74.iiev. PofrtninA piačana ˇ gotavini Celje, pondeljek 16« septembra 1929. Leto XI. lzha|a v pondeljek In petek. Stane mesečno Din 7'— ta Inozemstvo Din 20*—. Posamezna itevllka I Din. i lačun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Urednlgtvo In upravni&tv« • Celje Strossmayerjeva uHca 1 prltllčje. Rokoplsov ne vraCamo. Qglasl po tarifu. Telefon Int Stev. 65. i Štirideseta glavna skupščina IMÖ. Letos je pod a la Druiba sv. Cirila in Metoda lotno porocilo o svojein delo- vanju na glavni skupščini, ki se je vršila vceraj v starodavnem Kranju. Poznalo se jo, da je to odlično narod- no mesto; saj rmenda res ni bilo hiše, ki bi z narodno aJi državna zastavo ne pozdravljaia došlih odposlancev Giril- Metodovih podružnic iz cele Sloveni- ie. Ob prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane, ki je pripeljal vočino ude- ležencev, se je vrsil na kolodvoru slav- nosten sprejem. Zlbrala so se tarn kor- porativno vsa kranjska narodna dru- štva z mestnim županom g. Pircem na čelu. Dosle paste jo pozdiravil v navdu- šenem govoru g. professor dr. Simon Dolar. Prvomestniku GMD, g. notar- ju Hudoverniku iz Ljubljane in dvor- ni dami gospe Franji Tavcarjevi sta biLa izročena dva prekrasna šopka. Po sprejomiu se je vse občinstvo z delegati in funkcijonarji CMD zvrsti- I'o v dolg sprevod1, ki je krenil v tako slikovito ležece gornje mešto. Najpre- je je vodstvo pred spomenikoim kralja Petra, ki. stoji na kra.snem prostoru pred lepim novim kranjskim Narod- nim domom položilo lavorjev venec. Na to so se pa udeleženci sprevoda poklonili tudi na kranjskem pokopa- liseu spominom Franceta Prešerna, pesnika Sorškega polja Simona Jen- ka, dekan-ä Koblarja in zupnika Ber>- ceta. Splošneinu razpoloženju je dal živ izraz ob Prešernovem grobu gosp. prof. Kolar. ¦' 0 delovanju GMD se je na to po- drobno razpravljalo na zaupnem zbo- rovanju, h katerermu so imeli pristop Ie vodstvo in'delegati. Splošen odimev tega zborovanja: premalo, premalo! Potrebe so velike. sredstev premalo! Glavna skupščina sama je pričela v isti dvorani kmalu po 11. uri. Po uvodnih pozdravih, mod katerimi je zlasti orneniti pazd-rav gospe Šentjur- cievi iz Trbovelj, ki ne zamudi nobe- nega občnega zbora GMflD, se je spo- minjal g. prvomestnik nekaterih umr- lih odlicnih flolavcev in eteTiov GM1). Med odzdravi je povdarjal srezki na- oehiik g. dr. Žnidarcič, da je delova- nje CMI) obeenem odlieno delo za na- so nacijonalrio državo, inestni. župan g. Pirc pa se je spominjal veličastnih manifestacij, ki so jih prjredili kranj- ski me^cani za. GMiD pred 34 Joti. ko jc družba prvič zborovala v Kranju. G. prof. dr. Dolar je pročital prisrc.no pozdravno pismo zaslužnega prvega prvomestnika GMD, skoraj 90-letnega msgr. Tome Zupana. Sklenjeno je bi- lo, da se mu pokloni na gradicu Okrogleni pri Kranju, kjer sedaj biva, posebno odposlanstvo. Družben tajnik g. inž. Janko Mač- kovšek, znani vztrajni m.anj.šinski de- lavcc, jc obdelal položaj naših narod- nih manijšin v inozernstvu in ga pri- merjal s položajem drugorodnih na- rodnih manjšin v naši državi. Videlo we je. koliko napora. bo se treba, da se bode oc'istilo škodijivih vplivov in n'a- mižljenih privilegijev našo zemljo in da se bode omogočllo našim bratom onstran mej vsaj znosno življenje. Or- ganizacija CMD se je zacela zoj>et ži- vahnejše gibati; število družbinih so je dvignilo od 76 na 82. Po porocilu druzbinega blagajnika g. dr. Janka Kersn.ika- so znašali leta 1928 izdatki družbe 930.358 Din, do- h-odki pa le 894.091 Din. Vsled tega se je morala zmanjsati cista imovina družbe, ki je znašala koncem 1. 1928 1,266211 Din. Proračun za leto 1930 znaša 1,194.400 Din. Pri vohitvah je bil poleg starih clanov izvoljen na no- vo g. Ivan Tonictžič, srezki šolski nad- zornik v Mariboru. OJ) zakljucku se jo g. prvomestnik zahvalil tudi vsem onim, ki so poslali zborovanju brzojavne in pismene po- zidrave, posebej še g. župniku Vrhov- niku, ki biva sedaj v Rogaški Slatini, in znanemu borcu za GMD g. Ivanu Prek.oršku v Gelju. Pri skupnem kosilu, ki se je vršilo v sokolski telovadnici, je med zdravi- cami izrocil g. profesor dr. Dolar družbinemu prvomestniku 3.000 Din kot temolj za Tomo Zupanov sklad, ki se je z zbirko takoj zvišal na 3.780 di- narjev. !Ker bode sivolasi monsinjor obhctjlal Ävojo ^)0-lestnico, bodo imeli njegovi častilci in vsi zavedni Sloven- ci priliko, da ta sklad z darovi po- ninože. Iskreno bi bilo želeti, da bi tudi ta skupšcina pripomogla k oživljenju GM-podružnic po Sloveniji in k oživ- ljenju našega narodnega dela vobce! V to bi bila poklicana osobito naša na- rodna mladina. Streljačke družine. Poglejmo resnici v obraz in si od- krito povejmo, da so glasovi in raz- prave držsvnikov ra2.iih držav o raz- orožitvi samo besede, da pa nikjer ni videti in začasno tudi ni pričakovati d^janj, ki bi §la za tern, da se obo -1 roževanje v državah če že ne ustavi, pa vsaj omeji. Ne le v vseh državah Evrope, tern- več v vseh ostalih deiih sveta in zlasti 5e v Ameriki, se dela s polno paro na zboljšaniu in ojačanju domačih armad in državne obrambe sploh. Kar se tiče položaja naše države, vemo, da smo obdani od vseh strani öd sovražnikov, ki kornaj čakajo na ugoden trenutek, da udarijo po nas. Vsi ti naši sosedje posvečajo največjo pozornost vojski, ne zadostuje jim udejstvovanje državnega vodstva v tem oziru, temveč skuSajo tudi z zasebno inicijativo spopoSniti delo za državno obrambo. Vscga tega ne smemo Jugoslovani gledati križem rok, če nočemo utrpeti Skode na narodnem in državnem te- lesu. Ves na§ narod mora stati na straži in biti vsak čas dobro priprav- ljen, da zavrne vsak napad na na§o domovino in tako brani z neštevilnimi Irtvami dosežene pridobitve vseh onih Ijudi, ki se s ponosom imenujejo Ju- goslovani. BivSa kraljevina Srbija je bila ob- dana, slično kot sedaj Jugoslavia, od zakletih sovražnikov, katerih cilj je bil uničiti in za vedno izbrisati z zemlje- vida Srbijo. Srbsko ljudstvo se je za- vedalo v polni meri opasnosti in tež- kega položaja in je vedelo, da mora vse svoje site usmeriti državni obram- bi. Pod vodstvom svoje inteligence si je ustanovilo sredi prejšnjega stoletja zasebne organizacije— streliačke dru- Žine —, ki naj podpirajo delo države za narodno obrambo. Ni bilo skoro kraja v Srbiji, kjer bi ne bilo stre- ljačke družine, v katerih se je pri- pravljalo več srbskih generacij na šte- vilne vojne, ki jih ie morala voditi majhna, junaška Srbija. Ko smo pred dobrimi desetletji do- segli svobodo in skupno s Srbijo usta- novili svojo državo, so Srbi takoj spoznali nov položaj, v katerem so streljačke družine za novo državo ravno tako, če Se ne važnejše, kot prej. Ob- držale so vse svoje streljačke družine in poleg tega sklenili razSiriti jih po vsej državi. Pred 2 letoma so se ustanovile v Sloveniji prve streljačke družine, med njimi tudi Celjska. Delovanje iste pa je za nekaj časa prenehalo, dokler si ni nadel komandant celjskega pešpolka g- polkovnik Kostic nalogo oživeti celj- sko družino in ji dati trdno podlago za bodoče udejstvovanje. Na posebnem sestanku koncem t. 1. se je izbral za- časni odbor, ki pripravi vse potrebno za občni zbor družine, ki se vr§i 18. septembra t. I. ob pol 21. uri v Celjskem domu, na katerem se bo izvolil nov odbor, ki prevzame bodoče delo. Naloga streljačke družine v smislu pravil je, da goji streljsnje in da z vzgajanjem spretnih in sposobnih strel- cev pripomore k jačenju narodne in državne obrambe. Člani — imenovani strelci — morejo postati državljani, ki so dovršili 18 let in ki niso kazen- skim potom zgubili državljanske casts. Vsi člani sprejemajo potem, ko so plačall letno članarino, brezplačno »Streljački glasnik«, glasilo Streljač- kega saveza. Družino upravlja odbor 8 članov. Redne vežbe v streljanju se vrSe vsak teden, pričenši 1. aprila vsa- kega leta in trajajoče do 1. oktobra, lahko se pa pričnejo prej in se tudi podaljSajo po sklepu odbora. Nagradno streljanje se vrSi letno in sicer avgusta ali septembra. Iskrena želja nacionalnega občinstva našega mesta je, da bo trud celjske družine kronan z najlepäimi uspehi 1 Dr. E. Mejak. Posledice nemško-nacljonalnega terorja v Avstriji. Dogodki pri Sv. Lovrencu v Muriški dolini in stalne grožnje nemško nacijo- nalne oborožene organizacije >Heim- wehr«, da hočejo upeljati diktaturo z namenom, da politično uničijo socijalne demokrate, imajo za Avstrijo zelo slabe gospodarske posledice. Dunajski list »Montag« poroča, da ljudje na Du- naju močno dvigajo svoje prihranke po bankah ali pa da zahtevajo, da se jim morajo spremeniti vloge v šilingih v dolarske naložbe. Pa tudi drugod da se katastrofalno pozna to igranje z orožjem in vpitje preobjestnih nemških nacijonalcev. lno- zemski upniki zahtevajo ojačenje jam- stva za svoja posojila in groze z od- povedmi. V tem skičaju bi bila zlasti težko prizadeta avstrijska industrija» tedaj oni činitelj, ki je z bogatimi prispevki spravil »Heimwehr» do ve- likih organizacijskihfondov in do orožja. Gostje odhajajo iz dunajskih hotelov in letovišč, ker se boje, da bi v slu- čaju kakih zapletljajev ne mogli veČ domov. Je namrec" zelo verjetno, da bode prišlo do konfliktov baš na že- leznicah, ker skušajo sedaj pridobiti klerikalci kakor nemški nacijonalci del železničarjev za sebe, da bi v slu- čaju stavke vsaj za silo vzdržali pro- met. Prizadeta je tudi prav hudo du- najska trgovina z luksuznim blagom, ker ji manjka inozemskih kupcev. Tudi drugi dunajski Iisti so polni alarmantnih vesti, nacijonalistični, ka- kor socijalistični. „Stunde" poroča, da ,K. R. 0. Brown. — ß. R.: Mož7 ki je sedem ur cakal na svojo ženo. , - Naäel seni ga ,v restavraciji A. B. C. blizu Marble Arch, Sudel je za, mizo v naslonjat-u in žalastno gkdal na sten- Kko uro 8 svojo razmršeno brado, iz- ^tl^ e-j^glixliala -oguliena rdeča pentlMi je 12giedal kot prei,IaSena ov_ Sedel je meni nAli želito se kaj?« . Možiček se je stresel, «o enkrat p0- gledal na uro in rekel z drlitecim gla- -som: .. . , .-Vi »Želel bi. . . word a, . . . inorda bi mi -lahko prinesli . . . wco na maslu »Jajoe na maslu«, je ponovila na- takarica in se obrnila izzivalno proti •^eni.. Flah'o sein -ji povedal svoje ¦¦^kromne želje. Dvignila je g-lavo in po- no«uo cdsla. Možiček se jo nekaj časa neryozno *pal z vilicami. Bojiadjivo me je ogle- joval od nog do glave, zakašljal in re- ¦*6l v zad'regi: »Oprostite gospod, ali bi mi vi lali- ko povedali, ali gre ta stenska ura na- tančno?« »Sedaj' je šest in ötirideset minut«, sem odgovoril. »Da, točno gre.< »Bal sem se, da ne gre«, je rekel ža- lostno. »Hvala za prijaznost.« Natakarica se je spet pojavila za njegovim hrbtoin, postavila na mizo jajce na nictslu in odišla še ponosneje kot prej«. MožiiOek je zavzdihnil in z nekakš- nim izrazom gnusa gledäl prinešeno jed. »To«, je zacel razlagati, »to je straš- no! Res, strašno!« »Da, prav imate«, sem mu priznal. »še nikdar nisem videl ogajbnojšega jajca na maslu. Toda . . . saj vam ga ni treba pojcsti . . .« Možiček je zastokal in pokril oci z1 rokumi. »Vi me ne razumete, gospod«, je odvrnil. Ne mislim jaz na j'ajce, am- pak na svojo usodo. Oh, koliko sem že naročil.« Sumljivo me je glucLal, nato je, po kratkcm razmiSljanju, odrinil od sebe jajce z masloms pomaknil svoj stol k moji mizi in mi rekel: »Zdi se mi, da vi ne morete biti slab človok. Zaupati vam hočemi, kaj je z menoj. Jaz naimreo čakain svojo že- no . . .« »Ah!« sem mu odvrnil. »Gospa se je nekoliko zakasnila. Radi tega bi se vam vendar no bilo trela razburjati. Zakaj se raje malo ne počakate? Saj poznate ženske . . . !« »Vem«, je zajooal. »Vse so enake. Nobena ni boljša od moje. Ali vi bi morali vedeti, da jo cakam že sedem ur.« t .., ¦: .. ..., • ! »Sedem ur-« sem vzklikniJ /ačuden. »Ali . . .« ! ; ¦>Sedem ur!« je potrdiil inozieek. Doh govorila sva se, da se najdtava tu opol- dnt. Od te ure-se &e nisenii ganil z me- sta.« Ko sem čul te besede, anu nisem od- govoril, tako me je zmedel njegov, od- govor. Tudi jaz sem oženjen — ali na to nisem nikdar niti mislil, da je rao- gočo naj'ti eloveka, ki bi se spozabil tako dalec, da bi cakal ženo celili se- dem ur. Gotövq ie moral opaziti moje začiulonje, zato jo nadaljeval: »Oh! Stvar je malo drugačna .... V normalnih razinierah ne bi jaz ca- kal niti pol ure. Ali nekaj drugega je na stvari. Ko sem oaškal že več kot pol ure, me .ie zaicela natakarica' nekako cudno gledati. Bil sem tudi že lacen kot volk, zato seini naročil obecl: Koto- let in potom še krožnik govedine. P.o- jedel sem vse to, a žene še ni bilo. Ca- kal sem jo do pol dveh, nato sem so odloičil, cla grem domov. Toga pa ni- sem mogel storiti, ker je žena odnesla s seboj denar, predno je odšla odl do- ma, jaz ga pa sploh nikoli nimain pri sebi. Tako nisem nioge-1 placati racu- na.« " -' r. r ,^: . ' »To jo rus neprijetna dkolišcina«, sem miu odgovoril. »Ali.....ven- dar ,. . . >,«. . , »Je že res«, je hitro povzel besed« možicek, »Venn, da bi bil lahiko potožil svoje gorje blagajničarki, toda vpra- šanje je, ali bi mi bdda verjela in. za- upala. Po obleki no izgledain kot bo- gatas,- pa tudi nicesar nisem -iniel pri sebi, kar bi ji lahko pustil v zastavo. Tako si nisem upal stopiti k blagajni. Sicer sem.bil pa prepričan, da bo mo- ja žena prišJa prej aii slej. Zato sem naročil še drugič. Natakarice so taka c-udne ženske. ;Ge ne naročite vsaj vsa- kih pet minut kaj, vas liocego kax'pre- bosti z ocmi . ...... . »Res je! Poznanii jib! jNi d!obro ime- ti -a njimi opravka.« »Naročil sem toraj klobasico s kr.ompirjevim pirejem«, je nadaljeval možiček. »Jed'Cl sem kiolikor mogci-o pocasi, a v dveh urah sem vendar sne- del. Da skrajšam pripovodovahjo, vam bom kar na kratko rekul, da sorn ves čcus jedel. Poskušal sem tudi tako, da nekaj oasa nisem naročil ničesar, a Stran 2. »NOVA DQBA« Stev. 74. imajo heimverovski vodje izdelan le eel načrt za vojaški pohod na Dunaj, čisto po Mussolinijevem vzorcu. Sreča je Še, pravi list, da si niso edini. Znani Pabst, ki je 1. i1920. skušal s Kappo- vim pučem pripeljati pobeglega Vilema v Berlin, bi kar še! na Dunaj, porušil «Arbeiter-Zeitung« in zasedel židovski »Neues Wiener Tagblat« in N. F. Presse«, Dr. Steidle je bolj za parlamentarni pot: vreči Streeruwitzevo vlado in po- saditi sebe ter znanega graSkega dr. Pfremerja na ministrska Btolca Potem bi pa naj padale batine po rdečih. Vendar pa je med meščani in kmeti jako mnogo ljudi, ki žele imeti mir in red v deželi. Kmečki pristaši »Land- bunda«, cigar vodje so tudi heimve- rovci, protestirajo, istotako trgovci, go- stilničarji in deloma tudi industrijalci. Vsi ti stanovi bi sicer radi videli so- cijaliste politično na tleh, vendar pa se boje, da bi to stalo eventuelno mnogo krvi in denarja. Vsekakor bo zanimivo, kaj prinesejo Avstriji bližnji meseci. Domače vesti. d Dvajsetletnica Sokolskega dru- Stva v Trbovljah. Po precej kisli so- boti je nastopllo včeraj divno vreme, ki ga je bila poleg Trbovcev gotovo najbolj vesela naša celjska sokolska četa. Celjsko sokolsko društvo je včeraj poslalo v Trbovlje 60 telovad* cev, 42 telovadk, 36 članov moškega naraSčaja in 18 članov ženskega na- raščaja; krojev smo dali 28. Dvajset- letnice, ki jo je obhajalo včeraj trbo- veljsko Sokolsko društvo, so se ude- ležila prav vsa dru§tva celjske Sokolske župe z manjšimi in večjimi odposlan- stvi. V Trbovljah je vladalo uprav praznično razpoloženje! Stotine Ijudi nas je čakalo že na kolodvoru. Od tam smo potem v krasni povorki ko- rakali do Sokolskega doma, velike in krasne stavbe ob cesti onkraj Vod. V povorki je bilo 9 praporov, okrcg 300 članov in članic v kroju, 120 de- škega in dekliškega naraščaja ter nad 100 sokolov v navadni obleki. Naše slikovite sokolske povorke so v resnici nekaj prekrasnega, navdušujočega. Bili smo tudi temu prirnerno pozdravljani l Pred Sokolskim domom nas je pozdra- vil trboveljski starosta br. Sušnik; od- govorila sta Savezov starosta br. Gangl in starosta celjske Sokolske župe br. Jože Smertnik. Padle so lepe, jedrnate besede, ki nam ostanejo v trajnem spominu. Ob tej priliki so poklonile tudi trboveljske sokolice br. načelniku Kužniku krasno srebrno dozo s šopkom, hoteč s tem skromno nagraditi njegovo osemnajstletno požrtvovalno delovanje v trboveljskem Sokolu I Dopoldne so se vršile vaje, popoldan pa javen na- stop. Telovadba pri javnem nastopu pod vodstvom br. Jerina in sestre Lojkove je bila zelo dobra; nastop članov (160) in članic (100) s savez- nimi prostimi vajami je bit naravnost izvrsten. Posamezno so se odlikovali: vzorna Župna vrsta na drogu (4 Tr- bovci, 4 Celjanl, 1 ŠoStanjčan), celjske Stcdiii z pleničkami? „Ne tega mi pač ni treba več" povdarja ^ gospa Mica. „Dobro negovano dete, |9S f kakor je moja Majdica, dobiva vedno ijfg sveže perilo, za katero skrbi brez truda le v* Schicht ov RADION •L&,* : članice na treh gredah in trboveljska vrsta, ki je učinkovito izvajala «Buči morje Adrijansko«. Bil je lep in za na5o celjsko Sokolsko Župo fasten dan ! d Občni zbor »Streljačke družine« v Celju se vrši v sredo 18. septembra tl. ob 20.30 uri v mali dvorani Geljskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika in poročilo od- bora z glavninxi podatki iz pravil, 2. volitev novega odl>ora (predsednika in 7 clanov) in 3 slučajnosti. Na oboni zbor vabimo vse nacijonalno občin- stvo in prijatelje »Streljačke družine«. Drustva, ki so sprejela še posebna va- bila, naj skrbe, da pride njih članstvo polnostevilno in točno na zbor, da se zborovanjo po otvoritvi ne bo motilo. Oni, ki žele stopiti v »Streljačko dru- žino«, naj se zglasijo pred zborom pri g. dr. Mejaku. — Odbor. d V celjski javni holnici ie umrl 13. sept, triletni sinček Stanko uradnika pri katastrski upravi g. Čecka iz Za- grada. Pripomnimo, da je to bil edini znani siučaj škrlatice iz okoliške ob- čine. V mestu ni nobenega, d Druga motorna gor ska dirka na Trojanah. Včeraj sta priredila moto- kluba iz Celja in Maribora na Troja- nah drugo motorno gorsko dirko, ki sta jo vodila oba klubska predsednika gg. Veble in Vladovič. Proga je bila dolga 9.2 km. Dopoldne se je vršila ocenjevalna vožnja1., ki so je je udele- žilo 30 tekmovalcev. Dopoldne že se je pripetila težka nesreča. Trgovski za- stopnik tvrdke »Celik« iz Ljubljana g. Rado Zitterschlager z obratovodjem gosp. Jenkom v prikolici je na ostrem ovinku padel in si zlomil desno n.ogo pod kolenom. Oba so odpeljali v celj- sko bolnico, kjer so g. Jenka obvezali in odpustili, g. Zitterschlager je pa ostal v bolnici. Tudi popoldne ste se zgodili dve nesreči. Najpreje je na Vranskem. zadel ob cestni kamen gosp. Avgust Levičar iz Damžal. Zvrnil se je v jarek in si strl levo nogo pod ko- lenom. Pri dirki s prikolicatmi je pa zadel uradnik Prafitedione iz Zagreba in urednik »Motosporta« g. B.oškovič, ki je vozil s svojo soprogo v prikolici, v brzojavni drog. Oba sta dobila laž- je notranje paškodhe in sta bila sprav- ljena v celjsko bolnico. Pri dirki so cdnesli vsa niesta vozači iz Ljubljane, Zagreba in Gradca; le pri motorjih do 350 cemi je bil tretji gosp. Werner Stieger iz Celja. d Celjskp pevsko drustvo oposarja svoje članstvo na vajio mesanega zbo- ra v torek 17. t. mi. job 20. uri in prosi za polnostevilno udeleibo. Vaja je na- menjena za koncert v Šoštanju due 6. oktobra t. 1. Ob torkih, sredah in pet- kih se vrši tudi sprejem novih pevcev. K pristopu vabimo cimprej, k^r Pri" pravljamo velik koncert za 1. decem- ber t. 1. — Odbor. d Mesini kino v Celju. /Pri zadnjem filmu v Mestnem kinu smo po dal'jsem odmoru zopet imeli priliko slišati na- &ega vijolinskega virtuoza ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Sancina, ki nam je film ilustriral z zelo dobro iz- branim programom in nam s svojo igro nudil umetniški užitek. Želeti bi bilo, da bi uprava Mestnega kina sku- šala večkrat pritegniti k sodelovanju Po napor- nem delu rabiitno pri- mernega razvednta, najboljše razvedrilo pa jcgodba. Ce 2clite i- metl dober gramofon, bbrnttc sc na vcletrgo- vino STER- MECKI in oglejtc si vellko za- logo naj- boljSlh vrst godbenlh Instrumcntov Importlranih dlrektno Iz nnjboljSih svetovnih tovarn po sledeCih nlzklh ccnah: gramofon 2H0, 390, 560, tiX) Din, plošče 22, 35, 40, violine 315, 545, mandoline, kitare, klari- neti, flavte, harmonike in Se tlsoc druglh pred- metov po nnjnižjlh ccnah. — Ntkup neprislljcn. Velctrgovina R. STERMECKL CELJE. natakarica me je gledala tako srdito, da sem moral kaj nar.ociti. Toda zdaj pride najhnjse. Čim vec'sem jedel, tem bolj sel se bal konca. Moj racun je rastel v desetake. 'Kdo ga bo plačal, če ne bo žene . , . Jedel sem sardine, sardele, čajni prepecenec, mehka in trda jajca, kruh s surovim miaslom, razne torte, mesne paštete, pe<3ene ri- be, razne slasčice, cokoladne rezine, mocnatih jodi eel kup, six, voc vrst ,pe- oenke in . . . ne vem toiliko stvari sem še pojed'el. Samo to sem »tel in raču- nal, da sem popil pet litrov piva, stiri iimtoirade in skoraj diva iitra čaja . . .« Glas iinu je pojemal, iecljal je in jaz som se kar zgrozdl, ko sem pomislil, kakšna mvka mora biti to — pojesti toliko stvari, in no znoreti. Zavzdihinil je z glasom dp gria na- poinjenega človeka in pristavil: »Zldaj hodo zaprli restavracijo, a jaz ne vem, niti predstavljati si ne smem', kaj so bo zgodilo z nienoj>, ko bodJo vidoli, <[& no morem pla^cati ra- čuna. Vrgli me bodo ven, na tr.otoar, AH pa m» botdo, !kar je §e hujše, zmaši- li v zapor. .Pomislite, kaksna nesreča je to . . .« Obupan se je ,tolkel s pestmi po gla- yi: Še enkrat naj mi r&ce žena, aaj jo čakatn v restavraciji Lyons!« »Lyons?«, sem ga vprašal začuden. »Kakšen Lyons? To je vendar restav- racija A. B. G.!«' Možicek je skocil pokond, kot da ga je nekdo zbodel s -šilom. »Kaj?« j-e ^'«kliknU. »Kaj mi pripo- vedujete?« Obrnil se je in pogledai okoli sebe kot blazen, nato je dvignil roke v zrak in obupan zatulii: »Moj Bog! Zunotil sem se! Ona me je čakala v Lyonsul« »No, no«, sem mu rekel ljubeznivo (Izgledalo je, da bo revež pričel joka- ti.) »Pa vendar ne mislite, da bom dopustil, da vas aTetirajo. Plačai bom vas racun.< Možickovo lice se je nenadoma zjas- nilo. Zgrabil me je za roike in jih iz hvaležnosti tresel, da sem mislil, da mi jih bo iztrgal. »Oh, hiv-ala vam . . . iskrena hva- la . . . kako ste bili dobri proti meni, ubogeniu revežu . . . Samo posojilo je to ... v treh dneh vam ga vrne.ni . . . dajte mi, proßiml vas, svoj naslov . . . Natakarica . . . Racun! BLaCai bom!« Natakarica je prišla, hitro izraču- nala in mu predložila racun. »122 frankiov, 40 centimov?« se je prestrasil m^zicek. *Še liiujše bi lahko biio!« sem ga potolažil. Pet mjnut kasueje som miu dal svq- jo posetnico in še enkrat moral po3lu- eati izraze njiegow bvaiezn.os.ti. Nato sva se razšla kot najvecja prijatelja. * Teden pozneje se>n' felucaa'njo spet stopil v neko restavracijo na Marble Arch. Ko sem •opazovai druge goste, sem opazil, da je pri sosedLnji mizi se- del nek gospod, poleg njega pa nekdo, ki ga nisean. videl v lice. ALL nenado- ma S€sm spoznal glas, ki je pravil de- belemu gospodu: »Zdi se nii, da vi ne mprete biti slab človek. Zaupati vam biocem, kaj je z menoj, jaz nainreč čakajn ßvojo žen« . . .« Ko sem eul te besede, sem se dvig- nil in sei proti njemu. Pogledal sem ga: ostro: »Zdi se mi«, sem mu rekel, »da ste mi dolžni še stodjvaindvajset . . .« Ali anožiček je že tekel proti vratom in izginil . . . d Surovo maslo, prisine hranjshe klobase, trapist in polemendolshi vir vedno sveže in po najnižjih cenah pri tvrdki FAZARING, Gelje. d Solnčna očala, razna optika, An- ton Lečnik, Gelje. g. ravn. Sancina, saj bo to fcinopubli- ka s svojo pogostejišo frekvenco znala tudi ceniti. — Kinoobiskovalci. d Obrtniški sestanek v Celju. V ne- deljo, 15. t. m. dopoldne se je vršil v salonu Narodnega doma v Gelju obrt- niški sestanek, ki je bil srednjo obis- kan. Na sestanku, katerega je vodü predsednik Slovenskega d>rtnega dru- štva v Gelju, g. Vinko Kukovec, je po- rocal starosta obrtnega društva v Ge- lju, g. Ivan Rebek o konferenci pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in o kongresu v Beogradu. V gkivnem se je pečal z osnutkom novega obrtne- ga zakona, katerega bo treba dobro preštudirati in staviti eventuelno pro- fcipredloge. G. Hohnjec je poročal o sistemu zboniic in se izrekel za mede- ljene zbornice. Končno je podal gosp. Žabkar daljse porotilo o soeijalni za- konodaji in nameravani reviziji za- kona o zaščiti delavcev in zakona o zavarovanju delavcev. Po njegovem referatu je bil sprejet sklep, da se celj- sko obrtništvo pridružuje v polni mei- ri resoLuciji Ijubljanskih organizacij za revizijo onuenjenih zakonov. Bije se hud boj in zmagal1 bo le ioni, ki ba irael vec moči na razpolago. Zatorej obrt- niki, okrepite in. poživite svoje orga- nizaeije! d Solski odbor celjske obrtne nada- Ijevalne sole inia ta petek, dne 20. sep- tembra ob 8. uri zvecer zelo važno se- jo v kluibovi soi)i mestnega magLstra- ta. d Rezervni Častnlki se pozivajo, da se dne 18. septembra t. I. ob pol 21. uri polnostevilno udeleže občnega zbora »Streljačke družine« v mali dvorani Celjskega dom». Dr. Vlčar. d Pri podružnicl Javne borze deia v Celju Je ponudeno delo: 5 hlapcem za konje, 2 majerjema kravarjema, 12 poljskim delavcem, 20 gozdnim de- lavcem, 20 rudarjem, 1 pečarju, 20 delavcem za gradnjo ceste, 15 zemelj. delavcem, 5 mlinarjem, 4 kovačem, 1 kleparju, 1 ključavničarju, 8 mizar- jem, 4 sodarjem, 1 kolarju, 2 tapet- nikom, 6 čevljarjem, 12 zidarjem, 15 težakom, 3 soboslikarjem, 9 vajencem. d Tombola Godbcnega društva želcznlčarlev v Celju. Kljub temu, da smo imeli včeraj v Celju prekrasno jesensko nedeljo, je tombola celjske železničarske godbe na Dečkovem trgu pred Narodnim domom vendarle ime- nitno uspela. Prvi dobitek, kompleten troeevni radio-aparat, je zadela gdč. Jožefa RibizI, kuharica pri trgovcu g. Dobovičniku v Celju; moško kolo je zadel g. Alojz Breznikar, vpok. orožnik v Celju; kuhinjsko opravo g. Ciril Markus, zidar pri tvrdki KaliSnik v Celju; otomano g. Anton Podovnik, delavec v tovarni Westen; umivalno garnituro g. Ivan LenJek, kmečki sin v Zg. liudinji; stensko uro ga. Marija Cerar, posestnica v Trnovljah; voz drv g. Mihael Furlan, mizar v Celju ; vrečo moke g. Anton Rupnik, tesarski pomočnik pri Westenu ; §tok sladkorja ga. Marija Ahčan, posestnica v Arc- linu ; čevlje g, Evgen GorSek, sin kro- jaSkega mojstra v Celju; zlate uhane g. Helena RepinSek, posestnica v Celju. d Seja celjskega občinskega sveta, ki ,bi se imola vršiti v petek ob 6. pop. se ni mogla vräiti, ker je manjkal do sklepčnosti eden odbornik. Župan g. dr. Gorigan je izjavil, da bo eklical prihodnjo sejo tekom 14 dni. d Opoldansko dunajsko vrememko porocilo za jutri: Vecinoma jasno in Schicht»» '*'-f- h RADION Stev. 74. »NOVA BOBA« Stein 3. d Ka) bo s celjsklm lnvalidskim domom ? Ministrstvo za S'-cijalno po- litiko in narodno zdravje je dodelilo hišo dosedanjega Invalidskcga doma Zdravstvenemu domu v Celju, ki bo v tcm poslopju namcstil vsg svoje in- stitucije. Imel bo sedaj priliko, da bo te svoje ustanove po dopustnosti svc- jih sredstev spopolnil in razširil (sol- sko polikliniko, protitubcrkulozni dis- panzer, Pasterjev institut itd). Vsa jav- nost, ki ve ceniti delo Zdravstvencga doma v zadnjih letih, osobito njegovo delo za zdravje naSe mladine, bodo vzela ministrski ukrep s polnirn zado- Sčenjem na znanje. O delu zdravstve- nega doma smo že enkrat obširno po- ročali; to poročilo bomo še ponovil'. d Iz celjske policijske kronike. Ko- .1 o je nekdo ukradel v soboto 14. sep- tembra kleparskemu mojstru g. Fr. Dolzanu z divorišča. Kolo je znamke »Dürrkopp* št. 876.551, vredno 1.000 dinarjev. — Brezuspešna tat- v i n a k o 1 e s a. V soboto 14. septem- bra se je okrog 8. ure zvečer oglasil nmsarski mojster g. Esih v gostilni na »zelenem travniku«. Kolo je posta.vil v vežo. Ko se g. Esih vsede, vidi, da nekdo vzame njegovo kolo. Skoči za njim, ga še dobiti in ga izro-ci policiji. Bil je to neki brezposelni delavec Zo- bec, ki sicer trdi, da se je hotel samo za poskus nekoliko peljati s kolesom g. Esiha. — P r e t e p v gostilni. Sinoči okrog 10. ure zvečer je bil are- tiran v Čečkovi gostilni v Gaberju 27- letni delavec Franc Šmon. Prosil je neko žensko za pies, ko je pa bil za- vrnjen, je pričel razigrajati in je po vzroeil pretep, tekom katerega ste bili ubiti tudi dve si-pi. — Razgraja- joči motociklisti. Sinoei so imeli motociklisti v botelu »Evropa* l>anket. Ko so se najedli in napili, so šli pred hišo, kjer so iz nagradnih po- kalov pili, si napija-li in hejlali. (Oj ta »mednarodni« sport!) Pet se jih je "tudi z odprtim izpuhom med pol 11. in 11. uro ponoči vozilo po Krekovem trgu, Ateksandfovi in Presernovi uli- d ter po Glavnem trgu, kar je poxt- ročilo naravnost peklenski ropot in Skandal. Policiji so ovadeni trije Za- •grebcani in dva Mariborcana, neki Maks Jancer, sin hotelirja in neki tr- govec Franc Gernic. Ta nastop je vzbudil v cejem mestnem okolišu veli- ko razburjenje, splošno astro obsod- bo in hude pritožbe. Policija je mo- rala energicno nastopiti, da je napra- vila mir. — Popolnoma p i j a - n € g a so pobrali na Bregu v soboto zveoer 44-letnega delavca G. Morali so ga z vozičkoin odpeljali v policijski zapor. — Psa pomorilakoko- ši. Šolskemu slugi g. Ivanu Hartma- nu na okollški šoli sta. v soboto po- morila dva ovčarska psa 26 k.okoši, vrednih nad 700 Din. Psa je moral nekdo nalašč spustiti v kokošnjak. d Krub ne sDada v pomije ! Vsa- kemu zavitku ŽIKE je pridejano na- vodilo, kako je treba kuhati ŽIKO. Gospodinja, ki to upoSteva, doseže glavni cilj: ob malenkostnih izdatkih zdrava in krepka družina. 421 d Cene za seno in slamo v Maribo- ru so bile v soboto sledeče: seno 80 do 90 Din, otava 85—100 Din, slama 45 do CO Din za meterski stot. Dov.oz je bil radi dezevnega vremena majhen, prodalo se jo vse. d Opozarjatuo na inserat Oblaslne hranilwce v Marilyaru, podružnice v Celju (preje Južnoštaj. hranilndce v Lelju) vse varcevaloe in druge intere- sente! d Strašno delovanje kacjega stru- pa, V soboto so pripeljali v osjesko balnics Lovra Skrinjara, kmeta iz .vasi Mali Hrastovec v našički okolici. Škrinjar je oral in je na njivi prere- zal kačo, ki pa ie imela še toliko moči, da ga je vgriznila v levo nogo. Prvo pomoc je dobil pri domačem zdravni- ku, na to so ga pa peljali v Osjek. Med Potjo pa je strup začel uplivati: otekle so revežu noge, izstopile so mai oči in zatekel mu je jezik tako, da ni mogel v?c govoriti. Dvomijo, da bo ostal pri iivljenju. d Svinja zgrizla otroka. V Gabajevi g^edi blizu Koprivnice je zgrizla svi- nJ'a na tleh ležečega peiinesecnega jjtroka pa obrazu in trupelcu tako hu- a°> da bo težko ostalo pri življenju. j. d Novo umobolnico namerava Ijub- ^asiska samouprava zgraditi ali v erkljah ali na prastoru usmiljenih sester v Radečah. Stroški bi znaSali 30 milijonov dinarjev. d Zborovanje himili posestnikov v Mariboru. V soboto, dne 21. septem- bra se vrši ob 4. uri pop. zborovanjo državne zveze hisnih posestnikov; v nedeljo ob pol 10. uri. predpoldne obč- ni zbor pokrajinske zveze društev his- nih posestnikov v Sloveniji in ob 11. uri slavnostno zborovanje maribor- skega društva hišnih posestnikov, ki slavi svojo tridesetletnico. pričakovati je precejšnje udeležbe iz Slovenije in cele države. d Velik požar so imeli v četrtek v Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi. 2gore- le so tri hiše z gospodarskimi pcslopji vred. Škode je okrog 300.000 dinarjev. d Iz Vitanja. Bivše Steinbeissovo veleposestvo na Fužinah, ki ga je poz- neje provzela mariborska Mestna hra- nilnicia, je kupil nedavno zagrebški trgovec Albert Blüh v svrho auinske t'kspioatacije. d Tudi 220 volt ubije! V s.oftx>to» je prisei na stavbi hotela »crni orel« v Mariboru 20-letni zidarski delavoc Jo- zernik v dotiko z neizolirano električ- no napeljavo z 220 volt napetosti. Ker je stal še na mokrem betonu, ga je tok prijel in decko se je pod strašnimi bolečinarni zgrudil inrtev na (ia. d Velika nesreča v rudnlku. V so- boto okrog 10 ure dopoldan se je do- godila silna eksplozija jamskih plinov v premogovnjku Rcanj blizu Zaječarja, Jastnin« bratov Minh (jeden je pred- ßednik Trboveljske premogokopne dru- žbe). Deset rudarjev je mrtvih, devet veL ali manj težko ranjenili- d Lepo razstavo plemenske žlvine LO priredile za včeraj in danes I vino- rejske zadru^e, oblastna vzorna po- sestva in zasebniki na zagrebškem velesejmu v ZaPreidzadnji človek« je najnovejža in najoriginalnejša sen- zacija veiifcega unaetnika Charlieja Ciiaplina. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Kovačeve v Aleksandrovi nlici. Hmelj. XI. poročilo Hnieljarskega druslva za Slovenijo S. H. S. tyalec v Sdvinjstii dolini, dne 13. septembrai 1929. Po končanem obira- nju se je pokazalo, da bo letos nekaj manj prideilka kot v minulem letu, ven.dar je kakovost hmeJja prav do- bra in se posebno odlikuje po teži in finem duhu. Kupčija se le po inalem razvija in je dosedaj približno 10% vsega pridelka v drugili rokah. Cene pö kakovosti od 5—12 Din za I kg. Društveno vodstco. Naredba o odpiralnem in zapiralnem času trgovinskih in obrtnih obratovalnic v maribosski oblasti Veliki župan mariborske oblasti je prcdlož I ministrstvu za socijalno po- litiko in narodno zdravje osnutck novc izvršilne narcdbe 0 odpiranju in za- piranju trgovinskih in obrtnih obrato- valnic. Naredba, s katero se znatno spreminja dosedanji obratovalni čas v trgovini in rokodelstvu, bo objavljena v Uradnem Hstu, ko jo ministrstvo potrdi, kar je pričakovati najkasneje v enem mesecu. Medtem imajo deloda- jalske in delavske zbornice še priliko k osnutku podati svoje izjave. V sledečem priobčujemo v izvlečku besedilo osnutka: Po čl. 1. velja obratovalni čas za trgovine ob delavnikih, vkolikor ne vsebuje ta naredba glede poedinih strok, prilik, krajev, odnosno občin in okolišev drugačnih določil, v mestu Celju in Celjski okolici celoletno od pol 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v ostalem delu celjskega sreza od pol 7. do pol 13. poleti, od 7. do pol 13. po- zimi; popoldne poleti od pol 14. do pol 20. in pozimiod pol 14. do 18. ure. V gornjegrajskem srezu isto, izvzemši določilo, da ostanejo trgovine pozimi lahko odprte do 19. ure. V konjiskem srezu so odprte trgovine od 6. do 20. ure, izvzemši občine Konjice trg, Loče, Oplotnica, Vitanje, Žiče, kjer velja celoletno od pol 8. do 13 in od 14. do pol 19. ure. V slovenjgraškem srezu od pol 8. do 12. in od pol 14. do 19. ure poleti in od 8. do 12. in od 13. do 19. ure pozimi. V šmarskem srezu poleti od pol 7. do 12. in od 13. do pol 20. ure poleti ter od 7. do 12. ter od 13. do 19. ure pozimi. V Rogaški Slatini poleti od 6. do pol 13. in od 14. do pol 21. ure. Za obrtne obratovalnice veljaj v vseh mestnih in trških občinah oblasti, vštevši Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto ter prcdmestne občine Krče- vino, Lajtersberg, Pobrežje, Studence, Tezno iz mariborskih srezov, kraje Breg, Gaberje, Lavo, Zavodno iz celj- skega in občino Breg iz ptujskega sreza celoletno od 7. do 12. in od 13. do 18. ure V prihodnji številki nadaljujemo. Jugosloyenskim emjgrantom in pri- jateljem jugotlovenske emigracije! V dneh 5. in 6. oktobra se vrši v Ljubljani pod okriljem Organizacije ju- goslovenskih emigrantov prireditev »D*/a dneva primorske kulture«. Ta prireditev bo obstojala v razstavi pri- morskih obhkujočih umetnikov, y raz- stavi tiska, v recitacijski prireditvj pri- morskih književnikov, v večeru pri- morske glasbe in v gledališki pred- stavi. Sočasno se vrši tudi kongres vseh emigrantov, katerega namen je, da strne vse emigrantske sile v eno vrsto, ki bo imeJa dovolj rnoči, da doseže namene, katere jugoslovenska emigra- cija zasieduje. Jugoslovenski emigranti, ki nas je svobodna domovina sprejela kot svoje zveste sinove, ne smemo postati indi- ferentni nasproti usodi nasih ofetov, bratov, mater in sester! Ne smemo postati s tern sokrivi njih zle usode! Ne smemo molče prenaSati in pustiti, da naš narod gine v mukah in umira! Dolžni smo pred Bogom in narodom, da organiziramo odpor in neizprosen boj krlvici in nesilju! Uspeh pa je mo- goč samo v močni organizaciji z je- kleno disciplino in smotreno dosled- nostjo. Zmaga bo tedai gotovo na straai pravičnih in poštenih, na gjrani p^)- nižanih in razžaljenih. Da be -nas uspeh l\m sijaH^jsi, je potrebno, da se emigranti v čim večjem številu te važne prtreditvi udeleže; vsa pojasnila dobite v gostilni Filipčič v Celju. Znižana vožnja je z vseh postaj zagotovljena, kar pa bo Se potom časopisja javljeno. Emigranti, dne 5. oktobra vsi v Ljub- ljano! K- O. Orjcni — Celje. Izvoz iz Slovenije v sezoni 1929-30. Zbornica za trgovino, otort in in- dustrijo v Ljubljani je priredila mese- ca a.vgusta pismen.o anketo o izvozu raznega blaga iz Slovenije v inozem.- stvo v sezoni 1929—1930. Ta anketa je data v nekaterih predmetih fliede'c? re.zul.tate: Izvoz lesa. Za pretežni del Slovenije igra naj- važnejšo vloigo izvoz lesa, Slovenija kot relativno na gozdih bogata pch krajina izvaža preko 80% letnega prirastka v inozernstvo in i3artieipira skoro z eno četrtino na celokupuwn izvozu lesa iz naše države. Po prejetiJi poročilih bo izvoz stavbenega lesa in drv ostal predividoma na lanskoletni višini. Izvoz tesanega in rezanega le- sa se oeni na 35.(KM) vagonov v vred- nosti ca 400 railijonov dinarjev. Tre- notno se pojavlja kakor vsako leto v izvozni sez-oni veliko ponianjikanje va- DotiCni stranki, ki mi lahko odstopi eno 8 O B O s souporabo kuhinje, v sredini mesta, poso- dim kompletno opravo za spalnico in še pla- čam povrh najemnino. Naslov v upravi „No- ve Dobe" pod St. 100.________ Težka zlata u pa za gospode z dvema pokrovoma, zlata dam- ska ura, dve zlati igli z dijanianti, fotograt- ski aparat poceni na prodaj. Naslov v upr. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 74. ¦ tfyffEggiK ¦ M.nm. ^i.lnnryfl .>, ,„, „,. f^f^yy öo Celjska posojilnica d. d. v Celju Stanje hranilnih viog nad Din 75,000.000*—. Stanie glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. If lasfiii palači Narodni dorn Podružnici: Maribor, Šoštanj Sprejema hranüne vloge. Izvršuie vse denarne, kreditna in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. KXX 38; äs s gonov za izvoz lesa:, ki nas v jeseni vedno ovira pri izvršitvi inozcmskih naročil. Tudi pričakujejo izvozniski krogi nestrpno uveljavljenje direktne železniške tarife z Grčijo, da bi se zo- pet oiinogcčil izvoz v grško Makedoni- jo, ki je odi 1. marca t. 1. vsled ukinit- ve pristaniščne tarife za I)je\'djelijo skoro popolnoma prenehal. Izgleda, da bo ostala potreba in povprasevanje po stavbenem losu na inozemskih tr- žiščili, ki prihajajo za naš izvoz v po- (Stev travjno i|ni zato kvantitati.vn.0 v pribodnji seziji delo ne bo mnogo za- ostalo. Cene so po splošni presoji do- segle maksimum in je pri nekaterih vrstah preje računati s padcem. Izvoz premoga. Izvoz premoga iz Slovenije so bo predividoma kretal v dosedanjem ob- segu 50.000 ton v vrednosti ca 10 mi- lijonov dinarjev. Slovenija participi- ra sedaj skoro s 40% na izvozu pre- moga iz naše drzaVe. V ostalem so iz- gledi za, izvoz premoga radi progre- sivne elektrifikacije sosednih dTzav, ki prihajajo za naš izvoz v poštev, ka- kor tudi radi uvedbe ra'cijonelnejsih parnih kötlov in rastoče uporabo plin- skih motorjcv vod'no slabejši. Potr.oš- nja' v tuzemstvu se nasprotno zadovo- ljivo razvija. Sezonsko povišanjo vo- zarino za prem'og bo iinelo ne samo za naso d'omaco industrijo, marveč tudi za izvoz neugodno posledice. Za izvoz bi bila razen tega velika vainest otvo- ritev prometa preko železnižke posta- je Hod'os v Prekmurje, ki se je iz ue- znanih razlogov odgod'ila na nedolo- cien cas. Kako je z zivmo? Za veeji eksport živine iz Slovenije pride v prvi vrsti Preknmrje v postev. Izvoz v AvstrijiQ po zadnjem poviša- nju carin vedno bolj nazadüje. Izvoz mesnih prešičev je popolnoma prene- hal. Domat-a trgovina se po ukinjenju 4% dav'cne varsčine vedlno težjo udej- stvuje v izvozu, ker posečajo inozemei naše živinske sejnie ter direktno na- kupujejo blago. Tudi izvoz perulnine bi laluko dosegel mnogo veeji öbseg, kakor ga ima danes. Jajca. Izvoz ja je iz naše države od 1. 1926 naprej stalno napreduje. ^Padel je že po množini od 31 na 24.5 milijona kg in po vrednosti od (306 na 467.0 mili- jpnov dinarjev. Poroča; se nain, da je izredno dolga in hud>i zima povzro- čila perutninstvu znatno skodo in da se bo v bodoci izvozni sezoni za ca 10 odstotkov manj izvozilo kot prejsnje leto. Slovenija participira na izvozu jajc z dobro (četrtino. Za prihodnjo se- zono se ceni, da bomo izv.ozili kakih 600 vagonov jajc, od katerili pripade 90% na mariborsko oblast. Ljubljan- ska oblast se doslej v izvozu sploh ne udejstvuje. Čuti se potreba po osno- vanju perutninskih velefarm, posebno v ljubljanski oblasti. Akcije rnerodaj- niii faktorjev za povzdigo peruthin- stva se kretajo dosedaj žal v preozkem okviru in nimajo na kvalitcto izvoza še pravega upliva. Na svetovnili trži- ščih zad'eva nas izvoz na vedno jačjo konkurenco iz drugih agrarnih drznv posebno iz Rusije. Poleg tega pa se glavni odjernalci Švica, Avstrija in Nemčija s, sistematičnim pospeševa- njem perutninarstva trudijo, da po- krijejo eim veeji del svoje notrobe z lastno produkcij.o. Anglija je letožnjo sponilad upeljala žigosanje jajc in iz- gleda, da je s tern to tržišce za naš iz- voz definitivno izgubljeno. Slicno na- merava sedaj tudi Švica uvesti žigo- sanje, kar bo brez dvoma zelo otežilo naš izvoz. Izvoz seid ja. Za izvoz sadja se odpirajo letos po- voiljni izgledi. Letina glavnih s=adje- rodnih krajev je glede kvalitete dobra. Posebno v okrajih Onnoz, Ljutomer, Prekmurje, Šmarje pri Jelšah, Sotels- ka doWial Brezi'ce, KTskoi pdje in Sevnica. Ceni se, da boino lo.liko iz- vozili do 1000 vagonov jabolk, 500 va- gonov sliv in do 50 vagonov brüsk. Orehi so vsled bude zime niocno i'.o- zebli in ne bo pridelek niti za dostoval za kritje domače potrebe. Vredn.ost iz- voza sadja se ceni na ca 20 milijonov dinarjev. Poljedelski krogi in trgov- stvo se pricenja polagoma zavedati polagoma zavedati pomena sadjarstva in. pričenja posvečati večio nozurnost pravilnemu spravljanju in plodonos- nejšeniu vnovčevanju sadja. Velika neprilika za izvoz sadja je vsakovrst- lio zmanjšanje nakladalnili rokov in pouianjkanje pravib vagonov v naj- vec-ji sezoni. Izvoz mleka propadel. Izvaz mleka, kiv je v dabi inflacije dosegel 11.582 ton v vredno.su 29 mili- jonov dinarjev, je padel sedaj na 200 ton in ne predstavlja po vrednosti niti pol milijona dinarjev. Lalisko leto je zelo nazadoval tudi izvoz masla iz na- še države in je padel na eno sedmino prejžnjdetnega kvantuma, od 12.3 na 1.8 milijonov dinarjev. Tudi za bodo- če se na^eniu nilekarstvu in sirarstvu, ako se ne izvede popolna reorganiza- cija produkeije in prodaje ia se ne standai'dizira izdelkov, ne odpirajo nič boljši izgledi. NekdJanji odjemalci, Avstrija in Nemcija so danes žo v sta- nju, da krijejo skoro celo ogromno po- trebo sanii in otežujejo uv.oz z vednim zviišanjem carine. Nvpovoljen izvoz vina. Dofinitivna ocena vinske letitie je sedaj še nemogcca, ker je mnogo od- visno od vremena v mesecu septembru in oktobru. Letošnja zima je na vinor- gradih mariborske oblasti povzrooila znatne skode, vendar ne v tej smeri, kakor se je po prvih porocilih domne- valo. Donos letosnje trgatve se ceni na tretjino lanskoletne. Grozdje :-e do- sedaj normalno razvija in če bo vre- ine ugodiio se prieakuje tudi dobra kvaliteta. Od kvalitete so seveda od- visni v največji nieri tudi izgledi za na« izvoz. V Banatu in Dalmuciji se prieakuje kvantitativno dobra vinska letina in bo vsled tega izvoz vin iz Ju- goslavije po sedanjem pričakovanju napram prejšnjomu letu nekoliko jač- ji. Slovenija pri izvozu vin radi pre- dragih produkcijskih stroskov in znat- no nianjsega liektarnega donosa kot ga dajo vinogradi v Dalmaciji in Voj- vodini vedno nianj participira in so tudi izgledi za bodoče še v tem cziru za naže vinogradništvo zelo nepovolj- ni. Šolske kujige za VSG Sole, ki so določene v šolskem letu 1929/30, se dobijo v knjigarni in velel^govini s papirjem GoHča^ & Leskovšekf Celje 4 Kralja Petra cesta fttev. 7—9 In Glavni trg ötev. 14. Use šolshe in risalnc potrebščine se dubijo v veliki izbiri in najcasieje v knjigarni in velets*gowini s papirjam Goričar & LeskoYsekf Celje Kralja Petra oesta ötev. 7—9 in Glavni trg &tev. 14. 8 „JAVA11 pfienična kava | je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgoveih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, Če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzctje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg , zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika Nlaks Zabukosek modna krojačnioa Celje, Cankarjeva ullca št. 2 Velika zaloga angleSkega in češkega blaga. 50-10 Stanovanje cbstoječe iz kuhinje, sobe in predsobe, z eletr. razsvetljavo in vodovodom, se odda mirni stranki brez otrok. Po- nudbe na upravo lista. Karol Loibner (Pri zvoncu) Celje, Kralja Petra cesta. Uvgz kave, čaja, rozin, riža, olja, kakava i. t. d. Vsak dan sveže pražena kava. 3 Lastna pražarna. 3 Kuhaj, praži. grej sobe in kopalnice s p 1 i ii o m! Najudobnejse, najčistejše. najcenejse ! Prijave v mestiii plinarni. 2-3 1824 Artikel, ki se prodaja v velikih množinah.po" treben za vsako domačijo, patentfran v 17. državah. Prospekt pošlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. Dijaka- nižješoica sprejme v popolno oskrbo in dobro vzgojo profesorjeva družina. Naslov v 2 upravi lista. 3 v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLNCU" A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. w ¦>-,,¦>, T^l I 'W^ T i/ kleparstvo, vodovodne inStalacije, li Hfl Hl A llA si (\W Strel0V° nCELPjrE,VZAKRESIJO 4. ^ 1 g\ I I I I I I If I '# VI I I Prcvzema vsa v zgoraj navedene I IllilHll 1 II B ff II I I stroke spadajoča dela in popravila. I 111 Bills Iflf # i I I II Postrežba točna in solidna. Cene JL JL VtlAJll V JLJ VlüU;ll zmerne. 50-12 Za šolarke in šolarje velika izbira čcvljev po znižani ceni pri ST. STRäSEK, KovaSka 1. Večje stanovanje obstojeČe iz 4 do 6 sob, če možno, na periferije mesta, se išče. Ponudbe iz prijaznosti na M. Oswatitscha, Celje, Kralja Petra cesta 29. flu«mA*« iz Hudejame. UPfllUlKl Zabukovce ¦ I VlllvU in vseh dru9|h rudnikov ^^^^^^ dobavlja in do- : stavlja trgovina Franjo Joftt, Celje, Aleksandrova ul. 4 LOKAL za malo obrt ali trgovino, se takoj odda. Naslov v upravi. 2-2 Tiska in Lzdaja Zveena tiskarna, — Odgovor*?n za iisdftjatelia, tiskarno in rodaieijo Milan Cetiüa 9 Ctiftt. Češko sukno