne glej  na grehe moje.
Povabi me v prostore- svoje! 8') Na njivi, bož.jfi ves potrt
srečavaš   božjo   deklo smrt.
Jezus naš odrešenik,
milostljiv nam boš Sodnik. *°') Kadar prideš sem. pomisli in postoj:
Kmalu  ludi  ti boš prišel za menoj. **•) Rodil se je, — zapllakal  je '— in umrl.
Zvezda se utrne, zapusti nebo;
duša. se  povrne, dvigne si telo.
Živi  v   Bogu!  (Napis iz katakomb.) H^ Grem k Očetu! (Jan. 10, 17.) *'•) Sel sem domov.
Milo kličem s temne jame,
spomni se v molitvah name! •) Moj Jezus, usmiljenje!
Večni mir! f1> ^ '
■i Za vse skrbi, trpljenje, „    "°g • •.  večno daj  življenje! . J ' Kar ste /.daj vi, to sem bil jaz,
kar sem zdaj jaz, to boste vi. •'Končana je življenja pot,
Prišel sem k Tebi, o Gospod. ,
Razkrita mi  je vsa skrivnost, -0. -'e v moji duši vsa sladkost.
Ako bog gledal  na  grehe. Gospod. Gospod, kdo bo obslal.  (Ps.   129, 3.)
33.)
36. )
37. )
38. )
m
60.) M.)
<>2.)
63.)
Moja  duša  upa  v  njegovo besedo,
moja  duša  pričakuje Gospoda.   (Ps.   I29, 3.) v
Slišali sem glas z neba, ki mi je rekel: ..blagor  mrtvim, kateri  umrjejo  v Gospodu". K tebi, Gospod, povzdigujem svojo dušo. (Ps. 24. I.) Željno sem čakal Gospoda, in sklonil  se  je k meni.  (Ps 39, I.) Moj  pomočnik  in moj  rešitelj si ti, moj   Bog, nikar sene mudi. Ps. 39. 24.) Kakor hrepeni  jelen  po studencih, tako hrepeni moja duša  po tebi, moj   Bog. (Ps. 41, Nasičen bolh, ko se prikaže božja slava. (Ps. 16, 1
I.) 5.)
In  v   tvoji  svetlobj  bomo gledal In Bog bo obdisal vse solze z mojih oči. (Raz. 21, 4.) Kako bi zabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce! Zdaj 'bivaš vrh  višave jasne, kjer  ni  mraku, kjer  ni noči; tam  sonca  sreČe ti  ne vgnsne, resnice sonce   ne stemni.
luč.   (Ps.  35, tO.)
(S. Gregorčič.)
(S. Gregorčič.)
Župnija Kranj
OZNANILA ZA NOVEMBER:
1. Praznik vseh svetnikov, ob 6. sv. maša z enim blagoslovom, ob 10.30 peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Popoldan ob poli treh rožni vence in litanije M. B., sklep roženvenske po-božnosti. Po litanijah je pridiga za duše v vicah, po pridigi gre procesija na staro pokopališče, kjer so v kapeli slovesne večernice za ran'jkd, nato1 sprevod pred križ, tam se poje I i bo ni. in odmolijo molitve za mrtve. Po molitvah petje ž.alosthik.
Po sv. opravilu na starem pokopališču se duhovščina odpelje na novo pokopališče, kjer se opravijo molitve pred križem, kakor na starem pokopališču.
Ob 6. uri zvečci' se molijo v župni cerkvi vsi trije deli sv, rožnega venca.
Zjutraj po 6. sv. maši je vesoljna odveza za III. red.
Popolni odputki ..tolikokrat kolikokrat" se. morejo prejeti od opoldan na praznik vseh svetnikov do polnoči vernih duš dan. Kdor jle prejel sv. zakramente, prejme vsakokrat popoln odpustek, kadarkoli obišče župno cerkev, podružnico in tudi kapelo v Delavskem domu ali v Marijanišču in tam moli šestkrat po 6 očena-šev in zdravih Marij in tolikokrat časi bodi v papežev namen. Ti popolni odpustki se morejo prejeti le za duše- v vicah.
2. Spomin vernih duš, ob 5. so tri sv. maše nu Rupi in po zadnji libera na pokopališču. Oh 6. se pričao v župni cerkvi tri sv. maše, med vsako se do'ii sv. olblliajilo. Ob 7.13 se prične v župni cerkvi slovesno opravilo za umrle in sicer najprej slovesne jutrnn.jice nato pa slovesna črna peta sv. maša z libero.
3. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
3. XXIII. nedelja po bink,, zahvalna nedelja, ob 6. in 10.30 sv. maše pred izpostavljenim sv. B. T. po zadnji sv. maši zahvalna pesem.
Darovanje za župno cerkev se vrši pri vseh opravilih dopoldan in popoldan.
12. XXIV. nedelja po bink., služba božja po navadi, popoldne shod za žensko Marijino družbo.
19. XXV. nedelja po bink., služba božja po navadi, popoldne shod z« III. red. Vesoljna odveza.
26. XXVI. in zadnja nedelja po bink., služba božja po navadi.
30. Sv. Andrej, np., ob 7 soseskina sv. maša v Čirčičah.
POROČENI PARI:
Kumše Janez, delavec, Huje 27 in Štrukelj Justina delavka, Priniskovo 180, poročena 5. septembra.
Košir Frane, posestnik, Trstenik 9 in Jenko Pavla, Čirčiče 22, poročena 10. septembra.
Stran 48.
KRANJSKI ZVON
Štev. 1L
Pečovnik Rudolf, delavce, Kranj. Cesta na Golnik in Roz-mun Ivana, kuharica, Kranj, Cojzova cesta II. poročena l o. 9.
Sagadin Maksimiljan, tkalski mojster, Huje 57 in Tomaže« vič Marija, Kranj. Kosovska cesta 2, poročena 10. septembra v Kamni gorici.
Zupan Jane/!, delavec. Primskovo 7+ in Jane Frančiška, Klane 56, poročena 24. septembra.
Demšar Pavel, mizar. Zgornji Brnik, 17 in Ogris Marija, delavka,  Primskovo  195. poročena  24. septembra.
Plevnik Franc, delavec, Kranj. Ko krški breg I in Bovhar Matilda  delavka.   Primskovo 177.
Sitar Andrej, delavec. Rupa 54 in Dolžan Ljudmila, delavka, Kokrica 82, poročena 8. oktobra.
Nadi/ar Matija, tehnični uradnik. Čirčiče 41 in Kunstelj Ivana, šivilja, Čirčiče 45, poročena 21. oktobra.
Rožaj Kristijan, arhivski uradnik V pok., Klane 54 in Brleč-Frančiška, šivilja, Klani: 24, poročena 22. oktobra.
MRLIŠKA KRONIKA:
Kavčič Bernarda, hči delavca, čirčiče, umrla 6. septembra.
Bitenc Franc, sin ključavničarja, Klane 4. rojen 28. novembra 1929, umrl 8. septembra.
Petrič Katarina, žena poslovodje, roj, 20. aprila 1876. umrla v   Kranju,  Savski   breg 8.  dne   II. septembra.
Bučan Helena, žena delavca, Stru že vo 25. rojena 19, maja 1912.  utonila   v  Savi  8. septembra.
Kristane Anton, sin zidarja, Čirčiče 65, roj. 1939. umrl 25. 9.
Kalan Marija, vdova po orožniku. Klane 70, rojena 2. julija 1860, umrla  I. oktobra.
Jerončič Vladimir, sin ključavničarja, Primskovo 157, rojen 1959 umrl 50. septembra.
Jugovič Katarina, učiteljica v pok., Kranj. Prešernova 6, rojena 21. avgusta   1835.  umrla 4. oktobra.
Kropar Janez, sin delavca. Klanec 38, rojen 1939, umrl 12. 10.
Likozar Frane, poseslnik. Primskovo 1. rojen 7. aprila 1853. i.....I 22. oktobra. ok
Kobi 1 lin ko, železniški uradnik v pok.. Huje 43, rojen 10. julija  1873. umrl 21. oktobra.
Jamnik Terezija, vdova železničarja, Kranj, Bleivvcisova 9. rojena 9. okobra 1865. umrla 25. oktobra.
Primskovo
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA NOVEMBER:
1. Praznik vseh svetnikov. Božja služba ob 6. 8 in poli Vesoljna  odveza.   Popoldan  ob  2.   litanije   vseh   svetnikov, I"1' diga, molitve za mrtve v cerkvi  in I, i bera na pokopališču.
2. Spomin vernih duš v vicah. Sv. maše ob ">.. 6. in P0}^ Po zadnji sv. maši molitve za umrle v cerkvi in na pokopališč)'. Od 12. uri' 1. oktobra in ves dan 2. oktobra dobi vsak vernik tolikokrat popolen odpustek za duše v vicah, kolikokrat o',/isce Cerkev in moli po namenu sv. očeta šestkrat Očenaš, Zdrav* Marija in Čast B. — Prejeti mora sv. zakramente.
V četrtek zvečer ob poli 7. uri molitvena ura. 5. Prvi petek. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega. 5. XXIII. nedelja po bink. Zahvalna nedelja. Sv. maše ob 6., 8. in poli 10. uri. Po maši ob 8. uri zahvalna pesem.
11. God sv. Martina, farnega patrona. Sv. maša ob 6„ P°. 7 in  9. uri.
12. XXIV. nedelja po bink. Slovesno praznovanje sv. M»'" tina in dan  večnega češčen j!a. Sv. maše:  ob 6.  in 8.. ob I"'1 10. uri slovesna peta sv. ma.ša. Po pridigi, pred vsako sv. inas darovan .;le za cerkvene potrebe.
Ob poli 5. uri pete litanije Matere božje, potem darovanj? za cerkvev. — Sv. B. T. bo izpostavljeno od 6. ure /jutru'1 ~,' 6. ure zvečer. Ob 6. uri zvečer pete litanije Srca J. in zahvale pesem.
19. XXV. nedelja po bink. Božja služila po navadi.
21. Marijino darovanje. Ta leden prične devetdnevniea v čast sv. Frančiška K s. Skozi. 9 delavnikov bo pri oltarju fr. Frančiška  v Stražišču ob 6. sv. maša.
26. Zadnja nedelja po bink. B. služba ob 6., 8. in poli '"'
50. Sv. Andrej, apostol.
POROČENI PARI:
Trilar Viktor, državni cestar iz Orehka iu Martinka Bit««1 iz Zg. Bitnja, poročena t. oktobra.
^ Križ Franc, tekstilni tehnik, rojen na Dunaju in Peč""* Jožefa, rojena  v Gomeljnih, poročena 4. oktobra.
Golob Feliks, delavec, rojen v Golem rgu in Primož"' Ljudmila iz Vel. Lašč, poročena 15. oktobra.
Demšar Aleš, čevljarski pomočnik iz Pol.iti n nad Sk. in Marija Pletenjak iz Šutal, poročena 22. oktobra.
Tepina Florijan, tov. delavec iz Stražišča in Marija Čami"* tov. delavka iz Ribnice, poročena 29. oktobra.
OZNANILA ZA NOVEMBER:
1. Praznik vseh svetnikov. Ob 9. uri pela sv. maša pred Najsvetejšim.
Popoldne ob 2. uri litanije' vseh svetnikov, govor, nato prošnji očenaši, duh. molitve v cerkvi in na pokopališču. Zvečer takoj po A verna rij i se od nudijo vsi 3 deli sv. rožnega venca. Popolni odpustek (gl. oznanila Kranj!).
2. Spomin vernih tluš. Ta dan bodo tri sv. maše. Začetek ob 6. uri. — Dlrugu sv. maša bo peta. Med sv. mašo se bo obhajalo vernike. Po tretji sv. maši zopet duh. molitve v cerkvi in   na pokopališču
3. Prvi petek. Sv. maša ob 6. uri pred Najsvetejšim: po sv. maši   litanije   Srca Jezusovega.
5. XXIII. nedelja po Fink. Zahvalna nedelja in prva v mescu. Sv. maša ob 7. uri. Skupno sv. obhajilo mož in fantov. Po sv. maši zahvalna pesem. - - Popoldne- ura molitve in pete litanije Srca Jezusovega.
Druge  nedelje  služba   božja   po navadi.
25. Sv. Katarina. Soseski na sv. maša ob 8. uri v Smartnom.
Grobove na pokopališču vsi lepo uredite. Kdor Ihti zanemarjal grob, bi se mu ne dovolil odkup za neprekop za nadaljnih 10 let.
MRLIŠKA KRONIKA:
Fajfar Frančiška, samska hči zemljaka, stara 59 let. Vl&" 6. oktobra na Bregu št. 3.
. I V
D/olenc  Franc, zak. sin   tov.  delavca, star   14 dni
Zg. Bitu ju dne 12. oktobra.
Remec Martin, tovarniški delavec, star   25   let,   umrl 1
Gor. Savi. 19. oktobra. | Čemažar Valentin, zak. sin  zidarja, star 8 mescev,
21. oktobra v Zg. Bitnju.
Razno
V župni pisarni naj se zglasi: BeHa Opalin poročena drašek, v važni zadevi.
Iz katoliške cerkve ie izstopil: ,0
1
1. ) Florijančič Anton, stanujoč v Kranju. Puhar.jeva ^ imenovani je rojen v župniji Sent Jernej na Dol. 5. julija :
2. )  Malinec Marija,  rojena  12. junija   1885.  v Doti"'1 Tolminu, izstopila 9. oktobra 1959.
Pokopališče. Ivan Sušteršič, bivši cerkveni ključar, bo
dot"1
spomenik  na svoj  grob, kjer bo v kamnu  bronast rehe' Kancijana, po katerem se imenuje poljte, kjer pokojni ,N,-nliv Dr. Bezie postavlja svoji pokojni soprogi originalen in zu" |0<jj spomenik na novem pokopališču,  Upam, da pričneta spo"" graditi  tudi  že  dve  kapelici   k riževega pota.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj-