Stran 2.
Politični oddelek.
Deželni zbor kranjski.
I    seja  dne   30.   decembra.
Predsedoval je dež. glavar pl. Detel a. Vlado sta zastopala dež. predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Navzoči so bili vsi poslanci, tudi škof.
Zasedanje je otvoril deželni predsednik baron Hein, ki je pozdravil poslance imenom cesarske vlade ter naznanil, da je cesar imenoval deželnim glavarjem poslanca Otona pl. Detel o, ki je že dolgo let neutrudno in objektivno vodil deželni zbor, in njegovim namestnikom poslanca Leopolda barona Lichtenberga, ki bodo gotovo istotako izpolnjeval dolžnosti svojega mesta. Deželni predsednik je potem omenil, da so se razprave deželnega zbora odlikovale doslej s tem, da so bile mirne in stvarne. Ker je to najtrdnejše jamstvo za uspešno delo, upa vlada, da se bodo rezka nasprotja poravnala in doseglo skupno delo, ki ga naša ljuba domovina nujno potrebuje.
Ko je dež. glavar pl. Deteha storil obljubo, je pozdravil vse poslance, želeč, da Bog blagoslovi resno in vztrajno delovanje dež. zbora. Dalje je pozdravil dež. predsednika, proseč, naj kakor doslej, dobrohotno podpira dež. zbor ter dejal, da mu ni treba razvijati programa, češ, ostal bo na istem, na katerem je pred 25 leti vstopil v dež. zbor. Vedno bo zvest vladarju, narodu in domovini ter branil Čast in korist dežele kranjske. Deželni zbor nastopi danes gospodarstvo dežele. Vzlic velikanskim stroškom se je posrečilo doseči, da ni bilo treba zvišati doklad na direktne davke kakor je bilo treba v vseh drugih deželah, kar je toli važnejšei ker je bilo 1877. leta 58 °/0 doklad, sedaj jih je pa le 40 % Mogoče je bilo to vsled doklad na pivo, žganje in zakup užitnine. Deželni zbor je spravil v tir tudi vprašanje o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in je upati, da bo vlada to vprašanje resno in dobrohotno uvaževala ter ugodno dognala. Potem je glavar v nemškem jeziku opozoril na uspešno sodelovanje veleposestnikov in izrekel upanje, da bodo tudi v naprej tako postopali.
Deželni glavar je nadalje omenil zaroko nad-vojvodinje Marije Elizabete s princem Windisch-graetzom, na kar je zbornica zaklicala cesarju trikrat slava.
Deželnega glavarja namestnik baron Lichten-berg se je zahvalil za imenovanje in izjavil, da če je poklican voditi razprave, bo postopal strogo nepristransko.
Poslanec dr. Tavčar in tovariši so nujno predlagali, naj se o začasnem pobiranju deželnih priklad takoj razpravlja, ker mora sklep pred novim letom biti potrjen.
Ta predlog je bil sprejet in je o njem poročal poslanec Grasselli, ki je predlagal:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti:
I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. januvarja 1. 1902 do onega časa, ko se deželni proračun za 1. 1902 končno veljavno določi, sledeče deželne priklade:
1.   40 %na doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa.
2.  Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 2 krone od hektolitra.
3.  40 % doklada na vse direktne davke izvzemši osebni dohodninski davek.
II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod L Najvišje odobrenje.
Povodom tega predloga se je razvila burna politična debata. Poslanec dr. Šusteršič je dež. odboru očital, da ravna pristransko in da deželni denar za strankarske namene porablja. Govorili so dež. glavar pl. Detela, deželni predsednik baron Hein in poslanci dr. Tavčar, Hribar in Grasselli, ki so vsi zavračali dr. Šusteršiča.
V popoldanski seji je bil sprejet nujnu predlog barona Schwegla zastran prispevka 60.000 kron za zgradbo ceste skozi sevško dolino do Podbrda.
Po predlogu barona Schwegla sta bila kot reditelja izvoljena poslanca baron Apfaltrern in Pire, kot verifikatorja dr. Schaffer in dr. Schwei-tzer,
Poročilo deželnega odbora o izidu deželnozborskih volitev se izroči posebnemu odseku.
Stran 3.
Potem se je vršila volitev deželnega odbora Iz kurije veleposestnikov je bil izvoljen odbornikom poslanec dr. Schaffer, namestnikom poslanec grof Bar bo, iz kurije poslancev mest in trgov je bil izvoljen odbornikom poslanec dr. Tavčar, namestnikom dr. Ferjančič, iz kurije poslancev kmetskih občin je bil izvoljen odbornikom poslanec Po v še namestnikom poslanec dr. Brejc, iz cele zbornice je bil izvoljen odbornikom poslanec Grasselli, namestnikom poslanec Kušar. Klerikalci so glasovali za dr. Kreka, oziroma za dr. Brejca.
Koncem seje so klerikalci interpelirali vlado za-stran sprejetja deputacije deželnega zbora, ki je imela prositi za ustanovitev univerze.
Poslanec Hribar in tovariši so stavili dva samostalna predloga.
Prvi se tiče univerze v Ljubljaui  in  nasvetuje:
a)  Vlada se nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev univerze in izposluje dotični kredit;
b)  Izvoli se deputacija, ki pojde cesarja prosit, da odredi ustanovitev vseučilišča v Ljubljani;
c)  Izvoli se odsek treh Članov, ki naj se pomnoži po zastopnikih občinskega sveta ljubljanskega, „Slovenske Matice", društva „Pravnik" in profesorskega zbora ljubljanske bogoslovnice ter stopi v zvezo z akademično mladino v svrho pospeševanja cele akcije;
d)  Dovoli se kredit 3000 kron za dovolitev na-grad najboljšim znanstvenim spisom.
Drugi predlog zahteva z ozirom na bankerot zavarovalnice „Unio catholica", naj vlada posveti vso pazljivost ljubljanski vzajemni zavarovalnici.
V  deželno prizivno komisijo za obrtarino je bil izvoljen kot član odvetnik dr. Maj ar on v Ljubljani, kot namestnika pa Anton Belec v Št. Vidu in Peter Strel v Ljubljani.
V  deželno prizivno komisijo za osebno dohoda-rino so bili izvoljeni kot člani poslanci: baron Lichtenberg, dr. Tavčar, Grasselli in Povše, kot namestniki pa poslanci: Kušar, Košak, Brejc in Ulm.
S tem je bil dnevni red končan in je deželni predsednik naznanil da je zasedanje deželnega zbora preloženo, na kar je deželni glavar, želeč vsem poslancem srečno novo leto, sejo zaključil.