EU GLAS .LET. Uto XLV - št. 43 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 5. junija 1992 Srbija in Črna gora pod udarom gospodarske in politične osame Vojna ali padec Miloševica Ob vedno glasnejših napovedih vojaškega posredovanja Zahoda v Bosni in Hercegovini oziroma zoper Beograd je srbski predsednik Milošević napovedal možnost svojega odstopa. Pri premetenem politiku, kakršen je Milošević, je težko reči, ali je ta napoved resna ali pa je le taktika, s katero je srbski vodja že večkrat pretental svetovno javnost. Vseeno pomeni izjava britanskemu časnikarju, da je pripravljen odstopiti, če je to cena za ukinitev sankcij zoper Srbijo in Črno goro oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo (povedal je tudi, da želi srbska vlada sodelovati z OZN in noče konfrontacij, da je bila srbska politika vedno le za ohranitev Jugoslavije in ne za veliko Srbijo in da ne more razumeti, da bi napadli državo, v kateri je mir in nima vojakov na tujem), svojevrstno presenečenje, ki pa za zdaj še ostaja v senci ugibanj, ali bo Zahod vojaško posredoval zoper Zvezno republiko Jugoslavijo. Pritrditi je treba slovenskemu obrambnemu ministru Janezu Janši, ki je v Trstu dejal, da v kratkem vojaškega posega še ne bo. Sklepanje je logično, saj bo varnostni svet OZN sredi junija ocenjeval uresničevanje sankcij in obnašanje Srbije in se bo šele potem odločal za naslednje korake, tudi za vojaške, ki jih pa ne bo brez "blagoslova" OZN. Tak scenarij je bil uporabljen tudi v primeru Iraka, generalni sekretar Organizacije združenih narodov Butros Gali pa za uporabo sile ni pretirano navdušen. Razen, če pritisku islamskih držav in večine evropskih držav ne bo mogoče več kljubovati. Znano pa je, da so glede ostrine vojaškega posredovanja tudi med evropskimi državami različna stališča. Francozi med drugim menijo, da bi bilo treba ustaviti tudi hrvaško vojaško posredovanje v Bosni in Hercegovini. Gospodarske in politične ukrepe Varnostnega sveta večina držav spoštuje. Precej jih je že odpoklicalo svoje diplomatske predstavnike iz Beograda ali zmanjšalo osebje. Amerika, Britanija, Nemčija in Avstrija so že blokirale srbsko premoženje na tujem, Beograd pa demantira trditev zahoda, da je prodal zlate rezerve za nakup orožja. Na sankcije je pristala Rusija, očitno užaljena, ker so Srbi izigrali mirovna prizadevanja zunanjega ministra Kozirje-va, omehčala se je tudi Romunija, ki terja milijon dolarjev odškodnine zaradi izpada trgovine, Grčija pa je najbolj "neubogljiva" in hoče po vsej sili še trgovati s Srbijo in so Makedonci že blokirali nekaj poskusov prevoza blaga do Srbije. Vojaško posredovanje zoper Beograd ostaja realnost. Čeprav bi Beograd pristal na mir in bi se odrekel Miloševi-ću, pa Srbi v Bosni in Hercegovini ne bodo odnehali, saj so do zob oboroženi z orožjem armade. Oni bodo ključni dejavnik mednarodnega posega, verjetno ne po kopnem, ker Zahod ne bo tvegal žrtev v spopadih s še dokaj močno armado, ampak v zraku in na morju, kjer je v premoči kljub govoricam, da se je Beograd tudi za te namene oborožil. NATO pospešeno spremlja iz zraka vojaške premike v bivši Jugoslaviji, nastajajo plani posredovanja in prav lahko bodo tudi pomembni strateški vojaški objekti zleteli v zrak. Tehnično je zahod superiornejši in ta premoč bo odločilna. Sicer se tudi Beograd ne bi potuhnil v kot. • J. Košnjek vvvvvvvvvvvi NOVINARSKI VEČER Gorenjskega glasa z Radiom Triglav Jesenice v soboto, 6. junija, ob 14. uri na Pristavi v Javorniškem Rovtu Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela Po prireditvi bo veselo srečanje z ansamblom Tonija Iskre iz Begunj Pokrovitelj: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Zasluženo priznanje Priznanje Gorenjskega glasa, ki ga bomo jutri popoldne podelili na Novinarskem večeru na Pristavi v Javorniškem Rovtu krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela, bi lahko primerjali tudi z uresničevanjem želja. Želje, ki se uresničijo, so največkrat tudi dogodek, ki ga ne pozabimo. Takšnih uresničenih želja in reševanja nalog, ki so si jih zastavili v krajevni skupnosti v programih v minulih letih in jim jih je potem skupaj s krajani in ob razumevanju širše skupnosti, kljub težavam, uspelo uresničiti, je bilo v krajevni skupnosti Javornik ■ Koroška Bela kar precej. Jutrišnja prireditev Gorenjskega glasa skupaj z Radiom Triglav Jesenice bo tako še en kamenček v mozaiku številnih dogajanj v tej jeseniški krajevni skupnosti doslej, kakršnih jih ne pozabimo. Prepričani smo, da bo jutrišnje praznovanje na Pristavi dogodek, ki se ga bomo spominjali vsi. Kljub trenutno ne najbolj ugodnim časom za reševanje večjih nalog pa naj bo naše Priznanje za dosežene uspehe in uresničene dosedanje programe v krajevni skupnosti spodbuda tudi za delo in uresničevanje jutrišnjih želja. • A. Zalar Predsednikov pokal Ivu Šimencu - Ivo Šimenc, prvi slovenski državni prvak v jadralnem letenju, je prejel iz rok predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana prehodni pokal. Desno tretjeuvrščeni Igor Kolarič s Ptuja. Več o prvenstvu na športni strani. J. K., slika G. Šinik IZREDNO W UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 459 SLT * Merkurjevo kartico pa že za AOft Q| T Ceni sta 1^ *rOO OL I. s prometnim davkom! PRIPRAVLJENI ZA REŠEVANJE IZ VODE - Med vožnjo po jezeru pri Mavčičah se je prevrnil večji čoln s turisti. Po obvestilu domačinov je steklo reševanje onemoglih plavalcev in utopljenca, pri katerem so sodelovali člani republiške in občinske specialicira-ne enote za reševanje iz vode, pomagali pa so tudi pripadniki letalske enote policije, delavci zdravstvenega doma in postaje policije ter občinskega štaba CZ v Kranju. Na srečo je šlo le za vajo Trbo-je '92", ki so jo v četrtek opoldne pripravili za ogled med letošnjim sejmom zaščite. Pred vajo je Društvo reševalcev iz vode Slovenije prikazalo tudi načine reševanja iz vode. Smotrnost takega urjenja potrjuje že podatek, da se 90 odstotkov vseh utopitev v Sloveniji zgodi izven organiziranih kopališč. S. Saje - Foto: G. Šinik Na kranjskih sestankih "vlagateljev v investicijski sistem" catch the cash je vse bolj klavrno: vplačil ni več, ljudje zahtevajo nazaj vloženi denar, grozijo s tožbami in prosijo, da jih obišče direktor ljubljanskega predstavništva Exocom in jim nalije čistega vina. (Več na zadnji strani) C Z, foto: P. Kozjek /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUL^/) BAN PRII KA IRANKA Vladimir Koščec, novi generalni direktor Elana Naredili dober posel Begunje, 4. junija - Na tiskovni konferenci so povedali, da je v začetku maja Privredna banka Zagreb izkoristila opcijo za nakup delnic in postala 70-odstotni lastnik Elana, Komel je tako 30-odstotni. Novi generalni direktor koncema Elan je Vladimir Koščec, vodstvo mora poslovno strategijo pripraviti do konca septembra. Do lastništva Elana je Privredna banka prišla na normalen način, za poplačilo posojila je izkoristila opcijo, ki jo je vsebovala pogodba s Komelom. Kaj bo s to lastnino napravila, še ni znano, zagrebški bankirji s pomočjo tujega svetovalca (GZ In-vestment Zentraleuropa Ltd - Girozentrale Dunaj) proučujejo različne možnosti, vključno s prodajo delnic. V Elanu proizvodnja poteka normalno, koncem je lansko poslovno leto zaključil z 20 milijoni mark dobička, letos pričakujejo se boljše poslovanje. V begunjskem delu Elana je trenutno zaposlenih 620 delavcev, pogodbeno delo zdaj spreminjajo v redne zaposlitve. Povprečna aprilska bruto plača v šestih Elano-vih podjetjih v Begunjah je znašala 39.500 tolarjev, neto 27.121 tolarjev, prejšnji teden pa so izplačali regres, v višini ene neto plače. Koliko je Elan vreden danes, je seveda ostala skrivnost, direktor Koščec je dejal, da je kupec naredil dober posel. Novi Elanov direktor je prišel iz Varaždina, kjer je najprej delal v Varteksu in nato v Varaždinski banki, nazadnje v Coningu, dejal je, da v Elanu želi ostati do pokoja, če bo seveda uspel izpolniti pogodbene obveznosti. Na mizi ima že nekaj dokumentov o Elanovi preteklosti, vendar o tem novi menedžment še ni zavzel stališča. Izvedeli smo le, da ima bivši Elanov direktor Uroš Aljančič 3,5 milijona šilingov posojila, obresti redno plačuje, glavnica pa še ni prispela v plačilo. • M. Volčjak Jutri na kranjskem sejmišču Jubilej gorenjskih odredov Kranj, 5. junija - Letos mineva 50 let od ustanovitve Gorenjskega odreda in kokrškega odreda in proslavitev teh jubilejev bo jutri, 6. junija, ob 14. uri na Gorenjskem sejmu. Ker bo prireditev pod streho, bo organizirana ob vsakem vremenu. Program bo povezovala Jerca Mrzel, gledališka igralka in pevka, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Parti- zanski pevski zbor iz Ljubljane, godba slovenske policije, folklorna skupina, umetniki, zabavni ansambel in plesalci. Slavnostni govornik bo dr. Ciril Ribičič, poslanec slovenske skupščine. Na prireditvi bodo tudi udeleženci komemoracije na Ljubelju, ki bo istega dne dopoldne. Program in družabno srečanje naj bi trajalo do 18. ali 19. ure, ko je planiran po-vratek avtobusov. • J. K. MlftAMIU 64228 Železniki, tel.: 064/66-155, fax: 66-154,66-380 Odprto vsak dan od 8 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure DO 40 % po pusta - več i la strani 25 Sprenevedavost ali preoblačenje v volčje kožuhe Tolikokrat sem že pisal - zdaj v času demokracije, ko se spet še enkrat vse začenja znova (in je morda v tem tudi »vzrok« naše trdoživosti) - kakor da vsemu navkljub o pomembnosti partizanstva, upora, pravilnosti slovenske udeležbe v koaliciji protiosnih sil, pa o sprenevedavosti predvojnih (pa tudi nekaterih sedanjih) strank in skupin, ki da so sicer (bile) za upor, a jim je boljševistična nevarnost kar tako mimogrede (pa s figo v žepu) našla sprejemljivejšo rešitev pri okupatorjih. Navsezadnje so okupatorje tako prisilili, da so kolaborirali z njimi, protikomunističnimi borci. Ki so iz MVAC (prostovoljne protikomunistične milice, t.i. bele garde oz. vaških straž) po kapitulaciji italijanskih delodajalcev z ostankiprojugoslovaske »plave garde« oz. četnikovpod vodstvom jugoslovanskega (in ob asistenci nemškega) generala postali - domobranci, prva »slovenska vojska«. In so nas skupaj z Nemci branili pred »rdečimi« celo čez Ljubelj. Vendar, nič manj sprenevedanj ni na drugem koncu, rekel bi, »spravne« palice slovenskega gorja v vojskinem času. Klepova Lipa sprave, kompromis s kompromisom, »revolucionarjem« seveda ni sprejemljiva. Sicer pa, kdo je pa med vojno sploh še kaj slišal o državljanski vojni, revoluciji in boju za oblast? Po volitvah in po »hajki«, ko so se vodstva ZB in povojni voditelji preoblačili v ovčje kožuhe, že ne. Sklicevali so se na vsenarodno vstajo, krščanske socialiste, sokole, partizanske duhovnike, kulturnike, delavce in kmete, na slovensko upornost in svobodoljubje. Res je tako! Pa se še spomnimo, da so pred tem vse imenovane - njim navkljub - kar »prekrstili« v »svoje«. Kot jih hočejo spet! Denimo jutri. Ko so organizatorji slavja ob obletnici ustanovitve Gorenjskega in Kokr-škega odreda izmed stotine poslancev poiskali za slavnostnega govornika prav Cirila Ribičiča, poudarjajoč tako svoj ekskluzivi-zem in pravo »sinovstvo«. Žal! Janez Poštrak Jutri popoldne na leškem letališču Miting slovenskega letalstva Na leškem letališču je že danes na ogled razstava slovenske letalske flote, prav tako pa poteka generalka, jutrišnja prireditev pa se bo začela nekaj red drugo uro. Lesce, 5. junija - Program mitinga, ki se bo začel jutri ob 13.55 z množičnim prihodom zmajarjev in jadralnih padalcev in poletom modela Rusjanove Ede 5, ki jo je izdelal Albin Novak iz Zasipa, bo prilagojen vremenu in bo odpadel le v primeru izredno slabega vremena. Vstopnina za miting, ki bo potekal pod sloganom Kar leti, lebdi in pada, bo danes in jutri za mladino 50 tolarjev, za odrasle pa 100 tolarjev. V Lescah se bo predstavila tretjina slovenskega letalskega potenciala, nastopili bodo predstavniki vseh zvrsti, od alternativnega do potniškega in športnega letalstva, ob njih pa letalski enoti policije in vojske, ki bosta prvič pokazali nekatera svoja znanja. Na miting, ki ga bodo odprli član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut, predsednik organizacijskega odbora mitinga Jelko Kacin in predsednik Letalske zveze Slovenije Danijel Nardin, so povabljeni tudi predstavniki Hrvaške, Češkoslovaške federacije, Madžarske, Italije in Avstrije. Miting bo predvidoma končan ob pol petih. S to prireditvijo in z razstavo v muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani bomo proslavili prvi dan slovenskega letalstva. • J. Košnjek Smernice turističnega razvoja Želje ali še kaj drugega? Radovljica, 1. junija - Ko je radovljiški izvršni svet na ponedeljkovi seji obravnaval smernice turističnega razvoja v občini, se je podpredsednik Srečo Vernig v razpravi vprašal, kakšna je praktična vrednost programa: gre le za pobožne želje ali še za kaj drugega. Čeprav je predsednik Jože Resman poudaril, da bi morali na podlagi smernic vsaj za nekatera področja pripraviti operativni program, pa je Verni-gov pomislek mogoče razumeti tudi kot vprašanje, ali je to še eden od dokumentov, ki bo končal tam, kjer so že številni pred njim. V predalu - namreč! Program predvideva zmerni in okolju prijazen razvoj družinskega turizma, osebne stike med gosti in gostitelji, tesno povezanost turizma z domačim prebivalstvom, organiziranje krajevnih turističnih delniških družb, v katerih bi glavno besedo imeli domači delničarji, lastninjenje, ki naj bi bilo v turizmu nekoliko drugačno kot v drugih gospodarskih panogah in po katerem bi čimveč objektov ostalo v domačih rokah, gradnjo manjših objektov in razvoj, ki naj bi temeljil na lastni akumulaciji in na lokalnem združevanju sredstev. Na Bledu naj bi izboljšali kakovost jezera, zgradili obvoznico, uredili promet ob jezeru, jezersko obalo in kopališča, dopolnili turistično ponudbo z zdraviliško-rekreacijskimi programi in preprečili, da bi zunanji kapital postal večinski lastnik turističnih objektov in naprav. Smernice turističnega razvoja za Bohinj predvidevajo sanacijo jezera, prepoved gradnje počitniških hišic in domov, ureditev prometa, sicer pa tudi organiziranje krajevne turistične delniške družbe, ki naj bi poskušala postati tudi večinski lastnik družbenih objektov in naprav. Če država pri lastninjenju v turizmu ne bo zagotovila prednosti domačemu prebivalstvu, bodo po oceni občinske vlade turizem vodili zunanji, večkrat predvsem dobičkarski motivi, ki bodo zaobšli ekološke in druge omejitve. V razpravi je bilo slišati različne ocene in mnenja. Anton Šli-bar je dejal, da je lastninski problem v programu preveč poudarjen in da bi se občina morala predvsem prizadevati za sanacijo jezer, za izgradnjo blejske obvoznice in za prometno ureditev. Pogoj za sanacijo jezer je urejeno odplakovanje z Vogla, iz Ukanca, z Gorij, iz jezerske sklede in od drugod, ureditev prometa, obale in kopališč ter dogovor o omejitvi kopalcev, je dejala Bernarda Podlipnik in poudarila, da sedanji prometni režim na Bledu nima glave in repa. Helena Janša je povedala, da agencijski gostje niso samo slabi, kot skuša prikazati program, ampak je to predvsem odvisno od tega, odkod prihajajo. Za Bled usmeritev v okolju prijazni družinski turizem ni več mogoča, Bled jo je že presegel. Z odlokom bi morali zagotoviti, da bosta jezerski obali še naprej javno dobro; sicer pa bi bilo"treba doseči tudi večjo izkoriščenost Pokljuke za zimski turizem in na Bledu zgraditi športno dvorano. Srečo Vernig je predlagal, da bi v program vnesli tudi določbo o prepovedi kakršnekoli gradnje neposredno ob jezeru.© C. Zaplotnik I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Begunska problematika na seji družbenopolitičnega zbora Zahteva po zapori meje Takega mnenja je bila Liberalna stranka, vendar nad njim drugi poslanci niso bili navdušeni, ob vodstva Slovenije pa so terjali odločnejše iskanje mednarodne . pomoči. Ljubljana, 3. junija - Družbenopolitični zbor slovenskega parlamenta je v sredo obravnaval zaostale točke dnevnega reda s prejšnjih sej. Poslanci so sprejeli predlog zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Predlogu zakona nihče ni nasprotoval, ampak so poslan- ci menili, daje nujen, veljati pa naj bi začel za poslance in funkcionarje, ki bodo izvoljeni ali imenovani v prihodnjem mandatnem obdobju. Vladi pa je zbor naložil tudi izdelavo generalne konkurenčne klavzule za to področje. Dali soji 15 dni časa. Družbenopolitični zbor je soglašal z ustanovitvijo Visoke šole za socialno delo v Ljubljani. Najbolj pa so se poslanci razživeli ob razpravi o begunski problematiki. K temu je prispeval tudi predlog Liberalne stranke oziroma njenega poslanca Zvoneta Žagarja, naj Slovenija za begunce zapre mejo. Stranka ni proti pomoči begun- cem, je pa proti novim in novim, ki prihajajo v Slovenijo in s tem ponovno ogrožajo nacionalno sestavo prebivalcev Slovenije. Obrambni minister J*' nez Janša je povedal, da je v Sloveniji že nad 60.000 beguncev, ki nas mesečno stanejo 31" milijonov tolarjev. Med begunci je nad 70 odstotkov Muslimanov in 17 odstotkov Hrvatov. Država Slovenija mora p°. ministrovem mnenju čim prej ustanoviti urad za begunce Zdravstveni minister dr. Božidar Voljč pa je povedal, da p° zdravstveni plati večjih problemov še ni in da po tej plati pO' ložaj obvladujemo. Skupščina se bo spet sestal' prihodnji teden. Na dnevnem redu bo lastninski zakon in voliln* zakonodaja. • J. Košnjek Slovenske stranke o lastninski zakonodaji Pred sprejemom bo še vroče Ljubljana, 4. junija - Po dobrem tednu, ko je slovenska vlada z nekaterimi pripombami načeloma podprla zadnji predlog treh poslancev za zakon o lastninjenju podjetij, se je kar precejšnje število slovenskih političnih strank na tiskovnih konferencah odzvalo s svojimi pogledi na ta predlog. Očitno postaja, da bo usklajevanje pred skupščinsko obravnavo Še potrebno, sicer bo tudi ta predlog doživel usodo svojih predhodnikov. Usoda dosedanjih predlogov zakona o lastninjenju podjetij pravzaprav sploh ni znana, so opozorili na sestanku nekaterih opozicijskih strank in tako imenovanega Demosa (SLS, LS, SKD, SDZ - NDS, poslanski klub Demosa in občinske organizacije Demos). Znano je, da sta dva zbora slovenske skupščine predlog zakona o privatizaciji sprejela, tretji zbor - zbor združenega dela, pa ga na dnevni red sploh ni hotel uvrstiti. Po mnenju naštetih strank, je omenjeno dejstvo potrebno rešiti na pravni način in zato so opozorili, da v nezakonitih postopkih ne bodo sodelovali. Predstavniki SLS, LS in občinskih organizacij Demosa so poleg tega ugotovili, da pripravljeni predlog treh poslancev (Šetinc, Deželak in Pintar) tudi po svoji vsebini nesprejemljiv. Menijo, da predlagano besedilo izničuje določila zakona o denacionalizaciji, zakona o zadrugah in da ne ščiti pravic delavcev. Stališča Slovenski krščanski demokratov o lastninskem zakonu pa so predstavili ločeno na svoji tiskovni konferenci. Posebna delovna skupina za privatizacijo je pripravila štiri gosto tipkane strani pripomb, v katerih pa ugotav Ija. da je doslej pripravljeni predlog zadovoljiva in primerna osnova za nadaljnje procedure v skupščini. V devetih točkah sicer opozarjajo na potrebne dopolnitve (predvsem v smislu precizaci-je določil), večjega vsebinskega pomena pa so: zahteva, da je vrednostni kriterij pred izdajo delnic knjigovodska vrednost premoženja, v primeru vztrajanja na otvoritveni bilanci, pa naj že zakon določi način in merila njene priprave; odločno zahtevajo vrnitev določb o razlaščenih nekdanjih lastnikih; da je tuji kapital možno aktivirati samo po načelu dokapitalizacije, vrednostno mejo državnega nadzora pa znižati na 5 milijonov ECU oziroma na 10 odstotkov družbene lastnine; delež neodplačnega pre-noso delnic pa povečati iz 20 na 30 odstotkov. Predlagajo tudi, da se predlagani enoletni moratorij na prodajo delnic podaljša na dve leti. Obseg dosedanjega pri-vatiziranja pa, po mnenju SKD, zahteva, da se vsi ti postopki temeljito preverijo. Stranka na drugem koncu pO" litičnega spektra - SDP, pa je predlog zakona o lastninski preobrazbi podjetij obravnavala na skupni seji predsedstva in poslanskega kluba. Predlog so podprli, • tem, da bodo opozorili na neenakopravno obravnavo lastninjenja kmetijske zemlje ter na potreb? po lastninjenju zavodov, zlasti li' stih, ki ne opravljajo javnih funkcij. Zadovoljni so s svojim prispevkom k pripravi kompromisnega predloga lastninskega zakona, za brezplačno razdelitev delnic, ki jo podpirajo, pa tudi predlagajo večji delež (25 odstotkov). In kaj meni sredina? Včeraj-šna seja vodstva Demokratske stranke je pokazala, da s predlogom za lastninjenje, ki je že v skupščinskem postopku, niso zadovoljni. Predlog za brezplačne razdeljevanje delnic ne podpirajo, ocenili pa so tudi, da je kompromis preveliko popuščanje novi opoziciji. Se bo zgodba o razpadu Demosa ob lastninski zakonodaji in Demokrati, kot glavnimi akterji, ponovila? • §. Ž. Ravnatelji med vladnim in sindikalnim (učiteljskim) nakovalom Tudi učiteljski kodeks Kranj, 4. junija - V torek so se v Kranju sestali ravnatelji in sindikalni zaupniki iz gorenjskih srednjih šol in dijaških domov, njihovemu povabilu pa sta se odzvala še Maks Vester iz državnega šolskega in športnega ministrstva ter Tone Pfaifar iz republiškega odbora sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti (SVIZ). Namen posveta je bil, da pokažejo na nekatere nejasnosti v zvezi z učiteljskimi plačami, normativi, kolektivnimi pogodbami ter ministrstvu, dolžnemu, da "nesporazume" uredi, ponudijo odgovore. Nova šolska zakonodaja je namreč prinesla vrsto sprememb, ni pa podzakonskih aktov, ki bi natančno opredeljevali, kako naj se ravnatelji ravnajo v konkretnih primerih. Eden takih primerov je "neposredna" in "posredna" učna obveznost učiteljev, dopust oziroma počitnice. Zakon o delovnih razmerjih priznava od 18 do 35 dni dopusta, standardi in normativi govorijo o tedenski učni obveznosti učiteljev, njihovo učno obveznost uravnava urnik, sprejet za celo šolsko leto. dejansko pouk po šolskem koledarju traja povprečno 38 tednov. Vsi vedo in vemo, da imajo učitelji poleti dva meseca počitnic, da so po koncu šolskega leta in pred začetkom novega obremenjeni zlasti učitelji tistih predmetov, kjer so popravni izpiti, drugi pa ne. Praksa je torej skregana z zakonom, zaradi tega se ravnatelji boje, da bi prišlo do nepotrebnih kregov v zbornicah, toliko bolj, ker imajo učitelji z dolgoletno prakso le za malenkost boljšo plačo od učiteljev začetnikov. Za- to naj se pojem počitnic jasno definira na papirju. Maks Vester je dejal, da so "umetne dileme" v zvezi z dopusti oziroma počitnicami učiteljev nepotrebne in da pač nihče ne pričakuje od učiteljev, da bodo zaradi "reda" (nabiranja ur) hodili med počitnicami v šole ve-drit. Sicer pa v ministrstvu načrtujejo, da bodo vse nejasnosti okrog dopustov, nadomeščanj učiteljev zaradi seminarjev, strokovnih izpitov, dopolnilnih izobraževanj in drugih odsotnosti uredili s t.i. učiteljskim kodeksom. Na posvetu je bilo precej govora tudi o diferencirani učni obveznosti, ki je po eni strani utemeljena, obstajajo pa tudi strokovni ugovori. Maks Vester je dejal, da mora biti to vprašanje strokovno rešeno (Pedagoški inštitut?), ne pa, da bi bila diferencirana obveznost zasilni izhod za večjo plačo nekaterih učiteljev Ne gre le za dilemo, ali manjša učna obveznost za jezikoslovce in matematike, pač pa, ali tudi & učitelje strokovnih predmetov^ ali tudi glede na stopnjo srednja šole (splošna, strokovna, poki'' ena), ali tudi na starost učitelje* ipd. Pogoj za ureditev so sistem* ski zakoni za posamezne vrst' šol, ki jih ministrstvo obljublja. ? tem pa se strinja tudi učiteljsk1 sindikat. Učitelji ugotavljajo, da so r*' zlike med začetniki in učitelji 1 večletno prakso premajhne, flf strinjajo se tudi, da imajo nekatf' ri profili z enako stopnjo izobraZ' be v drugih družbenih dejavno-stih (kultura, zdravstvo) višje >z' hodiščne plače. Sindikat bo p°/ nudil vladi spremembo koefiC' enta oziroma kolektivne pogod' be, v prvi vrsti pa mora doseči y šjo izhodiščno plačo za učiteljc Ta naj bi bila enotna za vse neg0" spodarstvo. • H. Jelovčan Sporočilo Odbor Liberalne stranke v Kranju med drugim podpira gospoda Andreja Štera iz NDS za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj in je za kontinuiteto IS s tremi ali štirimi zamenjavami. Kranj, 3. junija 1992 In| Alojz Grmek Predsednik kranjskega odbora Liberalne stranke Stranka demokratične prenove Radovljica Drevi javna tribuna o ekoloških problemih Radovljica, 5. junija - Stranka se bo vključila v aktivnosti svetovnega dneva varstva narave in okolja. Drevi ob 19. uri bo v dvorani občinske skupščine Radovljica javna tribuna na to temo. Stranka poziva tudi k drugačnemu odkrivanju onesnaževanja okolja in povzročiteljev tega. Od 5. junija do 31. avgusta bo potekal natečaj za izdelavo slikovnega gradiva o črnih točkah radovljiške občine. Na sedežu stranke na Gorenjski 25 bodo sprejemali osebno ali po pošti fotografije formata najmanj 18 krat 24 in videofilme VHS ali VHS - c s posnetimi primeri onesnaževanja. Žirija bo prispevke ocenila in pet najboljših nagradila z vsotami od 1000 do 5000 tolarjev, pripravili pa bodo tudi razstavo fotografij in filmskih posnetkov. Razstava naj bi bila sredi septembra. • J. K. NA SEJMU ZAŠČITA »92 MANJ RAZSTAVLJALCEV - O* podatku, da je na prejšnjih sejmih opreme za civilno zaščito sodel^ valo več kot 500 razstavijalcev, se zdi letošnja udeležba 215 razst"' vljalcev, od tega 23 tujih, morda skromna. Kot so poudarili g°v^ niki ob odprtju sejma minuli torek - slavnostni govor je imel P0"' predsednik slovenske vlade dr. Jože Pučnik, je program sejma **f eno vsebinsko bogat, ponudba izdelkov pa nič manj kakovostn' Podelili so tudi 10 medalj za kakovost izdelkov, zlate znake sej«1 in plakete civilne zaščite; slednje sta med drugimi prejela PPC Gv renjski sejem in občina Kranj. S. Saje - Foto: G. Sin i k Urednika politiku: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega snela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjav«ff Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-2U*j Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TČR. f'v časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali og'", telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. —17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih, naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). GLAS Ustanovitelj la izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Naročnina: trimesečni obračuO IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Iz škofjeloškega parlamenta Dva zbora izglasovala nezaupnico Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela skupščine občine Škofja Loka občinski vladi ne zaupata več, delo bo opravljala do izvolitve nove. Škofja Loka, 4. junija - Ponedeljkovo skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka je bilo polnoštevilno obiskano kot že dolgo ne; v družbenopolitičnem zboru so manjkali le trije odborniki, v drugih dveh po štirje. Na dnevnem redu je bila za občinske razmere nenavadna točka: vprašanje zaupnice loškemu izvršnemu svetu. Tajno glasovanje je pokazalo, da vladi po dveh letih od izvolitve zaupajo le še v zboru krajevnih skupnosti, v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela pa je dobila nezaupnico. Delo bo opravljala do izvolitve nove. Kdo naj bi bil novi mandatar, še ni znano. Po (zastarelem) občinskem statui u in poslovniku je vlada dolžna odstopiti, čim nezaupnico izglasuje en sam /bor. Z drugimi besedami: zaupati ji morajo v vseh treh zborih. Tudi nova vlada bo morala dobiti podporo v vseh ireh zborih. Predsednik vlade Vincencij Demšar je sicer poskušal pravila drugače tolmačiti, vendar je občinska sekretarka Milena Lršič vztrajala pri strogem besedilu statuta in poslovnika, zaradi česar je predsednik obljubil, da bo pravno tolmačenje iskal zunaj hiše. Ali mu bodo drugi pravniki dali prav in morda izvršni svel rešili prisilnega odsiopa, je seveda veliko vprašanje, res pa je. da zna bili precej težav pri izvolitvi nove vlade. Razlogi, zaradi katerih je Škofjeloška vlada dobila nezaupnico. so znani: odsotnost razvidnega, pozitivnega programa, manipulacije z občinskim proračunom in občinsko lastnino, nasprotja v delu občinske uprave, ki jih vladi ni uspelo razrešiti. O tem sta na ponedeljkovi skupščini obširneje govorila tudi Janez Krek in Andrej Novak. LDS. Predsednik vlade Vincencij Demšarje v obrambi skušal zavrniti vse očitke in nanizal dosežke v minulih dveh letih na področju gospodarstva, kmetijstva, turizma, komunalne in-I rast ruktufe. Po skupnem zasedanju so odborniki nadaljevali delo na skupni seji. Sprejeli so predlog o podelitvi priznanj občine Škofja Loka za leto 1991. Naziv časi m občan so podelili Mariji Bračko in posmrtno Ivelu Šubicu. zlati grb občine Maksimiljanu OČep- ku. srebni grb Jožetu in Francki Bcnedičič, Mariji Jamar-Legat in Ivanu Lazarju, bronasti grb pa Jožetu Jerebu in Loškemu odru. Predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč Janez Hostnik je v zvezi s poročilom o lanskem delu sklada in načrti za letos dejal, da se denar preveč drobi, da pogreša generalne naloge, ki v občini verjetno so (primer plinifikacija), ki bi pobrale glavnino denarja (okroglo milijon mark). Za cestno komunalne naloge je namreč glavni vir proračun, vendar sklad paralelno financira tudi te. Na vprašanje odbornika, kakšni so kriteriji za delitev skladovega denarja, je direktorica Zavoda za družbeni razvoj Mana Veble-Grum odgovorila, da je po sedem lel starem zakonu denar namenjen predvsem za pridobivanje zemljišč in urejanje novih sosesk, vendar je že tedaj loška skupščina določila, da se del vsote (približno 40 odstotkov ) vrača v krajevne skup nosi i za komunalne potrebe. Ta delež je v zadnjem času postal že večinski, po novem pa naj bi se trosil za komunalne in javne potrebe občine. Glede na to, da je bila informacija o uresničevanju kolektivnih pogodb v grobem posredovana že na prejšnji seji skupščine, je bilo v ponedeljek več govora 0 listini, ki naj bi jo delavci zahtevali in dobili za razliko med premalo izplačanimi plačami in tistimi, ki jim po kolektivni pogodbi pripadajo Sindikalist Sandi Bartol je dejal, da ima listina zakonsko podlago in da bo po novi lastninski zakonodaji z njo predvidoma mogoče uveljavljati deleže pri lastninjenju. Odborniki so zatem sprejeli še informacijo o možnostih obnove ceste v Selško dolino in o pripravah dokumentacije za poljansko obvoznico. Zahtevali so. naj nepripravljena dokumentacija ne bo ovira za sprejem selške ceste v republiški plan za prihodnje leto in naj škofjeloški poslanci v republiškem parlamentu glasno vztrajalo, da se cesta obnovi. Poročilo o delu predsedstva občinske skupščine, ki ga je na zadnji seji zahteval Borut Bajželj. odbornike ni povsem zadovoljilo. Zahtevali so obširnejše poročilo. # H. Jelovčan Ponovni sklic zbora združenega dela Igre brez meja Kranj, 3. junija - Ker smo bili vsi prepričani, da bo medzborovski sporazum o enem članu organa upravljanja Radia Kranj zlahka odpravljen, smo preuranjeno, skoraj evforično pozdravili razplet tega problema, ki je že, po skoraj dveh letih, simboliziral kranjske medstrankarske zdrahe. Na današnji seji zbora združenega dela pa se je pokazalo, da so nekateri držali figo v žepu. Tudi tokrat je s sklepčnostjo spiva kazalo slabo, vendar je po četrturni zamudi začetna minimalna sklepčnost med sejo celo naraščala. Nič kaj ohrabrjujoči ugotovitveni sklep, da je kar pet delegatov ponovno izgubilo mandat (2 zaradi izgube dela, 3 zaradi prezaposlitve) resno navaja k misli, da bo, če se pristojni (volilna komisija z. novimi volitvami) ne bodo zganili, ta večkrat zbor oporekanj zbor, kar sam od sebe ugasnil. Od skupno 45 delegatov jih namreč manjka že 9. Vendar je tudi za ta korak že mak' možnosti: na današnji seji zbor ni sprejel nobene od predlaganih kadrovskih zadev, med njimi tudi ne zamenjave v volilni komisiji - kot bi vzel kovaču, ki se mu je kobila zbosila, tudi kladivo' Štirinajst točk dnevnega reda so sicer obravnavali v borih dveh urah (ostala dva zbora sta za to potrebovala 5 oz. 6 ur) in brc/ posebnih že ne večkrat slišanih razprav. Da je šlo z medstrankarskim sporazumom v zadnjih dneh nekaj hudo narobe, pa je pokazalo glasovanje o že omenjeni neusklajenosti ob organu upravljanja kranjskega radia: od 24 delegatov, ki so bili tedaj prisotni, jih je za uskladitev glasovalo le 15. Naj na koncu omenimo le dve sprejeti delegatski pobudi: šole naj za novo šolsko leto nemudoma določijo šolske potrebščine (zlasti potrebne učbenike, okrog katerih se je tako zelo zapletlo), republiški skupščini pa predlagajo, da se takoj uredi (dodatno obvezno) zavarovanje vozil iz držav nekdanje Jugoslavije, saj praksa kaže, da zavarovanja iz teh držav (vključno s Hrvaško) ne po v racajo škode Slovencem. Delegat je zatrdil, da je danes najpametneje, v primeru nesreče, vozniku vzeti ključe, to pa se utegne končati tudi s pretepom. V kranjski skupščini pretepov še ni bilo. . • Š. Z. S seje kranjske vlade Nad socialnim programom obupali? Kranj, 3. junija - Kljub problematiki, ki se tudi zaradi primerov, kakršen je Tekstilindus - ta je bil danes na seji izvršnega sveta deležen osrednje pozornosti - pa naj bi v občini Kranj, letos, po mnenju vlade, ne imeli socialnega programa, pač pa le dokument o reševanju socialnih vprašanj. Kljub dvomljivi legalnosti pa so tokrat še enkrat podaljšali vr-šilstvo dolžnosti direktorja in glavnega urednika Radia Kranj. Kljub temu da je bil kot glavni cilj razprave o tem nekdanjem ponosu tekstilne industrije ter enem od začetnikov idustria-lizacije Kranja nasploh, kako ohraniti čim več delovnih mest. Pa je razprava temu cilju vse prej kot napravila kakšno uslugo. Tako stanje pa še bolj zahteva premislek o tem, kako pomagati reševati socialne stiske (brezposelnih) delavcev in drugih občanov in v tej funkciji naj bi bil - žal torej na isti strani medalje - tudi so- Domovi upokojencev ponovno dražji Izvršni .svet je na tokratni seji Jal soglasje k predlogom za povišanje cen oskrbe v domovih za starejše občane. Tako bo od I. junija oskrba v Domu upokojencev Kranj dražja za dobrih 14 odstotkov, v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru pa za skoraj 20 odstotkov Navzoči novi direktor kranjskega doma je pojasnil, da je razlika v podražitvi nastala zaradi njegovi nepravočasne obveščenosti o povišanju plač in da bodo razliko pri naslednjih podražitvah nadoknadili. Ker sva se tokratne seje kranjske vlade udeležila kar dva novinarja Gorenjskega glasa -kolegica, ki že dalj časa spremlja agonijo Tekstilindu-sa. vas o tem podrobneje obvešča na gospodarski strani -je eden od članov izvršnega sveta ugotovil, da ima tokrat Gorenjski glas na seji kar dvo-Ctvko, No, zagotavljamo, da cev te dvocevke nI odrezana, in SO zato zadetki, tudi brez razpršitve šiber (in nedolžnih žrtev), točni I cialni program. Po dvakratni obravnavi tega gradiva pa predloga tega dokumenta, v več kot očitni nemoči, nismo dobili, pač pa se je spremenil le (preambicio-zni) naslov. Z razširjenimi obrazložitvami, zaključki in predlogi ukrepov dopolnjeno gradivo, vla- Cene komunalnih storitev v Tržiču Kaj je krivo za visoke stroške Tržič, 3. junija - Tržiški izvršni svet je na včerajšnji seji letos že tretjič dovolil povišanje cen komunalnih storitev. Kot je pojasnil direktor Komunalnega podjetja Tržič Lado Srečnik, so zaradi visokih stroškov sa-v prvih treh mesecih naredili za skoraj 2,4 milijona tolarjev izgub. Problemi tudi zaradi zavračanja plačil računov. Sprejem povišanja cen komu- lo. da bi lahko zagotavljali mini-n;*lnih storitev in stanovanjskih Najemnin so na seji izvršnega *veta razširili tudi z obravnavo Problematike tržiškega komunalnega podjetja zaradi udeležbe Ilegovega direktorja. Kot je po v*dal Lado Srečnik. imajo pri pO kovanju iz meseca v mesec več ,L'ž.iv. Tudi izguba je v prvem če-ftletju presegla 2 milijona tolar-Jev. Zbranega denarja je prema- malno vzdrževanje za številne vodovodne objekte, ob čemei gradijo še zbiralnik na Brezjah. Kljub povečanemu obsegu odvoza odpadkov - sedaj je zajetih že okrog 95 odstotkov prebivalcev -so morali zmanjšali število delavcev pri teh nalogah, Zdi se mu nepravično, da so osebni dohodki vse nižji v primerjavi z drugimi gorenjskimi komunalci in doma- čim gospodarstvom. Za podjetje pa so poseben problem številni neplačani računi za vodo, kanalščino in smeti. Zato bodo odslej položnice izdajali vsak mesec, od večjih dolžnikov pa bodo skušali denar sodno izterjati. (lani izvršnega sveta so se spraševali po vzrokih za visoke Stroške poslovanja komunale, zato so zadolžili komisijo za komunalna vprašanja, da do naslednje obravnave teh cen pripravi podrobnejšo razlago. Predlagali so tudi. da bi postopno izenačili sedaj dokaj različne cene za gospodarstvo, družbene dejavnosti in de ni prepričalo (zahtevanih analiz o šolski prehrani, problematiki prevozov učencev ter o delu Centra za socialno delo. vsaj na seji ni bilo), zato so se odločili v občinsko skupščino to gradivo poslati pod naslovom Reševanje socialne problematike v občini Kranj. Pri točkah o kadrovskih zadevah, je izvršni svet dal soglasje k imenovanju dveh ravnateljev osnovnih šol: za Jernaja Zajca na OŠ Davorin Jenko v Cerkljah in Aleša Žitnika na OŠ Franceta Prešerna v Kranju. V trdnem prepričanju, da bo na današnji seji zbora združenega dela občinske skupščine odpadla še zadnja ovira (medzborovska neusklajenost glede enega člana organa upravljanja) pri konstituiranju organov Radia Kranj in da bo mogoče z razpisom urediti tudi vprašanje vodenja, je vlada za 6 mesecev podaljšala mandat dveh vršilcev dolžnosti: glavnega in odgovornega urednika Vineta Be-štra ter direktorja Petra Tomazi-na. Za slednjega, kljub dejstvu, da mu je zbor delavcev Radia Kranj izrekel nezaupnico. • Š. obrt. Obenem so menili, da se bo enkrat treba odločiti za zaviranje inflacije tudi z ustalitvijo cen javnih storitev, sicer kmalu večina ljudi ne bo več zmogla plačevati računov. Vseeno so sprejeli predlog, da se s I. junijem cene komunalnih storitev povečajo, in sicer del cene za enostavno reprodukcijo za 13,12 odstotka in del cene za razširjeno reprodukcijo za 5,5 odstotka. Obenem so podražili najemnine za občinska stanovanja za 5,5 odstotka. • S. Saje -■- M2EMMNG i*J H£0 betonski BOBROVEC M: OM 77271 NOTRANJEPOLITIČNI KOMKNTAR ♦ MARKO JKNŠTERLF. Stare ljubezni ne zar javijo Le slab mesec pred tem. ko bi morala Republika Slovenija obeležiti svoj prvi rojstni dan. je v javnost začela pronicati nova afera, saj so kot kaže nekateri ljudje kljub vsesplošnim demokratskim spremembam še naprej zaljubljeni v znamenito ikonografijo bivšega sistema, kije posebno pozornost posvečal državotvornim praznikom in v.sem tistim, s katerimi smo praznovali naše zmage nad sovražniki. Spomnimo se, da so na primer nekoč gradbeniki na hitro dokončevali gradnje raznih tovarn in drugih objektov, ki so morale biti zgrajene do praznikov. Potem pa .se je pogosto pokazalo, da je bila zaradi naglice gradnja hudo površna. Se bolj pa je bivša Jugoslavija skrbela za totalno izdelavo socialistične ikonografije in hierarhije, na vrhu katere je bil vsesplošno ljubljeni Tito. kot poosebljena ideologija. Danes naši politiki vsaj zaslug za slovensko državnost ne morejo več pripisovati eni osebi, vendar lahko najbolj zagreti med njimi poskrbijo za to, da se pomembni dogodki obeležujejo na bombastičen način v stilu, s kakršnim srno se soočali vsa leta doslej. Navsezadnje je dovolj, če organizacijo proslave zaupajo ekipi, ki se je v podobnimi stvarmi ukvarjala že doslej in ve predvsem to. da jim do sedaj ob pomembnih državnih dogodkih v glavnem niso gledali pod prste. Takšne režije in organizacije so bile enkratna priložnost za velike zaslužke, saj je bilo tako ali tako prepuščeno milosti in nemilosti agitacijske propagande. Ob vsem tem je bilo še neprimerno spraševati o umestnosti trošenja sredstev za proslave. Ne smemo pa pozabiti, da SO bili v bivši Jugoslaviji ravno Slovenci tisti, ki so prvi opozorili na nesmiselnost velikih kičastih proslav. Te so vsako leto svoj vrhunec dosegle ob 25. maju s predajo štafete mladosti, pred tem pa je ta štafeta s kroženjem po vsej državi povzročala na kupe lokalnih neokusnosti. Slovenska likovna skupina Novi kolektivizem je prva potegnila vzporednico med nacističnim in komunističnim totalitarizmom, saj sta se oba navdihovala ob megalomanskih proslavah. Če se torej tudi danes še pojavljajo želje po podobnih proslavljanjih, potem tega resnično ni mogoče razumeti drugače, kot neke stare ljubezni, ki je zaljubljenci ne bodo mogli nikoli preboleti. V času. ko Slovenija potrebuje gospodarsko sanacijo, naj bi se torej pozornost ljudi spet preusmerila v lažno ideologijo. Problem je le v tem, da so Slovenci že zdavnaj spoznali, da od nje ne morejo živeti. Prva obletnica osamosvojitve je vsekakor izredno pomemben dan. Z njim so se uresničile neke želje, ki so bile za mnoge fe do pred kratkim popolna utopija. Pot do slovenske države pa se seveda ni začela šele s propadom komunizma in povratkom demokracije. Slovenska politična emigracija jo je med drugim (predvsem v liniji Ruda Jurčeca) zahtevala in teoretično zagovarjala že konec šestdesetih let. V daljni Avstraliji pa sije »ortodoksni« Ljenko Urbančič kar sam na griču postavil »Svobodno Slovenijo«. Podobnih primerov bi lahko naštevali še več. Vsak je le delček v naši bližnji zgodovini, ki je bila pred kratkim kronana s .sprejemom Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Navsezadnje pa naša državotvornost izvira kar iz časov slovanskih plemen, kjer je bil slovenski narod prvi med njimi, kije imel politično državno ustanovo. Središče te slovenske ali karantanske države je bila Gospa sveta, kjer je ljudstvo samo volilo svoje kneze po demokratičnem načelu. Svojo državnost pa so Slovenci izgubili s sprejetjem krščanstva (I. 744) in jo obnovili šele leta 1991. Ob pripravah na prvi rojstni dan je dobro poznati čim večji del zgodovine. Navsezadnje tudi zaradi tega. da nam med drugim goreči pripravljalci slovesnosti ne hi prodajali ikon sistema, od katerega smo se komaj ločili. Obisk Francozov Tržič, 5. junija - Danes zvečer pričakujejo v Tržiču prvi del uradne delegacije iz mesta Ste Marie aux Mineš. Na sobotni prireditvi v šoli Bistrica bodo proslavili 25-letnico pobratenja mest, kar je lani preprečila vojna v Sloveniji. V nedeljo tudi športna tekmovanja. Tržičani so med letošnjimi prvomajskimi prazniki obiskali prebivalce mesta Ste Marie aux Mineš, konec tega tedna pa jim Francozi vračajo obisk. S srečanjem bodo označili lani predvideno praznovanje 25-letnice pobratenja mest, je povedal tržiški župan Peter Smuk. Del gostov bodo sprejeli že danes ob 18. uri na Ljubelju, drugi del delegacije pričakujejo tam jutri dopoldne, tretji del pa jutri popoldne. Sobotni program predvideva udeležbo na zboru interni-rancev na Ljubelju ob II. uri, popoldanski obisk v Domu Petra Uzarja in svečanost v OŠ Bistrica ob 20. uri, ko bo tudi koncert ob 15-letnici Komornega zbora Peko. Športniki bodo sobotno popoldne izkoristili za izlet na Zelenico. Po kratki spominski svečanosti pri ljubeljskem spomeniku ob 9. uri si bodo v nedeljo dopoldne ogledali Tržič in spregovorili po trži.škem radiu. Od poldruge ure popoldan pa do 18. ure bodo potekala tekmovanja članov in mladincev v nogometu ter rokometu. Rezultate bodo razglasili v nedeljo ob 20. uri v OŠ Bistrica, kjer bo še zabava udeležencev srečanja. • S. Saje Tržič se je predstavil v Nemčiji Tržič, 3. junija - Od 23. do 31. maja so imeli v nemškem Bruchsalu svoj drugi sejem, na katerem so se prvič predstavili tudi Tržičani. Veliko zanimanja za usnjene in tekstilne izdelke, obenem tudi za turistične možnosti. Razdelili so 800 izvodov nove brošure o Tržiču. Prve stike s predstavniki Bruchsala so Tržičani navezali lansko jesen na srečanju v pobratenem mestu Sle Marie aux Mineš v Franciji. Takrat so dobili tudi povabilo za sodelovanje na letos njem sejmu v Nemčiji. Kot je med današnjo tiskovno konferenco povedal tržiški župan Peter Smuk, so za to prireditev pridobili osem razstavijalcev iz obutvene in oblačilne industrije in obrti. Poleg Peka in BPT so svoje izdelke predstavili ludi nekateri tržiški obrtniki. Veliko zanimanja na sejmu je bilo za stojnico Tržiča s ponudbo turizma, ki jo je postavil Pekov aranžer Sašo Ahačič. lam so razdelili tudi 800 izvodov nove brošure o Tržiču v nemškem jeziku. Ob odprtju sejma 90 dali besedo tržiškemu županu Smuku, ki JC predstavil svoje mesto in Slovenijo. Čeprav so tokrat Tržičani niso vključili v prodajo na sejmu, je bila njihova predstavitev na prireditvi s približno 50 tisoč obiskovalci precej opazna Že jeseni pričakujejo v fVžiČU gospodarstvenike iz Bruchsala. s katerimi se bodo dogovarjali o konkretnem sodelovanju.© S. Saje PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Smodnik v košu Ena od gorenjskih značilnosti, ni pa jih ravno malo in nekatere sežejo tudi precej daleč nazaj in hi jih skupaj lahko celo poimenovali kar "Gorenjski sindrom", so na primer tudi tajniki krajevnih skupnostih po posameznih gorenjskih občinah. Da pa bo oznaka o "sindromu" prepričljivejša, še prej povejmo, da je za Gorenjce (občine) že včasih veljalo, da je občinski vrt izredno dragocen, sosedu pa če tudi koza pogine. Da so se sicer redno sestajali in dogovarjali, kako bodo nekdaj s poslanci enotno, skupno nastopali v skupščini, potem pa so v republiki skušali vsak po svoje "ubirati" svoje ali pa tudi sosedove bližnjice, nazadnje pa krivili "zvite Štajerce", ki se "nevzdržno enotno " obnašajo v skupščini. Ta "gorenjska železna srajca" (navada) se danes še vedno (uspešno) nosi. Celo prizadevamo si. da se ne bi raztrgala. Pa ne le v parlamentu; tudi kar zadeva občinske vrtičke. Eden od primerov so tudi prav tajniki krajevnih skupnosti. Pet občin ima namreč tudi pet občinskih politik in razlag, kaj so tajniki. Kaže pa, da si je Kranj (ki je bil že od nekdaj "ponosen", da je bil lahko takšen ali drugačen "poskusni zajček") tudi na tem področju (pri tajnikih) izbral pot "odkrivanja smodnika ". Ker pa odkrivanje še ene nove vrste smodnika pri vseh znanih recepturah ni tako enostavna zadeva, na trenutke poskusi ob spreminjanju receptur izpadejo precej jalovo. Eden takšnih "jalovih poskusov problema tajnikov", ki (recimo) samo potruje iskanje izhoda v slepi ulici, je (morda tudi zaradi pridobivanja na času za nov poskus) metanje vseh napol poklicnih tajnikov v en koš. Omalovaževanje njihovega dela in dokazovanje, da imajo sestavljalci receptur prav, ker tajniki (kjer so napol redno zaposleni), ne opravljajo redno in odgovorno svojega dela, je znana metoda zavlačevanja in motanja sestavijaleev receptur iz zadreg. Že vrabci jo poznajo. Zato morda dobrohoten nasvet: Odkrivanje smodnika v skupnem košu (posplošena kritika na vse napol redno zaposlene tajnike KS) pomeni kvečjemu polnjenje vode v sod brez dna. Pogled čez (občinski) plot bi zagotovo skrajšal "muke". Če pa so sestavljalci receptur vseeno prepričani, da je morda vendarle moč najti smodnik, potem ga bodo nemara zdaj odkrili na pobudo KS Vodovodni stolp, kjer svet krajevne skupnosti zdaj zahteva od njih, da končno že rečejo bobu bob; in da najprej tudi povedo, kateri (konkretno) tajnik je po mnenju sestavlja/cev občinske recep-ture dober, kateri pa zanič. # A. Zalar Zbor krajanov KS Velesovo Nadaljevanje z drugačno zasedbo Adergas, maja - Minuli teden v četrtek so krajani KS Velesovo na /boru potrdili odstop predsednika in sveta krajevne skupnosti Velesovo, nakar so sestavo novih članov sveta KS ponovno zaupali Francu Čebulju. Potrdili pa so tudi predlog ponovno izvoljenega predsednika sveta KS Franca Čebulja, ki je predlagal zamenjavo dveh dosedanjih članov in število članov sveta razširil še za dva člana. Po dobrem mesecu in pol, koje predsednik sveta KS z večino članov sveta odstopil zaradi tako imenovane "tihe oziroma skrite" opozicije, katere delovanje se je najbolj odražalo pri nasprotovanju za lokacijo za mrliške vežice (štiri variante v poltretjem letu), se je zadeva v epilogu na zboru dokaj enostavno razpletla. Nesporna je bila ugotovitev, da je vodstvo KS, predvsem po zaslugi predsednika Franca Čebulja, skupaj s krajani, veliko naredilo na komunalnem in drugih področjih v tem dvein-pol letnem obdobju. Zato je bilo kar nekaj mnenj, da odstopa ne gre sprejeti. Ko pa se je izkazalo, da se pravzaprav tudi v tem trenutku vsi zahtevni programi za letos uresničujejo, kar pa terja ne le enotnost, marveč tudi širšo sestavo dosedanjega sveta KS, je zbor hitro sprejel odločitev, da zaupa najprej mandat še naprej Francu Čebulju, le-ta pa naj sestavi takšen svet, za katerega ocenjuje, da bo učinkovit. In takšnega so potem tudi potrdili. Sicer pa v KS zdaj pospešeno potekajo priprave na začetek gradnje mrliških vežic ne nazadnje opredeljeni lokaciji, razgrnjeni so projekti za hudournik Trskovec, že nekaj časa poteka adaptacija cerkve sv. Marjete na Trati, na vrsti je tudi izgradnja avtobusnih izogibališč, v programu pa imajo tudi asfaltiranje ceste v Velesovem. Poleg sredstev iz natečaja so krajani na zboru izrekli tudi pripravljenost za delo in podporo za uresničitev letošnjega programa. • A. Zalar Nastop Šolskih pevskih zborov - Cerklje - Drevi (danes, 5. junija) ob 18. uri bo v Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah ob koncu šolskega leta koncert pevskih zborov in instrumentalnega ansambla cerkljanske šole. Sodelovalo bo 120 učencev, mladi glasbeniki in pevci pa bodo s slovensko ljudsko pesmijo in s skladbami slovenskih in tujih skladateljev predstavili delo zadnjih dveh let. Zbore bosta vodila Irma Kosec in Damjan Močnik, program pa bo povezoval Ciril Mrgole. Z glasbo osemdesetih let se bo predstavil tudi šolski ansambel. *(kj) Vabljeni na Šaljivo poŠto - Kranj - Na Vrtu pod trto Društvo upokojencev v Kranju pripravlja jutri (v soboto) popoldne tradicionalno, tokrat že peto po vrsti, prireditev Šaljiva pošta. Tokrat ima ime Gasilska šaljiva pošta. Igral bo trio Metoda Praprotnika iz Ljubne-ga s pevko, tri obiskovalce na prireditvi, ki bodo dobili največ pošte, pa čakajo tudi lepe nagrade. Prireditelji še posebej vabijo na prireditev borke in borce, ki bodo jutri imeli srečanje v Majdiče-vem logu. Vrt pod trto Društva upokojencev Kranj je v Tomšičevi ulici 4 v Kranju, prireditev pa se bo začela ob 17. uri. • (ip) Obnova Ceste V LipniŠki dolini - Radovljica - Čeprav se v občini kar vrstijo sestanki o obnovi ceste v Lipniški dolini, pa ponedeljkova seja izvršnega sveta, na kateri so spet razpravljali o cesti, ni dala odgovora na vprašanje, ki prebivalce petih krajevnih skupnosti v dolini najbolj zanima - kdaj bodo cestarji končno le začeli z obnovitvenimi deli. Na seji smo slišali le to, da bodo upravni postopki končani do konca junija. Predstavniki občine. Upniških krajevnih skupnosti, republiške uprave za ceste, Cestnega podjetja Kranj in še nekaterih drugih podjetij so se na sestanku 22. maja med drugim dogovorili,-da bosta izvršni svet in republiška uprava za ceste podpisali pogodbo o začasnem financiranju. Izvršni svet naj bi proučil možnost za najetje premostitvenega posojila, uprava za urbanizem pa takoj izpeljala upravne postopke v občini. Pet dni kasneje je bil sestanek s tistimi, ki za obnovo dajejo soglasja; v ponedeljek, 1. junija, pa še sestanek, na katerem so se dogovorili za obseg del, za katera bodo z razpisom poiskali in v desetih dneh določili izvajalca. Kot smo slišali na seji, se izvršni svet in kranjsko cestno podjetje doslej finančno še nista uskladila in podpisala pogodbe, prav tako pa še ni sklenjena pogodba med izvršnim svetom in republiško upravo za ceste.• C. Z. Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav - Območno enoto Kranj Jutri pravi praznik na Pristavi Pred jutrišnjo prireditvijo Gorenjskega glasa z Radiom Triglav Jesenice na Pristavi v Javorniškem Rovtu, kjer bomo podelili priznanje krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela, bodo že drevi v domu na Javorniku odprli razstavo članov Dolika. Kranj, 5. junija - Za petnajsto prireditev Gorenjskega glasa pod naslovom Novinarski večer in pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav - Območne enote Kranj, ki bo jutri, 6. junija, ob 14. uri na Pristavi v Javorniškem Rovtu, je že vse nared. Z Radiom Triglav Jesenice bomo s kulturno zabavno prireditvijo začeli točno. Upamo tudi, da bo na Pristavi lepo. Če pa bo nagajalo vreme, naj že zdaj velja sporočilo, da bo prireditev s podelitvijo priznanja krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela prihodnjo soboto ob isti uri na Pristavi. Dobimo se torej jutri, točno ob glas, ki ste jo dobili skupaj z va-14. uri; da bo le vreme držalo, bilom, tudi nikar ne pozabi-Pa na naročilnico na Gorenjski te...O A. Zalar Zdaj pa najprej pojasnilo, zakaj tokrat priznanje krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela. Tudi v tej krajevni skupnosti, podobno kot v vseh dosedanjih, kjer smo podeljevali naše priznanje, so v minulem obdobju imeli precej dela na komunalnem področju, pri čemer pa jim ni zmanjkovalo časa za različne dejavnosti na številnih drugih, društvenih področjih. Večina ulic v krajevni skupnosti je na primer že asfaltiranih, seveda jih čaka še nekaj dela. Še posebno zavzeta je že nekaj časa komisija za varstvo okolja, zadnje čase pa na urejanju Zoisovega parka na Pristavi. Ze pred približno desetimi leti so v KS začeli graditi telefonsko omrežje. Sami so kopali in polagali kable. Podobno so potem zgradili tri sisteme kabelske televizije. Še posebno aktiven je vaški odbor v Javorniškem Rovtu, kjer so poleg komunalnih urejanj pred štirimi leti ustanovili tudi gasilsko društvo. Pred petimi leti je bila zgrajena nova osnovna šola na Koroški Beli. Že pred leti so uspeli, da so dobili avtobusno progo v Javorniški Rovt. Zdaj si prizadevajo, da bi postala redna mestna proga. Zadnje časa ima precej dela tudi komisija za socialna vprašanja, ki sodeluje s Centrom za socialno delo v občini. Zaživela je tudi sosedska pomoč. Na društvenem področju pa je KS sploh "bogata". Znan (mednarodno) je njihov tradicionalni Kurirski smuk, ki pa je le eden od številnih različnih tekmovanj med letom. Izredno živahna in bogata je kulturna dejavnost pod okriljem DPD Svobode in skoraj ni društva ali organizacije, ki ga v KS ne bi imeli. Za primer; tudi Radio klub imajo. Za naprej jim načrtov tudi ne manjka. Omenimo samo spet Zoisov park. Sicer pa več o tem in vsem jutri, ko se bodo s skupinami predstavili tudi drugače, tudi z godbeniki, pa tudi novinarji bomo radovedni. Po podelitvi priznanj pa bo seveda veselo z ansamblom Tonija Iskre ob igrah in žrebanju številnih nagrad. Zelo pomembne bodo jutri tudi vstopnice, saj bodo veljale za prireditev, za veselo srečanje po njej in seveda za žrebanje nagrad. Še vedno so v prodaji v Pizzeriji Venecia na Javorniku, v Gostilni Zadruga na na Koroški Beli in v Domu na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Naprodaj pa bodo tudi jutri na Pristavi. Nagrade za žrebanje na Novinarskem večeru v soboto na Pristavi v Javorniškem Rovtu so že prispevali: Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj. Gorenjski glas Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj. Zlatarna Mohorič Viktor Jesenice. Tobačna tovarna Ljubljana. Prodajalna Tina -Sla vi ca Lipicer Jesenice. Chemo Jesenice. Bistro Baron Javornik. Petrol Kranj Javornik. Pizzeria Oven, Mercator Spektrum - Steklarstvo sen is Jesenice, Železarna Jesenice - Hrast Restavracija Kazina. Pekarna Vidic Franci Mlakar Jesenice, Trgovsko podjetje AS d.o.o. Salon Avtotehna Jesenice, Borovo Jesenice, Turistično društvo Jesenice, Kompas Pegaz p.o.o. Jesenice, Zarja Novost Jesenice, Intima Jesenice. Murka Supermarket Union Jesenice, Merkur Union Jesenice. Supermarket Union Jesenice, Poto Triglav - Ekspres studio Polaroid Praprotnik Boris Jesenice. Janez Jenko Dežni-karstvo Jesenice, Cvetličarna Alfonz Kališnik Jesenice, Domača lekarna Jesenice, Semenarna Male Hvalice Discus Jesenice, Š & Š Barel Trgovina Titova 22 Jesenice, Ambient Jesenice, Sadje zelenjava Bonita Jesenice, Kovinotehna Železnina Jesenice, M. Schop Jesenice. Zarja poslovalnica Kekec Jesenice, Ona On Jesenice, Par-fumerija Zarja Jesenice, Trgovina na veliko in malo Primus Jesenice. DŽS Knjigarna Jesenice, Bistro Ciklama Jesenice, Prodajalna Tom Železniška postaja Jesenice, Avtonega Pero Pogačar Javornik. Avtonega Sovulj Josip Javornik, Gorenjka Jesenice, Diskont Zug-\vitz-Klinar Jesenice, Kovinotehna Celje Tuži nar Jesenice, Bullet Tekstilna trgovina Jesenice, Vodovod Jesenice, Papirnica Orbita Jesenice, Butique 5 Jesenice, Mini market VaM Mitja Klemene Jesenice, Merkur Kranj Jesenice, Trgovina Klas Javornik, Trgovina TP Straža Jesenice, GG Bled Tozd Gozdarstvo Jesenice, Standard konfekcija Jesenice, Zarja poslovalnica Domoprema Jesenice, Trgovina Mica Jesenice, Kozmetični atelje Benedičič Renata, Kemična čistilnica in pralnica Jesenice, TP Delikatesa Jesenice, Avto Line Jesenice, Semenarna Jesenice, Usluga Export-lmport trgovina Jeans Club PAC Jesenice. Mavrica Jesenice, Trgovina Blaženka Javornik, Planika obrat Breznica, Železarna Jesenice, Elektro Gorenjske PE Elektro Žirovnica, Izdelovanje spominkov Tavželj Anton Tomšičeva 99, Bife Pri pijanem fazanu Jesenice, Planinsko društvo Jesenice. Gledališče Tone Čufar Jesenice, M EGA Športna dejavnost poslovalnica Jesenice, Hotel Triglav Mojstrana. Industrija plastičnih izdelkov Jesenice, Frizerstvo Francka Koroška Bela, Frizerski salon Janez Novak Koroška Bela. Lovska družina Jesenice, Železarna Jesenice Vroča valjamo trakov in debele pločevine, Kolinska Vila Moj mir Bled. Živila Kranj. Trgovina Zois Radovljica poslovalnica Jesenice, Avtosenis Peter Primožič Javornik, Ansambel Tonija Iskre. Karavanke transport Jesenice, Kidričeva 41. Oniks Jeseni- Kanalizacija v Poljanah Letos najprej Predmost - Hotovlja Izbrani najugodnejši izvajalec Komunalno podjetje Ljubljana naj bi po pogodbi začel z deli 8. junija in jih končal na tako imenovanem kanalu B še letos. Poljane, 5. junija - Na podlagi ponudb za najugodnejšega izvajalca B že jasno, da bomo na podlagi so v krajevni skupnosti Poljane v gradbenem odboru aprila letos izbrali najugodnejšega izvajalca za gradnjo prvega dela kanalizacije v Poljanah. Tako imenovani kanal B od Predmosta do Hotovlje bo gradilo Komunalno podjetje Ljubljana. To pa so šele prva etapa izgradnje celotne kanalizacije. Imajo pa že projekte za vse primarne kanale in sicer za kanal A v smeri proti Volči in tudi za kanal S, ki bo potekal od vasi Dobje, skozi Poljane do bodoče čistilne naprave. Za gradnjo kanalizacije v Poljanah oziroma v krajevni skupnosti so se odločili že precej prej in tudi že pred časom so se lotili vseh potrebnih priprav. Da najprej zgradijo kanal B od Predmosta do Hotovlje, so bili razlog pogovori s sosednjo krajevno skupnostjo Gorenja vas, da bi kanalizacijo morda zgradili skupaj z eno čistilno napravo. Načrtovana skupna kanalizacija bi tako zajemala vasi Poljane, Gorenjo vas in Hotavlje. Strokovna ocena iz Hidroinženiringa (inž. Čepon) pa je pokazala, da bi samo gradnja kanala med Gorenjo vasjo in Poljanami bila dražja, kot izgradnja dveh, za vsako KS posebej, samostojnih čistilnih naprav. "Zato odločitve o gradnji skupne kanalizacije še ni, kaže pa, da bo najbrž prevladala odločitev o dveh čistilnih napravah," je pred dnevi povedal predsednik sveta KS Poljane Roman Dolenc. "Sicer pa letošnja izgradnja kanala B ne bo vplivala na takšno ali drugačno odločitev. Za nas oziroma za gradbeni odbor je pomembneje, da je izgradnja vseh treh kanalov (A, B, S) v skupni dolžini 2500 metrov vrednotena 28 milijonov tolarjev, skupaj s čistilno napravo v Podpečni pa na okroglih milijon mark." In kako ste se zdaj odločili za financiranje letošnje gradnje kanala B? "V gradbenem odboru smo že pripravljali pravilnik o deležu tako večjih uporabnikov kot bodočih imetnikov priključkov. Takrat smo tudi pojasnili odločitev za gradnjo uličnih kanalov in za tako imenovani solidarni pristop, pri čemer bi moral vsak, ki bo priključen na kanalizacijo, sam pokriti tudi 15 metrov. Ostali skupni strošek pa bi pokrili ali na podlagi referenduma ali pa s priključno pristojbino. No, zdaj je glede gradnje kanala uspelih finančnih dogovorov pokrili celoten strošek letošnje gradnje. Zato se bomo o pravilniku in pogojih opredeljevali kasneje." Gradnja se bo po pogodbi s Komunalnim podjetjem Ljubljana začela že prihodnji mesec (8. junija) in sicer najprej na najtežjem odseku v dolžini 200 metrov in sicer lokalne ceste Poljane - Drnovškov mlin do utoka v kanal S. Ta del bo potekal deloma tudi po koritu Sore. Ostalega pol kilometra kanalizacije pa bo potekalo po kmetijskih zemljiščih in se bodo zato gradnje na tem odseku lotili po 1. septembru. Sicer pa mora biti po pogodbi letos kanal B v dolžini 700 zgrajen. Pri- Prijeten izlet in oddih Dragočajna, maja - 1. maja je Turistično društvo Dragočajna - Moše, ki je lani ob 30-letnici na prireditvi in podelitvi priznanja Gorenjskega glasa odprlo nove društvene prostore, začelo turistično sezono v Kampu Smlednik v Dragočaj-ni. Nekaj domačih in tujih gostov so letos že zabeležili. Ugotavljajo pa precejšnje zanimanje med domačimi gosti za postavitev počitniških prikolic v kampu. Pričakujejo, da bodo v sezoni tudi tujci prehodni in stalni gostje kampa. Sicer pa bo kamp z okolico letos nedvomno prijeten in prijazen izletniški in počitniški kraj za pre-nekatere goste tudi ob koncu tedna. Ze zdaj si številni izberejo sprehod in popoldansko rekreacijo na teniškem igrišču v kampu, kjer je tudi okrepčevalnica Vilija Ambruša. Odprta je vsak dan od 10. do 22. ure, ob nedeljah popoldne in zvečer pa je ob njej glasba s plesom in ob osvežitvi tudi postrežba z jedili na žaru. Vse dneve v tednu, tudi ob sobotah in nedeljah, je ob kampu odprta tudi trgovina. Podpredsednik društva Srečo Rozman pravi, da bo letos v hodnje leto pa pridejo na vrsto projekti Predmost, Hotovlja in Poljane. Kaj pa šola? Tudi zanjo je bilo v kraju precej zavzemanja. "Bili so predlogi, da bi denar Sklada stavbnih zemljišč namenili za šolo. Potem se je izkazalo, da to ne gre, ker je denar sklada strogo namenski. Po planu druženih investicij v občini pa je bila naša šola šele na osmem mestu in bi tako prišli na vrsto šele nekje leta 2000. Odločitev za kanalizacijo seveda zdaj ne pomeni, da smo šolo postavili na "stranski tir". Zagrabili bomo za vsako priložnost, ki bi se pokazala in tudi računamo, da nam bo uspelo tudi na tem področju nekaj premakniti." • A-Zalar kampu najbrž kar precej domačih počitniških prikolic, saj nenazadnje celoletni pavšal za prikolico v kampu znaša 12 tisoč tolarjev (vključno z elektriko), kar nedvomno ni pretirano. Ob letošnji ponudbi rekreacije, oddiha, sprehodov, športa, ribolova... pa si bodo v društvu in kampu prizadevali, da bo kamp z okolico prijeten in prijazen kraj za izletnike in goste. • A. Z. J0 PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Seja jeseniškega izvršnega sveta Polovico plače za komunalne stroške Jesenice, 4. junija - Oba sindikata - Neodvisnost in Svobodni sindikat - sta protestirala proti podražitvam komunalnih stroškov. Izvršni svet je obravnaval temeljito analizo. 120 železarjev, ki so na bolniški, mora za komunalne stroške odšteti skoraj polovico svojih prejemkov. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim obravnavali tudi protest obeh sindikatov - Svobodnega in Neodvisnega - zaradi precejšnje podražitve komunalnih storitev v jeseniški občini. Pristojne občinske službe so pripravile natančno analizo o tem, kakšen delež v prejemkih predstavlja plačilo vseh komunalnih storitev. Iz analiz, ki jih bodo na posebnem sestanku predstavili tudi predstavnikom obeh sindikatov, izhaja, da je znašalo povprečno mesečno plačilo bi- valnih stroškov v jeseniški občini decembra 2.500 tolarjev, aprila 3.700 tolarjev in maja 5.700 tolarjev. Za izračun so vzeli štiričlansko družino, ki prebiva v stanovanju s 50 kvadratnimi metri in porabi 16 kubičnih metrov vode. Najbolj so podražitve prizadele 120 delavcev Železarne, ki so trenutno v bolniški, saj plačilo bivalnih stroškov predstavlja kar 44 odstotkov vseh njihovih mesečnih prejemkov. Ta delež je pri tistih, kjer oba zakonca prejemata zajamčeni osebni dohodek 15 odstotkov, pri enem zajam- čenem osebnem dohodku 31 odstotkov, 21 odstotkov pri tistih, kjer eden prejema starostno pokojnino, kjer pa je družinska pokojnina, je delež bivalnih stroškov kar 29 odstotkov. Takih upokojencev pa je v jeseniški občini kar 1.418. Ugotovili so - in s tem bodo seznanili tudi oba sindikata, da je v resnici od decembra do maja delež komunalnih stroškov v prejemkih prebivalstva padal in da v povprečju zaradi podražitev ni bilo večjih odstopanj. V povprečni železarski plači je treba za komunalo odšteti 23 odstotkov. Izračunali so tudi delež stroškov za posamezne panoge in tako prišli do podatka, da je v družinah, kjer imajo samo eno plačo, v povprečju treba za stroške nameniti od 9 do 15 odstotkov. V razpravi so poudarili, da se bo sčasoma treba posloviti od tega, da bi bilo stanovanje socialna kategorija in da se bodo morali tisti, ki stroškov ne bodo zmogli, preseliti v socialna stanovanja. Treba je tudi ločiti med tremi kategorijami komunalnih stroškov: vodarino in odvoz morajo plačevati vsi občani, ogrevanje slaba tretjina prebivalstva... Najemnine so za sindikat še najbolj sporne, saj jih plačuje približno polovica občanov. Za Jesenice pa se med drugim nakazuje še en problem: kaj bo s tistimi, ki nimajo državljanstva, ker zanj sploh niso prosili in bodo izpadli iz vseh sistemov socialnih pomoči. V prihodnje pa se obeta tudi nova zakonodaja, po kateri sploh ne bo več subvencij za stanovanja. • D. Sedej Zakon o družinskih prejemkih v javni razpravi || gJnckolOgU breZ IldpOtniCC Država bo poskrbela za otroke Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo je pripravilo nacionalni zdravstveni program, javnosti pa predložilo tusdi zakona o socialni varnosti in družinskih prejemkih ter izhodišča družinske politike. Otroški dodatek naj bi dobili vsi otroci. V osnutku zakona je predla- sti dobili različne zneske, ki naj gan tako imenovani univerzal ni otroški dodatek, saj je predlagatelj sledil načelu, da mora država poskrbeti za vse otroke. Doslej je bil otroški dodatek bi se gibali od 16 do 23 odstotkov zajamčene plače v Sloveniji. Izvzeti naj bi ne bili niti otroci bolje situiranih staršev, vendar bo materialni položaj socialna pomoč, ki so jo za otrok iz tega družbenega razre- otroke dobili starši z nižjimi prejemki, za to socialnovar-stveno pravico pa niso smeli presegati določenega cenzusa. Zdaj naj bi bili otroškega dodatka deležni vsi otroci. Znesek naj bi pokril petino otrokovih minimalnih stroškov. Otroški dodatek ne bi bil enoten. da uravnavala davčna politika. Otroški dodatek se bo namreč upošteval v davčni osnovi. Poleg otroškega dodatka zakon o družinskih prejemkih ureja tudi denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta. Se vedno predstavlja sto odstotkov plače, odmerjeno pa Pač pa bi otroci različne staro- je od zadnje plače pred nastopom porodniškega dopusta. Kasneje se valorizira skladno z gibanjem plač zaposlenih v Sloveniji. Matere (ali očetje), ki nimajo pravice do denarnega nadomestila, pa bodo dobivali starševski dodatek, ki znaša 52 odstotkov zajamčene plače. Ob rojstvu otroka staršem pripada tudi pomoč za opremo novorojenčka, in sicer v obliki zavitka z otrokovo opremo, kar so matere dobivale že prej. Vse omenjene pravice pripadajo staršem, ki so državljani Slovenije. • D.Z. Slovenija je še pred sprejemom v Združene narode poslala članka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Na ministrstvu za zdravstvo že deluje komisija za sodelovanje z njo. kije že sprožila ustrezne aktivnosti, da bi Slovenija postala viden in upoštevan član. je o sprejemu v svetovno združenje dejal zdravstveni minister dr. Božidar Voljč. Letovanje ob Kolpi Demokratični forum iz Kranja, s sedežem na Poštni 3, vabi mlade med 14. in 18. letom na poceni letovanje v Marindolu ob Kolpi. Letovali bodo med 12. in 25. julijem. Obljubljajo, da bo Zabavno: vožnje s kanuji, plavanje, učenje plesa in igranja na kitaro, žuri pozno v noč... Po želji bodo pilili tudi nemščino in angleščino, se pripravljali na popravce iz matematike in fizike, sodelovali v igralski skupini. Prijave zbirajo do 15. junija, cena letovanja pa je 120 DEM v tolarski protivrednosti. Razen tega le-toviščarji potrebujejo le še spalno vrečo. Ljubljana, 1. junija - Nova zdravstvena zakonodaja med drugim določa, da si ljudje lahko izbiramo splošnega zdravnika in zobozdravnika. Namestnica ministra za zdravstvo dr. Marica Marolt - Gomišček pa je na novinarski konferenci opozorila tudi na možnost proste izbire ginekologa. Po starem so žene za obisk pri ginekologu na kliniki potrebovale napotnico splošnega zdravnika, kar je med pacientkami povzročalo precejšnje nezadovoljstvo. Zdaj jim po napotnico ne bo več treba, z večjo dostopnostjo ginekologa (tudi s klinike) in manj administrativnih ovir se bodo poslej žene lažje odločale za preventivne preglede. • D.Ž. Nič več prikrajšani bolniki Ljubljana, 1. junija - Bolniki, ki so na bolniški dlje kot 30 dni, so po novi zdravstveni zakonodaji hudo prikrajšani. Nadomestila jim namreč izračunava zavod za zdravstveno zavarovanje, ki pa z valorizacijo nadomestil kasni za dva meseca. Zaradi statistične zamude so, denimo, nadomestila teh bolnikov v trži-škem Peku, tudi do 7.000 tolarjev nižja od nadomestil delavcev, ki so na bolniški krajši čas. DDirektor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Koširje na novinarski konferenci ministrstva za zdravstvo obljubil, da bo pomanjkljivost kmalu odpravljena. Zavod je namreč aprila predlagal vladi sklep o načinu valorizacije osnov za obračun nadomestil. Pričakuje, da bo sprejet te dni in izboljšal materialni položaj huje bolnih. Sklep naj bi veljal od I. marca dalje (odkar so bolniki z zakonom prikrajšani) za vse bolnike, ki so bili v tem času na bolniški dlje kot 30 dni. •D.Ž. Otroški direndaj Kranj, 5. junija - Na parkirišču pred avlo kranjske skupščine se bo jutri, 6. junija, ob 10. uri, začel zdaj že tradicionalni Otroški direndaj. Pripravljajo ga kranjski vrtci v sodelovanju s pevko Romano Krajnčan. Vzgojiteljice pripravljajo delavnice, tehnične, lutkovne, glasbene, kjer bodo otroški obiskovalci lahko ustvarjali. Ponudili bodo tudi slaščice, ki jih pečejo v vrtcih. V zabavnem delu prireditve, ki ga bo vodila Romana Krajnčan, pa se bo na odru zvrstilo deset finalistov s pevskega tekmovanja Zlati glas Direndaja, nastopili bodo akrobati, svoje šale bo stresal klovn. Otroška trgovina Pedenjped bo priredila modno revijo, v »frizerskem salonu« bodo otrokom oblikovali pričeske... Organizatorji sicer pravijo, da je naročeno lepo vreme. Če pa bi vendarle deževalo, bo prireditev prihodnjo soboto. • D. Ž. Naš odnos do narave Radovljica - Stranka demokratične prenove Radovljica prireja danes, v petek, ob 19. uri v dvorani občinske skupščine v Radovljici javno tribuno z naslovom Naš odnos do narave. MALA ANKETA Dijaki nosijo malico od doma Kranj, 3. junija - Dijaški in študentski standard je nikakršen. Novi, nižji cenzus za pridobitev republiške štipendije, je sicer pomnožil vrste štipendistov, vendar pa so bolj ali manj pičli štipendijski zneski skromna uteha za drage učbenike, vožnje v šolo, malice ali bivanje v študentskih domovih. Kadrovskih štipendij domala ni več oziroma znatno zaostajajo za republiškimi. Štiri dijakinje četrtega letnika kranjske ekonomske šole smo vprašali, kako krmarijo skozi draginjo. Nataša Čim-žar: »Vsa štiri leta dobivam republiško štipendijo, zadnji mesec je znašala okrog I x 5.400 tolar- jev. Denar porabim za šolo, malico, nekaj malega ostane 'udi za kakšno "cunjico" in coca-colo. Žepnine mi starši ne dajejo. V srednji šoli še nekako pokrijem stroške, bolj J^e skrbi, kako bo jeseni, ko °om na fakulteti.« Meta Kovač: »Sem ena redkih kadrovskih šti-pendistk v Šoli. Ze od prvega letnika me štipendira kranjski Merkur. Zadnja štipendija je dosegla okrog 1.800 tolarjev. Denar porabim za malenkosti, za kaj več ga je premalo. Mislim, da bi tudi za kadrovske štipendije morala veljati neka pravila o višini. Šolske knjige bi morale biti cenejše, dijaki jih fotokopiramo, da je ceneje ali si jih sposojamo v knjižnici. Sošolke, ki nimajo štipendij, so še na slabšem, takih je v našem razredu večina.« Vesna Čulig: »Štipendije nimam, starši pa mi tudi ne morejo več toliko dajati, kot so mi včasih. Mesečne žepnine nimam, denar dobivam sproti, za nujne izdatke. Še v prvem letniku smo sošolke redno ob koncih tedna hodile na pizzo, zdaj si tega razkošja ne moremo več privoščiti. Po mojem bi vsak dijak in študent moral imeti štipendijo. Po šoli se bom poskusila zaposliti, veliko dijakov se prav zato, ker dela ni, rešuje s študijem.« Helena Potočnik: »V družini sem edinka, republiške štipendije nimam, nudba drovskih za naše poka- je po- dročje izredno pičla. Sama s šolanjem in denarjem posebnih težav nimam, večina sošolk pa je zelo na tesnem. Največ težav ima sošolka iz Tržiča, ki sicer ima štipendijo v Peku, vendar je doma šest otrok. Razlike med dijaki so vidne, zlasti skromni so vozači z Jesenic. V enem razredu so se zaradi denarja morali odpovedati maturantskemu izletu, veliko dijakov nosi malico s seboj. V šoli lahko dobiš sendvič in napitek za 75 tolarjev, to ni malo.« • H. Jelovčan, foto: G. Šinik V Sloveniji je 60 tisoč beguncev Bojijo se epidemij V Sloveniji je zdaj že 60 tisoč beguncev iz Bosne. 15 tisoč jih je nastanjenih v več kot 60 zbirnih centrih, ki so jih v večini slovenskih občin odprli po odredbi Republiškega štaba za civilno zaščito. Glavnina beguncev še vedno prebiva pri družinah. Z množico beguncev, ki je že petkrat presegla materialne in nastanitvene zmožnosti naše države, se ukvarjajo humanitarne organizacije, socialno delo, štabi civilne zaščite, za delo z begunci so organizirana javna dela, vključili so se prostovoljci... Huda je socialna stiska beguncev, ki so prihežali iz Bosne. Veliko je nosečih žensk, nekatere so dodatno obremenjene zaradi zlorabe med vojno, svoje pa zahteva tudi veliko število otrok. Problemi se kopičijo tudi v družinah, ki so sprejele begunce v oskrbo, ker jih utesnjujejo prostorska stiska in nevzdržne razmere. Kjer je neizbežno, jim pomagajo z enkratnimi denarnimi pomočmi, sicer pa so deležni prehrambenih paketov Rdečega križa, je povedal Franc Imperl, namestnik ministra za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Slednje je za begunce priskrbelo tudi precej mednarodne pomoči: z Danske je že januarja prispel tovornjak z otroškimi oblačili in odejami, maja pa pomoč za prizadete otroke; Švica je ponudila trimesečno brezplačno oskrbo za 400 otrok. Danska denarno pomoč v višini 2 milijona dolarjev, Nizozemska pa je pomoč namenila enemu od hrvaških zavodov za otroke. Kot je na junijski novinarski konferenci povedal minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo, dr. Božidar Voljč, so z zaposlitvijo nekaterih nezaposlenih mladih zdravnikov skušali izboljšati raven zdravstvene oskrbe beguncev. Z naraščanjem njihovega števila namreč raste tudi zdravstveno tveganje, ki bo v toplejših mesecih še večje. V primeru epidemij (za zdaj še ne vedo zanje) pa se bo treba odločiti o nadaljnjem sprejemanju beguncev. Med tistimi, ki prihajajo k nam, ne moremo delati nikakršne zdravstvene selekcije. V druge države jih ne moremo pošiljati, saj so na dunajski konferenci jasno pokazale zaenkrat samo pripravljenost za materialno pomoč. Minister Voljč je v zvezi s slednjo opozoril na manj znani problem, zdravila, sanitetni material, hrano, oblačila in ostale oblike pomoči tujina nabavlja in plačuje drugje, medtem ko bi bilo Sloveniji v veliko pomoč, če bi jo po dogovorjenih cenah kupovale pri nas. Zdravstveno ministrstvo je nekaterim humanitarnim organizacijam že posredovalo nekaj ponudb s ceniki, vendar zaenkrat še ni odgovorov. V Sloveniji je namreč omenjenega blaga dovolj, drži pa, da so cene tovrstnih proizvodov praviloma višje kot v svetu in da marsikateri naš proizvajalec ne pristane na evropske cene. Seveda bi se dalo dogovoriti za ustrezne subvencije. Minister Voljč opozarja, da bo na tem področju najbrž težko prodreti, saj druge države znajo dobro čuvati svoj denar. FL • D. Z. Zlebir STOLPEC ZA UPOKOJENCE | Še ena izmena v Moravskih Toplicah - Društvo invalidov Kranj obvešča, da bodo zaradi velikega zanimanja za Moravske Toplice organizirali še eno izmeno za sedemdnevno zdravljenje, in sicer od 25. septembra do I. oktobra. Prijave z akontacijo 3.000 tolarjev bodo sprejemali do polne zasedenosti avtobusa. Selški upokojenci bodo razstavljali - Na letni skupščini društva upokojencev za Selško dolino v Železnikih so sprejeli tudi program dela za letos. Ta predvideva tudi odprtje razstave ročnih del, ki bo 20. junija v prostorih muzeja na Plavžu. Upokojenci bodo razstavljali ročne izdelke iz lesa, opletiva in šibja, sodar-ske in druge izdelke, manjkale ne bodo niti čipke, vezenine in pletenine. Razstavljene izdelke bodo naprodaj po zmernih cenah. VESTI Obisk invalidov iz Pomurja Kranj, 30. maja - Minuli konec tedna so se na obisku na Gorenjskem mudili invalidi iz Murske Sobote in Ormoža. 50 invalidnih otrok in njihovih staršev, gostov Družbe CC humanitarni programi in Društva za pomoč duševno prizadetim iz Kranja, si je najprej ogledalo kranjske delavnice pod posebnimi pogoji, nato zavod Matevža Langusa v Radovljici, potem pa so jih popeljali na turistični ogled Gorenjske. Svetovanje po telefonu Kranj, junija - Center za socialno delo Kranj ponuja pomoč občanom po telefonu. Na voljo so vsak dan, razen srede, od 16. do 18. ure, tudi ob nedeljah in praznikih, na telefonski številki 064/213-581. Nudijo različne informacije s področja socialnega dela, možnost prvega kontakta s centrom za socialno delo, ob problemu pa klicatelja povežejo z ustreznim strokovnim delavcem. Anonimnost je zagotovljena. Veselite se z nami Šenčur, 7. junija - Društvo prijateljev mladine Šenčur prireja v nedeljo, 7. junija, zabavno prireditev »Veselite se z nami«, ki je namenjena otrokom, mladini in odraslim. Prireditev bo na igrišču pred osnovno šolo v Šenčurju. V delavnicah bodo otroci ustvarjali z glino, papirjem, lesom, barvali na asfalt, nastopali na odru »korajžnih«, gledali lutkovne igrice in sodelovali v zabavnih športnih igrah. Vse dejavnosti so brezplačne, čakajo tudi nagrade. K sodelovanju vabijo tudi navijače! Za otroke, prijatelje iz Bosne Žrtve divje vojne v Bosni so največkrat nedolžni ljudje vseh narodnosti in vereizpovedi. Posebno nemočni so otroci, ki odhajajo v pregnanstvo s svojimi starši ali celo brez njih. Zveza prijateljev mladine iz Kranja v dogovoru z občinskim Rdečim križem prosi vse šolarje, da se pridružijo akciji pomoči. Hkrati opozarja vodstva šol in druge, da ni več potrebe po zbiranju oblačil in šolskih potrebščin in se vsem za prineseno lepo zahvaljujejo. Pač pa primanjkuje toaletnih potrebščin, zobne kreme, mila, toaletnega papirja, brisač in opreme za dojenčke. Zato prosijo, da te prinesete neposredno na sedež Rdečega križa Kranj, Bleivveisova 16, ali jih prej pokličite po telfonu 215-564. V imenu beguncev vnaprej lepa hvala. GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA "Slovenci in letalstvo " v počastitev prvega dneva slovenskih letalcev Letenje je Slovencem v krvi Danijel NARDIN, predsednik Letalske zveze Slovenije: "Mislim, da bo imela družba tudi v prihodnje primeren odnos do te športne dejavnosti. Doslej smo si pomagali skoraj popolnoma sami." Branivoj MAJCEN, dolgoletni pilot in soustano-vitelj Adrie: "Zapustili smo dokaj zanesljive položaje civilnih pilotov pri Jatu in se odločili, da bomo pomagali slovenskemu civilnemu letalstvu. Ustanovili smo ga leta 1961. Dobili smo prva štiri letala, nismo pa imeli niti ene posadke." Janez ZEROVC, raziskovalec letalske zgodovine: "Rusjan je šel v korak s tedanjo Evropo, saj je poletel le dan kasneje, ko je Bleriot preletel Rokavski preliv. Danes pa sledi Evropi Elan, ki izdeluje vrhunska jadralna letala." Pavel BURJA, direktor Alpskega letalskega centra Lesce: "Trudimo se maksimalno izkoristiti naravne popgoje, ki jih naš center ima. Tujci, ki prihajajo, me preprečujejo, da ni lepšega letališča." Jelko KACIN, minister za informiranje: "Rešiti moramo problem kontrole zračnega prostora v miru in dobiti nekaj avionov, ki jih bomo v primeru kršitve našega zračnega prostora poslali v zrak." Osrednja vprašanja Glasove preje so bila financiranje letalske športne dejavnosti, problemi preživetja Adrie Airvvavs, kontrola našega zračnega prostora, registracija letal, od katerih jih je večina do nedavnega letela pod jugoslovanskimi oznakami, in formiranje slovenskega vojnega letalstva. Omizju sta se zato pridružila še dva gosta Glasove preje: Marjan BIZJAN, pilot in vodja inšpektorata za letalski promet pri slovenskem prometnem ministrstvu, in Jože PERHAVC, vodja registra letal. Slovenci nočemo z neba NARDIN: "Na dva milijona prebivalcev imamo kar 2000 letečih žena in mož, kar je edinstven primer za tako majhno državo. Imamo več kot 70 jadralnih letal v 12 letalskih šolah, nad 50 motornih letal in veliko tako imenovanega alternativnega letalstva, od motornih zmajev do lahkih letal. Imamo dovolj učiteljev. Danes bolj letimo za svoj žep kot od družbenih sredstev. Delež družbene pomoči se je v preteklosti gibal od 17 do 30 odstotkov. Leščani so za letenje in padalske skoke rušili jeseniške plavže, drugje so imeli po kleteh in drvarnicah stružnice. Prehod na trženje in tržno gospodarstvo nas ne bo zrušil z neba." KACIN: "Vedno več ljudi poskuša ustvariti možnosti za samostojno letenje. Smo v fazi razcveta alternativnega letenja. Na pohodu so balonarji in prepričan sem, da ne bo treba čakati dve leti, ko bo odkrita kakšna nova, drugačna oblika letenja. To je izziv za Letalsko zvezo Slovenije, ki mora prevzeti pod svoje okrilje vse te nove dejavnosti." NARDIN: "Mislim, da smo jih vzeli za svoje in da klasični piloti nimamo nobenih pomislekov zoper nje. Dejansko je to cenejše letenje. Problemi so bili v začetku zaradi divjega letenja. Sedaj to urejamo. Pohod alternativne aviacije je nezadržen in tako letenje je tudi cenejše." BURJA: "Lahko smo ponosni na padalce. Bogdan Jug je bil leta 1986 svetovni mladinski prvak, leta 1990 pa Branko Mirt svetovni prvak v skokih na cilj, lani pa Roman Pogačar v para skiju. Pogoji za delo so težki, vendar vztrajamo. Letalstvo je vzgoja mladih. Modelarstvo utrjuje ročne spretnosti in bogati teoretično letalsko znanje. Letalstvo je nenehno učenje in nenehno usposabljanje. Na letališču pa se dobi predvsem odkrite in dobre prijatelje." NARDIN: "Varno letenje je prvenstvena naloga naše organizacije. V zadnjih 20 letih nismo imeli hujših nesreč. Mi smo sami povečali obvezen nalet za podaljšanje pilotskega dovoljenja z 10 na 20 ur. Praksa nas uči, da nikdar ni odpovedal stroj, ampak človek. Izgub, materialnih in človeških, si ne smemo dovoliti." Nalomljena krila Adrie KACIN: "Adria je danes na neki način na natezalnici. Postavlja se vprašanje preživetja družbe, ki je ta trenutek prevelika za trg. Priča smo tudi prizadevanjem nekaterih avtorjev, da bi Adrio tudi zaradi nekaterih drugih razlogov posadili na zatožno klop." MAJCEN: "Že leta 1957 je bila formirana komisija, ki je napravila elaborat Civilno letalstvo republike Slovenije. Predsednik te komisije je bil Mirko Zlatnar, v njej pa je bil tudi inž. Jože Osterman. Že ob ustanovitvi so nekateri govorili, da je Adrio treba ukiniti. Okrog leta 1968 so spet govorili o likvidaciji. Država, ki nima civilnega letalstva, ni država. Ali, kot je rekel pilot Bakič: Civilno letalstvo je lepa deklica, ki mnogo zahteva in malo daje" BIZJAN: "25 let sem bil pri Adrii. V prvi krizi ni bil toliko problem tržišča kot problem neustrezne flote v nepravem času. Ko je bil problem flote rešen, se je začel nagel razvoj. Pokazalo pa se je nekaj. Eno leto krize je osiromašilo podjetje za najboljše kadre. Tudi gospod Majcen je moral s trebuhom za kruhom. Položaj se je popravil, vendar je bila tradicija kvalitete prekinjena in v tako vrhunskih dejavnostih se težko v kratkem času vzpostavi nova kvaliteta. To je bil razlog za preveliko število nesreč. Ciklus nesreč je bil z Ajacciom zaključen. Flota se je modernizirala na osnovi tržnih pro-gnoz, predvsem prevozov turistov na Jadran, kar je predstavljalo 75 odstotkov kapacitet. Vendar so se že pred vojno začele stvari krhati. Turizem je pešal, Jat je začel z nelojalno konkurenco, rang potnikov je padal in to je pomenil nižji cenovni razred. Največji udarec pa so bili trimesečna prizemlji-tev po lanski vojni, pa poškodovana letala. Sedanji plan letenja je tako reven, da se taka flota ne more vzdrževati. V prihodnje bo treba obseg dejavnosti prilagoditi trgu. Sedaj letal niti prodati ni mogoče, ker je Viktor Ličar, starosta slovenskih pilotov Janko Pera t, zavezniški letalec: "Letalci, ki smo prišli iz Alžira in Bližnjega Vzhoda, imamo svojo organizacijo in sprejemamo 6. junij kot skupni praznik našega letalstva, ki ga brez nas Prekomorcev ne bi bilo. Delovali smo po Dalmaciji. Če primerjam današnje početje jugoslovanskih pilotov, sem prizadet. Piloti spitfirerjev so imeli pod vsakim krilom eno bombo. Če niso naleteli na cilj, so jih morali odvreči v morje in ne na naseljene kraje. Če pa so bili tarča štabi v točno identificiranih stavbah, so šli v napad huricani, ki so imeli rakete in so precizneje streljali. Mi smo za muzej na Brniku." Brezpogojna slovenska registracija Na Glasovi preji je bilo postavljeno vprašanje registracije slovenskih letal. Po besedah Jožeta Perhavca imamo v Sloveniji okrog 200 letal, ki bodo ta teden vsa registrirana, vsaj začasno. Kontrola bo strožja, saj je prva, velik problem pa je tudi nepopolna dokumentacija. Zmaje in jadralna padala pa naj bi registrirala Letalska zveza Slovenije in ne državni register letal. Zavlačevanje je tudi posledica mnenja nekaterih klubov, da je s staro registracijo lažje leteti na ozemlju bivše Jugoslavije. Predstavniki Alpskega letalskega centra, državnega registra letal in Letalske zveze Slovenije so zagotovili, da bodo konec tedna imela vsa plovila, ki bodo sodelovala na jutrišnjem mitingu, slovenske registracije. Perhavc je povedal, da bo dobil kmalu še tri sodelavce in bodo potekali registracijski postopki hitreje. postala po zalivski vojni njihova tržna vrednost manjša od kreditnih obvez, ki jih ima posamezno letalo. Adria poskuša s posojanjem letal in posadk na tujem, vendar je to le začasna rešitev." KACIN: "Adrii je treba pomagati, da se s kadri in floto izvleče iz težav in da se z manjšimi letali, potem ko bo mir, le pojavi v državah nekdanje Jugoslavije. Ni tako preprosto ustvariti nove družbe, kot si kdo misli. Ni tako preprosto tržiti tako družbo in vzdrževati celotno floto. V vseh sporazumih, ki jih je doslej glede zračnega prometa sprejela Slovenija, je zagotovljena reprocite-ta s pravicami Adrie. Zadnji tak sporazum smo podpisali z Madžari, vendar je razlika v tem, da imajo Madžari Jaka 40 z manjšim številom sedežev in bo morda rentabilno letel do Ljubljane, devetka v Budimpešto pa nikdar ne bo polna. Dokler Adria ne bo imela primernega letala, se seveda o repro-citeti težko pogovarjamo." Pomirjeni kontrolorji letenja PERHAVC: "Napovedan je bil štrajk kontrolorjev letenja na letališču Brnik. Trenutno so stvari urejene. Vendar oni še mislijo, da so premalo plačani. Malo se jim toži po starih jugoslovanskih manirah. V Mariboru imajo vsi čez soboto in nedelji vikend, ker čez teden porabijo svoj delovni čas. Jaz tega nisem navajen. Mi smo navajeni delati kadar je treba. To Majcen dobro ve." KACIN: "Šlo je za vrsto zahtev. Prvi očitek je bil, da je nagrajevanje nezadostno. Drugo so pravice, ki jim pripadajo, pa v Upravi za civilno letenje niso bile pravočasno urejene. Tu so imeli kontrolorji prav. Tretja zadeva pa je, da kontrolorjev ni bilo dovolj in jih še ni dovolj. Na šolanju v tujini je generacija mladih kontrolorjev. Letenja pri nas ni malo in v vsaki drugi dolini srečaš nepri- Neorganiziran uvoz letal PERHAVC: "Uvoženih zasebnih letal ni veliko. Tudi primerov privatizacije klubskih letal ni. Uvoz je čisto zaseben. Uvažajo pa se letala vseh sort, uvozniki pa nimajo v glavi treh čistih, katere papirje morajo imeti in kako se letala sploh kupujejo. Po vzoru nekaterih držav bi morali sprejeti zakon, ki bi dal nekomu koncesije za uvoz letal. " Nacionalni letalski muzej ZEROVC: "Z Rusjanom se je v Sloveniji začelo zanimanje za letalstvo. Nekaj fantov je že sodelovalo v letalstvu Avstro-Ogr-ske. Starosta slovenskih letalcev Viktor Ulčar z Bleda se jih spominja z Jarš pri Bledu. Veliko je bilo Slovencev, še več pa Čehov. Ko so Italijani leta 1918 bombardirali Jesenice, bombe so sicer padle na Belo, so se ti letalci kot ose zagnali v Italijane. Vstaro-jugoslovanskem letalstvu je bilo skoraj četrtina Slovencev. Velikega pomena je bilo sodelovanje Slovencev v zavezniškem letalstvu in v letalstvu povojne Jugoslavije, kot letalcev in kot letalske industrije. Prva naša tovarna je bila Letov, nato pa Libis (na Glasovi preji je bila omenjena tudi Hribarjeva tovarna v Ljubljani), sedaj pa imamo Elan. Pri letalski kulturi smo šele na začetku. Šele pred sedmimi leti smo dobili prvi slovenski letalski učbenik, slovenskih letalskih knjig pa je zelo malo. Nekaj več je prevodov tuje literature. Tu je treba izzvati našo javnost. Sedaj se lotevamo načrta za slovenski letalski muzej. Beograjskega smo skupno gradili, vendar je ta za nas izgubljen. Za muzej in ohranjanje bogate letalske zgodovine smo zavezani vsi, ki lahko kaj storimo in dokažemo, da smo letalci bili. smo in bomo." javljenega jadralca, ki se ne odziva na svoji frekvenci. Kontrolorji se bodo morali pripraviti na povsem drugačne načine dela. Ne bo šlo več samo za usmerjanje letal na letališča in z letališč, ampak za kontrolo v zgornjih sferah. Takih kontrolorjev pa še nimamo. Sedaj je prišla okrepitev hrvaških profesionalnih kontrolorjev z ustrezno licenco. Obremenitev je sedaj manjša in stvari se do določene mere umirjajo." Množičen prestop vojaških pilotov in mehanikov KACIN.'Do lanskega 19. julija je prestopilo na slovensko stran 65 pilotov in 40 mehanikov. Precej od njih je danes zaposlenih na ministrstvu za obrambo, nekaj pa na ministrstvu za notranje zadeve. V republiškem štabu je zaposlenih 21 pilotov in 10 mehanikov, večina ostalih pa je zaposlenih na pokrajinskih štabih. Leti pa jih bistveno manj. Letijo samo tisti, ki so že opravili prešolanje za helikopter. Njihovo število pa ni večje od 10. Sicer pa mislim, da bi morala imeti polovica od teh pilotov možnosti za letenje, vendar je vprašanje, kdaj bodo možnosti za to. Proračun ne omogoča nakupa letal. Torej moramo letala pridobiti in to kot pomoč ali kot darilo. Država Slovenija mora nekaj storiti, da bi znanje teh pilotov ohranili na ravni, sicer bodo stroški šolanja neprimerno višji. Sicer pa ima Slovenija vojaško letalstvo, nima pa vojaških letal. Ta trenutek so v vojaški floti štirje helikopterji: ena gazela, ki je med lansko vojno ubežala iz Maribora in na kateri je bil opravljen generalni remont, en helikopter Augusta Bell 109, ki je bil uporabljen za prešolanje pilotov, ter dva dva srednja helikopterja Bell 412, od katerih omogoča eden šolanje padalcev. Vsa plovila imajo civilno registracijo, spoštujejo civilne zakone, piloti pa imajo civilne licence. Tudi tisti, ki bodo leteli v vojaških uniformah, bodo leteli po civilnih predpisih. Vsa plovila so zavarovana tako kot druga in smo z njimi že leteli prek meje, kjer smo bili normalno sprejeti. Noben od teh helikopterjev ni oborožen. Vse posadke so bile urjene za podporo enotam na tleh. Pilote moramo namreč prešolati iz ruske tehnike na zahodno. Po približno enem mesecu bo prva generacija vojakov prišla v borbene enote in predvideno je, da bo vsak vojak usposobljen tudi za vkrcanje in izkrcanje iz helikopterja in za protidesantno obrambo. Teritorialna obramba nima nobenega klasičnega letala, sploh pa nobenega letala v tujini." > / **«.....m^^i Elanovo omizje je na preji obljubilo pomoč pri preregistraciji letal. Čigava bodo letališča NARDIN: "Čakamo na nov zakon o društvih in lastninske zakone. Lahko se zgodi, da ostanejo letalske organizacije brez letališč in infrastrukture. Upam. da se bosta vlada in parlament zavzela, da bomo poslali lastniki teh objektov. Brez njih letalstva ne bo." Minister Jelko Kacin se je pogovarjal z Marjanom Majcnom, Danijelom Nardinom, Janezom Žerovcem, Marjanom Bizjanom, Pavlom Burjo in Jožetom Perhavcem. Manjša ogroženost iz zraka KACIN: "Z uničenjem letališč v Zadru in Bihaču je potencialna nevarnost manjša, ker so matična letališča za incidente v slovenskem zračnem prostoru bolj oddaljena. Še vedno pa je mogoče prileteti v naš zračni prostor, vendar je število letaj, ki bi bila tega sposobna, manjše. Moramo pa imeti možnost neposredne kontrole zračnega prostora. Ne gre za to, ali smo se sposobni braniti. To smo se, saj se morajo takrat letala pra; viloma spustiti nižje. Incidenti pa so lahko višje in če nam nekdo na 5000 metrih prebije zvočni zid, bodo turisti enako bežali, kot če se to zgodi na 500 metrih. Če te varnosti ne bomo imeli, se bojim, da toliko časa v svetu ne bomo sprejeti kot varna država. Mi smo že pred vojno navezali stike z Natom in s° nam kristalno jasno povedali, naj na to ne računamo. Zato smo se organizirali, kot smo se, in smo lahko osamosvojitev speljali do konca. Mrtvi v Bosni so za zahodne države irele-vanten podatek. Tisti trenutek, ko bi v Bosni padel en italijanski, nemški ali španski vojak-lahko pade njihova vlada. Zato ne računajmo, da bo Zahod kmalu posredoval. To so zgodbe, ki smo jih od Hrvatov slišali stokrat. Ali bo posredovanje v Bosni, mora odgovoriti Bosna in Hercegovina sama. Ce bo dokazala, da je sposobna preživeti in delovati kot država, potem bo vojaško pomoč morda tudi dobila. Svet pofi** ka, da se tehtnica prevaga ',1 potem stopi na stran zmagovalcev. Če Bosna ne bo nekoliko bolj poskrbela zase, ji ni pomo- JOŽE KOŠNJEK Slike GORAZD ŠINIK KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Glasbeni talenti MATIC JE IZBRAL GLASBO Kranj - Na kranjski Glasbeni šoli se z nadarjenimi učenci posebej skrbno ukvarjajo. Pred tremi leti je prvič prestopil prag Glasbene šole kot učenec Matic Anžej z violino pod roko. Njegov glasbeni napredek že po razmeroma kratkem času izstopa, kar ne nazadnje govori o uspešnem načinu dela z mladimi glasbeniki. Priznanja na glasbenih tekmovanjih to le potrjujejo. Z glasbenimi talenti je pravzaprav lahko: že pri prvem stiku z izbranim instrumentom roke najdejo že pravi prijem, glava se takoj zna nakloniti proti glasbilu, noga se prilega stopalki klavirja... Nekako tako je šlo tudi srečanje desetletnega Matica Anžeja z violino. Komaj pred tremi leti se je odločil, da bo ta instrument začel igrati, pa že pobira priznanja in nagrade na tekmovanjih. Da bo posegel po kakem glasbenem instrumentu, je bilo skoraj pričakovati v družini, kjer je mama profesirica klavirja, njegova sestra pa prav tako igra klavir. "Všeč mi je bila najprej prečna flavta," pravi Matic An-Žej," toda potem sem raje izbral violino." V teh kratkih treh letih učenja pri prof. Branki Marčan na kranjski Glasbeni šoli je Matic že prerastel otroške mere glasbila in je pred kratkim že dobil pravo Dem-Šarjevo celinko, kot jo imajo pravi odrasli violinisti. Na Glasbeni šoli v Kranju so seveda kaj hitro ugotovili, da je z Maticem prišel na šolo talent, ki se mu je treba posebej posvečati. To ob 26 učencih v violinskem oddelku, vsega skupaj pa se kar 40 malih violinistov na Glasbeni šoli ukvarja s tem inštrumentom, ni tako enostavno. Vendar pa kaže, da je nje- gova pedagoginja Branka Mar-čanova, našla pravo mero glasbene skrbi za uspešen razvoj mladega violinista. "Z Maticem je lahko delati, sam se je odločil za ta inštrument, torej ga igra z veseljem, razen tega pa mu tudi njegova muzikalnost in pa tudi disciplina omogočajo, da hitro napreduje. Violine se otroci učijo že od petega leta dalje, vendar pa je Matic to razliko že nadoknadil. Izredno hitro napreduje, kar seveda pomeni za vse, ki skrbimo za njegovo glasbeno vzgojo s starši vred, tudi veliko odgovornost." Za malim violinistom so letošnja pomembna glasbena tekmovanja. Na prvem slovenskem državnem glasbenem tekmovanju marca letos v Celju je v skupini najmlajših violinistov prejel drugo nagrado. Le mesec dni kasneje pa se je pomeril z mladimi glasbeniki v italijanski Gorici na mednarodnem glasbenem tekmovanju. V mednarodni konkurenci violinistov do 11. leta je dosegel tretje mesto. To pa je za mladega glasbenika, ki se je izkazal med vrstniki iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije potrditev in tudi spodbuda. Pravzaprav Matic že kar zdaj pravi, da bo poklicni glasbenik. Za njegov razvoj in napredek zdaj skrbi poleg že uteče- nega programa s prof. Marča-novo, tudi prof. Ciril Veronek s Srednje glasbene šole v Ljubljani. Skozi njegovo violinsko šolo pa so šli najpomembnejši slovenski violinisti. Pred Maticem Anžejem, ki sicer hodi v četrti razred (OŠ Simon Jenko) do naslednjega šolskega leta ni več glasbenih tekmovanj. Samo letni koncert na Glasbeni šoli, tako kot ga imajo vsi učenci glasbe. Če bodo nekateri inštrumente med počitnicami vrgli v kot, to za Matica gotovo ne bo veljalo. Redno bo vadil uro na dan tudi med počitnicami. Pravzaprav je pri njem vse lahko doseči, pravi njegova profesorica, saj tudi tehnične vaje odigra z veseljem. Celo izbor za glasbeno tekmovanje je običajno njegov, natančneje, med tremi glasbenimi predlogi izbere sam. O mladem violinistu bo gotovo tudi v prihodnje še slišati. Za njim ali bolje rečeno z njim pa raste še generacija mladih glasbenikov, ki jim bo kazalo pozorno prisluhniti na prireditvah. Med njimi bo morda prav Matic Anžej prvi stopil med glasbenike kranjskega Komornega orkestra Carnium pod vodstvom dirigenta Petra Skr-janca. # Lea Mencinger, foto: Jure Cigler POSLIKANE PANJSKE KONČNICE V okroglem stolpu Loškega muzeja v Škofji Loki je na ogled razstava poslikanih panj-skih končnic, ki jo spremlja sicer skromno razmnožen, a strokovno neoporečen uvodni tekst v razstavo izpod peresa kustosinje Mete Sterle. V njem je podana zgodovina čebelarstva od Zapisov v urbarjih do opisa po-dobarskih delavnic in posameznih slikarjev, ki so se ukvarjali s poslikavanjem panj-skih končnic. Panjske končnice so na razstavi razvrščene po Motivnih sklopih, kjer prednja-£ijo svetopisemski prizori. Veliko je prizorov iz Marijinega in Kristusovega življenja, podob Svetnikov in posvetnih motivov s priljubljenimi vojaškimi, lov- skimi, gostilniškimi in Zbadljivimi temami. Taka postavitev razstave otežuje umetnostnozgodovinsko interpretacijo stilskih značilnosti ljudske umetnosti. Vendar so posamezne značilnosti razvoja ljudske umetnosti tudi na tej razstavi opazne. Na prvo mesto in kot najkvalitetnejšo skupino bi lahko uvrstili panjske končnice iz podobarskih delavnic, ki jih zastopa kot reprezentativni vzorec delavnica Subicev iz Poljan, kjer so poleg Štefana Šubica /1820 - 1994/ v mladosti slikali njegovi sinovi, med njimi najbolj znana Janez in Jurij, posebej pa se je slikanju končnic posvečal Valentin /1895 - 1927/. Ta Šubičeva de- lavnica je črpala inspiracijo še iz baročnega izročila in predstavljala vez s tako imenovano visoko umetnostjo. Posamezni slikarji ali podo-barji kot na primer Blažovčeva Micka /1821 - 1891/ iz Selc ali lučenski rojak Matija Bradaška /1852 - 1915/, kije živel in delal v Kranju, in še nekaj drugih, so s svojim obrtnim znanjem dopolnjevali vrzel, ki je nastajala med visoko umetnostjo in podobarskim izročilom. Na tretjem mestu so potem slikarji amaterji z dobršno primesjo naivnosti in bi jih danes uvrstili med naivce. Proti koncu 19. stoletja in še bolj na za- četku 20. stoletja je slikanje panjskih končnic začelo propadati tako v količinskem kot tudi v kvalitativnem obsegu in pomenu. Le še tu in tam se pojavi kak samouški diletantski slikar, ki naslika zelo primitivno cvetlico, morda samo še številko panja. Propad je šel še tako daleč, da so začeli dodajati nalepljene sličice, kar pomeni višek diletantizma in zaton slikanja panjskih končnic. Iz tega obdobja je na razstavi končnica iz leta 1912 z jezdecem na kameli, ki deluje v primerjavi s starejšimi naravnost primitivno. • Andrej Pavlovec Izšlo pri Mohorjevi družbi NORČAVE ZGODBE Ljubljana - V zbirki Podobe časa pri Mohorjevi družbi v Celovcu je pred kratkim izšla drobna knjižica norčavih zgodb, kot so podnaslovili knjigo Nekega lepega dne. V knjižici se z zgodbami, ki jih označuje že naslov, predstavlja osem slovenskih avtorjev, ki so se udeležili literarnega natečaja VVilhelma Rudniggerja. Razpisal ga je celovški radio ORF in Poleg Mohorjeve še tri koroške založbe. V žepni izdaji je z ilustracijami Marjana Mančka predstavljeno deset besedil od sto-J*n, kolikor jih je prispelo na omenjeni natečaj. Med temi so av-torJi kot Desa Muck, Feri Lainšček, Iztok Geister, Pavel Lužan, Milan Apih in drugi. In komu namenja knjigo založba, ki letos Praznuje svoj 140. jubilej? Na tiskovni konferenci v Ljubljani je v°dja založbe Franc Kattnig knjigo namenil vsem, ki se znova u^ijo brati knjige. To pa so tako mladi kot tudi manj mladi, ^kratka vsi, ki se od televizijskih ekranov obračajo spet h knjigi. Norčave zgodbe bodo morda pravšnje, da zbudijo apetit. V tem Sfnislu je napisan tudi sijajen uvod dr. Ludvika Karničarja, asistenta na Slovenskem inštitutu v Gradcu, ki to "homeopatsko" 'zdajo priporoča v veselo branje. Fred Dickermann pa obrazlaga raloge za literarni natečaj. • L. M. JUBILEJNI KONCERT KOMORNEGA ZBORA »PEKO« KULTURNI KOLEDAR Tržič - Pod dirigentskim vodstvom JOŽEFA MOČNIKA, ki komorni zbor PEKO vodi že šesto leto, se bo 35-članski mešani pevski zbor, ustanovljen pred 15 leti predstavil z jubilejnim koncertom v SOBOTO, 6. JUNIJA 1992, ob 20. uri v prostorih OŠ Bistrica. Koncertni spored bi lahko razdelili na tri dele: v prvem bo zbor odpel devet slovenskih domoljubnih pesmi, v drugem splet slovenskih ljudskih in v tretjem pesmi tržiškega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika v priredbi Janeza Močnika. Ob koncertu bo zbor izdal priložnostno publikacijo o svoji prehojeni poti, v imenu ZKOS pa bo občinska zveza pevcem podelila Gallusove jubilejne značke. Jubilejni koncert pa bo obeležil še eno pomembno obletnico in sicer 25-letnico pobratenja med Tržičem in francoskim mestom Ste Marie aux Mineš, ki Tržičanom vračajo majski obisk. Na omenjeni prireditvi bosta spregovorila župana obeh mest in zaslužnim posameznikom podelila priznanja za razvijanje sodelovanja med obema mestoma. * _' .' . ,„ • Boris Kuburič KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikarka Nataša Pičman. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol občine Jesenice. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Otrok in ekologija. V Bistroju Želva razstavlja grafike Veno Dolenc. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije Tone Urbane. V pizzeriji Ajda v Žirovnici razstavlja grafike Gabrijel Jensterle. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta do 20. junija vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto od 9. do 13. ure, v nedeljo od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled orig. ilustracije akad. slikarja Miroslava Šupute. V avli skupčine občine Radovljica razstavlja Anton Plemelj slike na temo Osamosvajanje, vojna in demokracija v Sloveniji. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani FKK Radovljica. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava akad. slikarja in oblikovalca Tomaža Kržišnika. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke. V galeriji Fara razstavlja fotografije Petra Petač. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja Iztok Kavčič iz Žirov. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega muzeja je od danes pa do konca junija na ogled razstava panjskih končnic (razen ob ponedeljkih). Ob razstavi vrtijo tudi video kaseto o slovenskih panjskih končnicah. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavljata slikar Vinko Hlebš in fotograf Sandi Cufar. Zbirke muzeja so odprte vsak dan od 8. do 15. ure. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava del akad. slikarja Janeza Praprotnika. V arboretumu Volčji potok je na ogled stalna zbirka skulptur Janeza Boljke. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: SLASTNI MRLIČ - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 20. uri igrali Zupančičevega SLASTNEGA MRLIČA. Predstava bo za abonma petek II in izven. V ponedeljek, 8. junija, ob 18. uri bo v okviru Malega gledališkega festivala predstava za otroke Mojca Pokrajculja. KRANJ: KONCERT - Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče bo ob svoji 40-letnici priredil koncert ljudskih in umetnih pesmi jutri, v soboto, ob 20. uri v Domu TVD Partizan v Stražiš-ču. KRANJ: PROMENADNI KONCERT - Pihalni orkester občine Kranj bo jutri, v soboto, ob 10. uri imel promenadni koncert na Maistrovem trgu. Koncert bo tudi naslednji petek, 12. junija, ob 17. uri. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA SKIC - V prostoru lokala Frei-sing v okroglem stolpu loškega gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo skic Društva arhitektov Škofje Loke z ekskurzije v Vicenzo. JESENICE: KONCERT - V Gledališču Tone Čufar bo danes, v petek, ob 19.30 jubilejni koncert Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela. MENGEŠ: OTROŠKA FOLKLORA - V Kulturnem domu v Mengšu bo jutri, v soboto, ob 11. uri srečanje otroških folklornih skupin Slovenije. Med štirinajstimi folklornimi skupinami se bo predstavila tudi Folklorna skupina OŠ Jakob Aljaž iz Kranja pod vodstvom Jožice Debelak. m. HALO 0RU DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL: 216-288 v9" DIMIKM d o o Knjiga Janeza Žerovca ZAPISANI NEBU je pozabi iztrgan zapis usod, pričevanj in pripovedi slovenskih letalcev iz obdobja druge svetovne vojne, (Obseg: 232 strani, 140 dokumentarnih slik) NAROČILNICA Ime in priimek:............................................................ Naslov:...................................................................... Pošta......................................................................... Naročam knjigo ZAPISANI NEBU po ceni 1.365 SLT. Knjigo bom poravnal po povzetju. Podpis: Naročilnice pošljite na naslov: DIDAKTA, Kranjska 13, 64240 Radovljica GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Strah pred tujci Evropa zdaj, Evropa tu, gremo v Evropo... Takšne in podobne parole smo skovali v zadnjem času, nemara pa bi bilo najbolje, če bi na meje postavili table z napisom: tujega nočemo, svojega ne damo. V mislih seveda nimamo vojne, saj bi v tem primeru parola nemara še vedno učinkovala, temveč poslovno sodelovanje. Posel v razvitem svetu vse manj pozna državne meje, prek njih se pretekajo kapital in zaposleni. Države vabijo tuj kapital, saj vedo, da bo njim plačeval davek. S posli se selijo tudi ljudje, seveda predvsem strokovnjaki in specialisti. Nič nenavadnega ni, če v velikem hamburškem podjetju srečate ljudi vseh ras, kar nikogar ne moti, čeprav so Nemci še pred petdesetimi leti prisegali na arijsko raso. Še manj jih seveda moti tuj kapital. Pri nas pa se mnogi razburijo že ob najavi, da bi to ali ono tovarno rad kupil tuj poslovnež, čeprav gre za tako rekoč zadnji poskus, da bi jo rešili, ko so obupali že vsi nekdanji sanatorji in novodobni stečajniki. Veliko črnila je bilo prelitega ob prodaji ljubljanske Tobačne tovarne, kar bi razumeli, če bi šlo le za skrb, kakšen pretres bo v majhnem slovenskem denarnem prostoru povzročil dotok kupnine in njegova pretvorba v tolarje. Da seveda ne omenjamo begunjskega Elana, kjer je bila navezanost na edino v svetu res znano blagovno znamko in na njegove smuči zaradi slovenske obsedenosti s smučarijo, vsaj deloma razumljiva, deloma tudi sočutje z našimi poslovneži, ki so jim hrvaški dali krepko lekcijo. Ce je šlo pri Elanu bolj za merjenje moči med poslovneži, ki so se šele med stečajem znašli v dveh državah in je torej navijanje za naše vsaj deloma razumljivo, pa strahu pred tujci ni moč razumeti pri kranjskem Tekstilinudusu, kjer so razmere povsem drugačne. Če so se za Elan pulili, so v Tekstilindusu lahko veseli, če jih kdo sploh želi kupiti, saj bo sicer postal grad strahov. Na seji kranjske vlade smo namreč lahko slišali zlasti ostre tone župana Vitomirja Grosa, ki se očitno najbolj boji tujca, ki utegne vsaj deloma na noge postaviti Tekstilindus. Skupaj s še nekaj občinskimi možmi se je s tem zapletel v nasprotje, kajti če res želijo ohraniti delovna mesta, kakor pravijo ves čas in zaradi česar so tudi pomagali z odlaganjem prispekov, potem bi morali biti veseli vsakogar, ki se sploh še zmeni za Tekstilindus. Sicer pa počakajmo na dražbo, saj pravičnejše formule tudi razviti svet še ni iznašel. Na javni dražbi namreč lahko sodeluje vsak, če ima seveda denar, tujcu seveda zadošča, da pri nas ustanovi podjetje, kakor so to pri nakupu Elana napravili Hrvati s Komelom. Na dražbi se bo seveda izkazalo, koliko je Tekstilindus danes vreden, dobili bomo njegovo tržno ceno. ki je edina stvarna, saj vse cenitve lahko dajo le teoretično ceno. Pri tem seveda ne kaže spregledati dejstva, da se je italijanska firma Bonazzi pred leti že zanimala za tržiški BPT, vendar je stvar padla v vodo. BPT pa šel kasneje v stečaj. Vodstvo je tedaj še računalo, da jim bo pomagala država, saj so mu strumno stali od strani občinski možje. Če bi kranjski zdaj še lahko tako odločali, bi verjetno tudi rekli ne in s prstom kazali za odhajajočim Bonazzijem. češ da seje hotel napol zastonj dokopati do tovarne, kije bila nekdaj ponos Kranja. Spremenili so se torej zakoni. So že spremenili tudi našo miselnost.' Kaj nismo čudaško obsedeni z lastnino in zato za današnjo Evropo eksotični Balkanci? IZ GOSPODARSKEGA SVETA I Stvarne možnosti za prodor na Madžarsko Slovenskim podjetnikom se vse bolj odpirajo možnosti prodora na madžarsko tržišče. Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine je maja navezalo stike s sorodnim madžarskim, vključili so se tudi slovenski ministrstvi za drobno gospodarstvo in ta informiranje ter Gospodarska zbornice Slovenije. V teku je tudi akcija zbiranja ponudb in povpraševanja zainteresiranih podjetnikov, nakar si bodo izmenjali seznama madžarskih in slovenskih podjetnikov, koordinator akcije je Invest iz Novega mesta. Vlaki le do Zagreba Slovenska železnica je z junijem uvedla nov vozni red, njegova posebnost je tudi v tem, da potniški vlaki na vzhod vozijo le do in iz Zagreba. To so vlaki Simplon expres (Zagreb -Ženeva), Cibalia expres (Zagreb - Dunaj), Sava (Zagreb - Ljubljana), Venezia expres (Zagreb - Benetke), Mostar - Dalmacija ekspres (Zagreb - Miinchen) in brzi vlak Zagreb - Ljubljana. Na celotni relaciji pa ne vozijo več vlaki Slovenija (Ljubljana -Beograd), Kozara in Krajina. Srečanje podjetniških svetovalcev Bled, 4. junija - V Festivalni dvorani 4. in 5. junija poteka srečanje direktorjev in vodilnih strokovnjakov podjetij za podjetniško svetovanje ter izobraževalni seminar o gospodarskih družbah in privatizacije podjetij. Pripravilo ga je Združenje za management consulting Slovenije, namenjen je izmenjavi izkušenj in dogovorom o prihodnjem delu, poenotili pa naj bi svetovalne metode pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Odložen gospodarski sporazum (STA) Hrvaška vlada se je odločila, da na zasedanju sabora tokrat še ne bodo ratificirali gospodarskega sporazuma s Slovenijo, temveč na enem kasnejših zasedanj. To je pojasnila z resnimi težavami, ki jih povzroča vojaško uničenje. Slovenska skupščina je sporazum že ratificirala Čigava je pivovarna v Buzetu (STA) Ljubljanska pivovarna Union ustanavlja na Hrvaškem iz bivšega podjetja v Buzetu mešano, slovensko-hrvaško podjetje. Pri tem prihaja do nesoglasja zaradi razmerja v vloženem kapitalu. Hrvaška stran namreč ocenjuje, da bi ji moralo pripadati 75 odstotkov kapitala, tolikšen delež pa zahteva tudi slovenska stran. Kakšno je resnično stanje, bo ugotovila skupina strokovnjakov, ki bo proučila razmere, končen rezultat pa bo posredovalado konca junija. Za kranjski Tekstilindus lahko v kratkem pričakujemo dražbo Bo Tekstilindus kupila italijanska firma Bonazzi Italijani so zainteresirani, da skupaj z banko in drugimi upniki sodelujejo pri oživitvi Tekstilindusa. Kranj, 3. junija - Stečajni upravitelj Janez Mlakar je kranjski izvršni svet seznanil s poslovanjem Tekstilindusa v stečaju. Različna mnenja občinskih mož na usodo Tekstilindusa seveda ne bodo več mogla vplivati, saj je občina le približno 3-odstotni upnik. V upniškem odboru ima največ besede Gorenjska banka, ki je približno 70-odstotni upnik. Glavno in končno besedo bo seveda imel stečajni senat kranjskega sodišča, ki bo verjetno kmalu končal stečajni postopek oziroma razpisal dražbo, saj po besedah stečajnega upravitelja ni stvarnih možnosti za prisilno poravnavo. se kani bilo novim Kranjski Tekstilindus je v stečaju od 6. novembra lani, stečaj je bil absolutno upravičen, s stališča ekonomije celo prepozen, je v poročilu, ki ga je pripravil za kranjski izvršni svet, zapisal stečajni upravitelj Janez Mlakar. Tekstilindus je bil namreč za stečaj zrel že lansko pomlad, ko je bilo zaposlenih še 1.500 ljudi, proizvodnja pa je bila pod pragom rentabilnosti, ki znaša 8 milijonov tekočih metrov. Za varnost plačil niso skrbeli, za izterjavo tudi ne, cene so bile za najmanj polovico nižje kot pri domači konkurenci, podjetje drovsko in poslovno sposobno prilagoditi razmeram. Delo ima približno 500 ljudi Želeli smo ohraniti zdravo jedro tovarne in s tem delovna mesta, žal se ta želja ni uresničila, je dejal Andrej Tavčar, je skopo dejal občinski sekretar za gospodarstvo. Z uvedbo stečajnega postopka so seveda vsi delavci izgubili delo, vendar pa jih je stečajni upravitelj nekaj poklical nazaj, na pogodbeno delo. V času stečaja je dnevno število zaposlenih nihalo, v povprečju pa je mesečno delalo 552 delavcev, po delovnih urah 359. V zadnjem času pa je bilo sklenjenih tudi nekaj delovnih razmerij za določen čas, s tistimi seveda, ki jih tovarna najbolj potrebuje. Potemtakem ima torej delo približno tretjina Tekstilindu-sovih delavcev, ki so se s steča- jem znašli na cesti. Za pogodbeno delo je urna postavka novembra znašala 90 odstotkov, v naslednjih mesecih pa 40 odstotkov bruto postavke po splošni kolektivni pogodbi. Seveda pa zaradi pogodbenega dela ti delavci niso izgubili socialne podpore. Razmere na trgu se zaostrujejo, novih trgov ni Marca in aprila je bilo poslovanje Tekstilindusa v stečaju boljše, saj so se uspeli pretoči do tako imenovane pozitivne ničle, malce smo pomolili nos nad vodo, je slikovito dejal Janez Mlakar. Seveda pa je potrebno vedeti, da je v stečaju poslovanje razbremenjeno starih bremen, zato na osnovi tega nikakor ni moč sklepati, da gre Tekstilindusu bolje. Razmere na trgu se zaostrujejo, odprtja manj zahtevnih trgov ni videti, slovenski trg je "dinozavre", kakršen je Tekstilindus, premajhno, zunanji trgi so zelo zahtevni, konkurenca z Daljnega Vzhoda je zelo velika. Teoretično obstaja možnost, da bi opustili predenje in tkanje in predelovali kupljeno tkanino v deželah, kjer je polovico cenejša. Če bi imeli seveda trg, kjer ima Mlakar opravka z zelo slabo dediščino. V preteklosti kar 70 odstotkov, zdaj pa celo 97 odstotkov izvoza se nanaša na samo enega, ameriškega kupca, poleg tega pa je to podjetje "srbsko". Tekstilindus namreč nikoli ni imel svoje izvozne službe, temveč je na tuje prodajal prek treh velikih trgovcev, Uniteksa, Jugo-tekstila in Centrotekstila. Tekstilindus je imel od 6. novembra lani do konca letošnjega aprila 46.650.000 tolarjev izgube, če bi delali z redno zaposlenimi bi se povzpela na 97 milijonov tolarjev. Stroški bi nastajali tudi, če bi tovarna stala, saj je, denimo, samo prevrednotena amortizacija znašala 61.183.000 tolarjev. Rešitev ponuja italijanska firma Bonazzi Stečajnega postopka ne bo moč končati s prisilno poravnavo, ocenjuje Janez Mlakar. Pričakujejo torej lahko prodajo Tekstilindusa na dražbi, verjetno v kratkem, saj se zanj zanima italijanska firma Bonazzi iz Verone, ki združuje deset tekstilnih podjetij La Torre Finan-zaria. Razgovori potekajo že od marca, sprva so razmišljali o najemu, s čimer se je tudi upniški odbor že strinjal. Vendar so s pravniki ugotovili, da bi sodišče to možnost verjetno zavrnilo, ker bi bil to nov posel, kar pa zakon o stečajnem postopku ne dovoljuje. Zato lahko pričakujemo, da italijanska firma nastopila na dražbi. Firma Bonazzi namerava osnovati sedem manjših tekstilnih podjetij z različnimi programi. V Kranj nameravajo pri- Kako ostra je konkurenca I Daljnega Vzhoda je najbolje moč pojasniti s ceno delovne sile, ki v Zahodni Evropi znaša 2.500 do 4.000 dolarjev na mesec, na Daljnem Vzhodu pa 120 do 300 dolarjev na mesec. Prav zaradi cene delovne sile je Tekstilin-dus zanimiv za Italijane, ponudbe imajo tudi s Češke, kjer so plače še nižje, zato bo spoštovanje naših kolektivnih pogodb že uspeh. Potrebno je namreč vedeti, da je v Evropi trenutno vsaj tisoč tovarn, kijih je moč poceni kupiti. peljati stroje, material in p0' gnati proizvodnjo, za katero * kar je najbolj pomembno - trg imajo. V roku dveh let bi zaposlili 600 ljudi. S preselitvijo v Kranj bi si za polovico zmanjšali proizvodne stroške, kar morajo napraviti zaradi vse ostrejše konkurence z Daljnega Vzhoda. Podobne še bolj vabljive ponudbe imajo tudi na Češkem, pravi Mlakar, vendar jih Kranj zanima zaradi tekstilne tradicije in delovnih navad ljudi. Italijani vabijo Tekstilindusove upnike Italijanska firma je resen interesent za nakup, vendar fl« tovarne v celoti. Vanjo je že poslala deset strokovnjakov, ki so si stroje in opremo dobro ogledali, zato verjetno vedo, koliko so vredni. Natančna ocena vrednosti Tekstilindusa namreč še ni narejena, seveda pa bo morala biti pripravljena za dražbo. Pripravljeni so Tekstilindus oživiti sami ali v mešanem podjetju, skupaj z banko in drugimi Tekstilindusovimi upniki, je še dejal Mlakar. Sporočili pa so že, da se jim mudi, da radi za odgovor izvedeli čimprej. • M. Volčjak Kranjski župan Vitomir Gros je dejal, da Tekstilindus ni stara šara, da bi bila to dobra tovarna, kije postala slaba zaradi napačnih odločitev. Informacije ima, da Italijani zanj ponujajo 1,5 marke za površinski meter 2 milijona mark za vse stroje, za tak denar ga takoj kupi. Spraviti nas želite na raven azijskih delavcev, da bodo naši ljudje sužnji. Take podatke ima tudi za jeseniško Železarno in lesko Verigo, je še dejal Gros po teh besedah odšel. Stečajni upravitelj Janez Mlakar je kasneje, ko je odgovarjal na zsta vijena vprašanja dejal, da bo cena določena na dražbi, na njem pa bo lahko sodeloval vsak, kdor bo želel, tudi g. Gros. Zbornica zbira podatke o problemih Prve težave hitro razrešili Kranj, 3. junija - Nekatera gorenjska podjetja bodo zaradi prekinitve sodelovanja s Srbijo in Črno goro utrpela škodo. Območna zbornica v Kranju zbira podatke o problemih, ki jih našemu gospodarstvu povzročajo ukrepi Varnostnega sveta OZN, zastavlja pa se seveda vprašanje, dokončno prekiniti sodelovanje ali počakati, saj bo ponovni prodor za srbski trg seveda težji. Nekaj težav je bilo na začet- treh tovornjakih dobila radia- ku, ko še nismo imeli navodil za izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN, ki jih je slovensko zunanje ministrstvo razposlalo v ponedeljek, L junija, je povedal Andrej Prislan, direktor Območne zbornice v Kranju. Na kranjski carini so namreč obtičali trije tovornjaki, namenjeni žirovskemu podjetju IKA, problem so rešili, ko so cariniki dobili navodilo, da lahko carinijo blago, ki je srb-sko-črnogorsko mejo prešlo pred sprejemom resolucije. Ta je bila sprejeta v soboto, 30. maja, ob 22. uri po srednjeevropskem času in to je datum, ki je merilo za veljavnost ukrepov. Za žirovsko podjetje IKA je bilo to seveda olajšanje, saj bi sicer utrpeli veliko škode, blaga na tovornjakih seveda tudi nazaj ne bi mogli poslati, preprosto bi ga morali pokloniti državi Slovenije. IKA je sodelovala s Kosovom, prodajala je ogrevalno tehniko in radiatorje Jugoterm, ker je bila menjava lahko le blagovna, je pred desetimi dnevi tja poslala izdelke Tovarne aluminija Kidričevo in Cinkarne Celje. Nazaj je na torje in vodomere. Vseh podatkov, kakšne probleme in škodo bodo ukrepi proti Zvezni republiki Jugoslaviji povzročili našemu gospodarstvu na zbornici še nimajo, saj jih še zbirajo. Obravnavala jih bo Gospodarska zbornica Slovenije in jih posredovala slovenski vladi. Bo škoda nadomeščena ali ne, je seveda še težko napovedati. Ker se je gospodarsko sodelovanje s Srbijo in Črno goro v zadnjem času že bistveno zmanjšalo, bo škoda seveda manjša, vendar jo bodo nekatera podjetja le utrpela. Tako jih v škofjeloški Jelovici zanima, kakšno bo stališče slovenske vlade do škode, ki bo nastala z osamitvijo ZR Jugoslavije. Jelovica je tudi s Srbijo še sodelovala, saj vse proizvodnje ne more na hitro preusmeriti na zahodne trge, po drugi strani pa seveda ocenjujejo, da bo srbski trg še zanimiv, če se z njega zdaj dokočno umaknejo, bo seveda ponove prodor veliko težji. Probleme ima tudi LTH-jeva livarna, ki ima pripravljenih 20 ton odlitkov za tovarno trosil-cev IMT Knjaževac. Zaradi Ijiv posel Tehtnice iz Železnikov s firmo Fotomaterial Skop; je, ki so ga doslej kompenziral' z Alkaloidom Skopje. Takšnih primerov je seveda še več, škodo bodo seveda najtežje prenesla manjša podjetja-Zanesljivo pa težje slovenska kot druga po Evropi, pravi Andrej Prislan, zato bi probleme, ki jih bo gospodarstvu povzro; čila osamitev Srbije morali obravnavati tudi v okviru Evropske skupnosti. # M. V. osamitve Srbije so prekinjene tudi transportne poti z Makedonijo, kjer imajo nekatera gorenjska podjetja sklenjene posle. Praktično jim preostaja le letalska povezava, ki pa je seveda racionalna le za manjše pošiljke. Tako je postal vpraš- Sejem Lesma 92 Ljubljana, 2. junija - Na Gospodarskem razstavišču so odprli 20-mednarodni sejem lesnoobdelovalnih strojev, naprav in material* Lesma, ki bo odprt do 6. junija. Med 170 razstavijalci je 62 dom*' čih, zanimanje tujcev za našo pohištveno industrije je precejšnje. Sejem Lesma letos praznuje 20-letnico, ustanovljen je bil le' ta 1955, sprva se je odvijal vsako leto, kasnejo vsako parno leto-Tekom let je odseval hiter razvoj naše lesnoobdelovalne industri; je, vključili so se tudi tuji razstavljala, zato je ta sejem dolgoletni član Zveze mednarodnih sejmov UFI. Tudi letos je zanimanje tujcev za sejem veliko, odprl ga je podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuštef. ki je poudaril predvsem zanimanje tujcev za slovensko pohištveno industrijo. To potrujejo tudi število tujih razstavljalcev, saj sodeluje 43 direktnih tujih razstavljalcev iz Italije, Nemčije, Velike Britanije in Avstrije, še več pa posredno. Razstavljala so zakupi'1 kar 7.500 površinskih metrov razstavne površine. Na sejmu bodo tudi letos podelili priznanja "Zlati spoj" z.a najboljše dosežke domače strojegradnje in sicer za področja pf1' marne, sekundarne in finalne obdelave lesa ter orodja. • M. V. Slovenski turisti na Hrvaškem (STA) Hrvaški turistični delavci se še niso odločili, kakšne bodo cene turističnih storitev za slovenske goste. Nekateri namreč pravijo, naj ne bi veljale enake kot za Italijane, Nemce, Avstrijce in druge tuje goste. Nasploh pa sodijo, da so sedanje cene prenizke, da pa preveliko povišanje ne bi bilo dobro. Hrvaška letos pričakuje velik obisk slovenskih gostov v Istri in na otokih srednjega Jadrana. VSEBINA JASA ZLOBEC: Od lahkotnosti do groze DAMIR GLOBOČNIK: Matija Bradaška TOMAŽ KUKO VICA: Retrogardizem kot postulat umetnosti LIKOVNI ODSEVI Beseda urednice Tokratna Snovanja so predvsem namenjena likovnemu utripu v gorenjskih razstaviščih. Damir Glo-bočnik iz Gorenjskega muzeja pa objavlja nove podatke o pozabljenem kranjskem historičnem in cerkvenem slikarju Matiji Bradaški, učencu iz delavnice Štefana Šubica. Dobitnika letošnje nagrade Prešernovega sklada ■ Novega kolektivizma predstavlja Tomaž Kukovica. Uvodno razmišljanje v Snovanjih je o najaktualnejši temi teh dni - vojni in miru ter odnosu pisateljev združenih v PEN je napisal Jaša Zlobec. Lea Mencinger MAJA DOLORES ŠUB1C: Kompozicija VI, 1991, linorez. Z razstave Med intimizmom in senzibilnostjo v galeriji Prešernove hiše v Kranju. Jasa L. Zlobec Od lahkotnosti do groze PEN, International Associati-on of Poets, Plavvvrights, Edi-tors, Essavists, and Novelists. Mednarodno pisateljsko združenje, o katerem ljudje z ulice nikjer po svetu nič ne vedo, hkrati pa se ga vsaj malce bojijo vsi avtokratski in totalitarni režimi. Lahko si general in lahko si predsednik države, lahko na skrivaj pobijaš in zapiraš svoje državljane. V resnici ti nihče nič ne more. Ko zapreš Pesnika, se bo sprožil mehanizem PEN, ki bo prek vseh svetovnih medijev opozarjal, da zatiraš pesnike in svobodo. Večina svetovnih oblastnikov - v generalski uniformi ali z meščansko kravato okoli vratu - je svoje pesnike raje izpustila, kot da bi se v nedogled bodla s čudaško organizacijo PEN. Judi zaradi vztrajnih opozarjanj mednarodnega PEN je fa-šistoidni Miloševičev režim po več kot petindvajsetih letih izpustil iz ječe albanskega oporečnika na Kosovu, pisatelja Adema Demaqija. Preko PEN Je svetovna kulturna javnost zvedela za kosovsko tragedijo. Podobno se je dogajalo v zvezi s Kubo Fidela Castra, s komunistično Kitajsko, z rasistično Južno Afriko in tako naprej. PEN pozna tudi srhljivo simboliko. Leta 1933 je bilo na letnem zasedanju izključeno Hit-'erju zvesto nemško pisateljsko druženje, kar je bila prva °dločna klofuta nacizmu. Ev-r°pska uradna politika se je sprenevedala še dolgih šest let 'n s tem pripomogla k svetovni katastrofi. Vzporednice so vselej bridke. Razpad nekdanje Jugoslavije se je kot opomin in kot prolog dogodil najprej prek zloma Zveze pisateljev Jugoslavije. Kar je logično. Velesrbstvo se je najprej zlomilo pri jeziku. In potem pri šolstvu prek zloglasnih skupnih jeder. Že pred leti smo na blejsko mednarodno PEN srečanje začeli vabiti albanske pisatelje s Kosova. Za Beograd je bil to škandal brez primere in nov razlog za zmerjanje slovenskih pisateljev kot sovražnikov srb-stva. S tedanjim predsednikom Društva slovenskih pisateljev Rudijem Šeligom sva šla še na zadnji kongres Zveze pisateljev Jugoslavije v Gevgelijo, v Makedonijo. Slovenski pisatelji smo financirali simultano prevajanje v srbohrvaščini, slovenščini, makedonščini, albanščini, madžarščini. Srbski in črnogorski pisatelji so naju obtožili za razkroj in miniranje jugoslovanskega sožitja. Albance so takrat že označevali kot neljudi. Z Rudijem nama je bilo jasno, da je jugoslovanska zgodba enkrat za vselej končana. Čeprav lahko vsaj zase rečem, da mi je bilo in mi je še zdaj tesno pri srcu. Ne za jugoslovan-stvom, ki ga nikoli ni bilo, temveč za odprtostjo do drugačnosti, do neštetih prijateljev in do izjemno bogate kulture, ki je danes preprosto ni včeč, predvsem pa ne morem poklicati sovojih prijateljev ne v Beograd ne v Smederevo ne v San-ski most. Nikoli več, je rekel že krokar Edgarja Allana Poea. Pred dnevi je Organizacija združenih narodov Srbijo praktično izločila iz združbe vsaj minimalno civiliziranih držav. Še prej je na blejskem srečanju to storil PEN. • • • Danes v Sloveniji živimo v neznosni sopari, dihamo na škrge zaradi vojne na Hrvaškem in v Bosni, zaradi groze pred vsem, kar se še lahko dogodi v Makedoniji, predvsem pa na Kosovu. In še nekaj je jasno: Miloševičev režim ne bo popustil, firer ne more odnehati, šel bo do konca, do popolnega zloma. Na račun nesrečne Bosne in na račun nesrečne Srbije. Porušil in pomoril bo vse, kar bo zmogel. Balkanska kataklizma. Moj nesrečni prijatelj, beograjski pesnik, človek ljubezni. Še njegovega imena si ne upam izreči, ker Miloševičevi špijoni prestrezajo celo telefonske klice... Šestdeset tisoč beguncev je tu, begamo med človeško solidarnostjo in ozkosrčno samozadostnostjo. "Slovenija ne zmore več!" vreščimo. "Naj se prekleti Bosanci poberejo na Ala-sko!" V slovenskih časopisih sem prebral na deset in deset proizvodov šovinističnih pi-smarjev, ki bi bosanske pregnance pometali v Kolpo, Sot-lo in morje, pa morda le dva ali tri razumne in človeške odgovore na to hujskaštvo. In tu je tudi stiska mednarodnega pisateljskega PEN. Če si pogledamo zadnjih nekaj povojnih desetletij, lahko jasno vidimo dve izhodišči. Na zahodu neobvezni humanizem, ki dviguje roke v besednem protestu proti avtoritarnim režimom, ne da bi osebno kdorkoli karkoli tvegal. Da ne bom krivičen: so bili in so še pomembni posamezniki, pisatelji, intelektualci, od Giintherja Grassa in Heinricha Bdlla do Han Suyin, ki so tudi znotraj PEN opravili naravnost svetopisemske podvige. A vseeno, popuščanje napetosti med vzhodom in zahodom je terjalo svoje žrtve na obeh straneh. Na zahodu mižanje pred terorjem tako imenovanega komunizma (tudi zaradi utopičnih slepot), na vzhodu pa sodelovanje z aparatom z bolj ali manj iskrenim prepričanjem, da je sistem treba izboljševati od znotraj. PEN je gradil mostove, pri čemer smo na Bledu od sramu gledali v tla, ko je še pred nekaj leti za romunsko pesnico noč in dan stal politični policaj, tako da se je uboga ženska lahko z nami pogovarjala le z očmi. Ob sedanji balkanski klavnici je naslov blejskega srečanja Pero in meč dovolj logičen, čeprav v resnici ne ravno subti-len. Zgodilo se je namreč to, kar je bilo mogoče pričakovati že vnaprej. Na eni strani vrsta salto mortalov in duhovitih paradoksov na račun nerazdru-žne dvojice peresa in meča. kjer je bila zlasti bizarna katoliška varianta, ki je pero in meč pokazal kot prekrižana siam-ska dvojčka, kar z drugimi besedami pomeni, da je bil Kolumb resnični junak, ko je iztrebil južnoameriške civilizacije, saj je v zameno katoliziral celino. Pa tudi sicer se je mogoče v neskončnost poigravati z zamenjavo vlog peresa in meča. Pero je vselej predhodnik in učitelj meča. In tako naprej. Ali meč razumemo samo kot orodje ubijanja ali kot orožje obrambe ali kot simbol avtoritarne oblasti? Ali oblasti nasploh? In ali je pero simbol svobodne misli, individualizma, umetnosti kot enkratne in neponovljive človeške in človekove skušnje? Ali tudi kot pero uradnika, ki zapisuje smrtno obsodbo? Že po teh kratkih variantah je več kot jasno, a pravih odgovorov ni mogoče dati, če začetna izhodišča niso jasno definirana. In to kljub nadvse korektnim, celo briljantnim izhodiščnim prispevkom Ljubljančana Borisa A. Novaka, Francoza Alana Finkielkrauta in Američana Richarda Jacksona. Temeljna dilema, vsaj po mojem, namrče ni v tem, ali bo pero premagalo meč, če ne drugače, vsaj moralno. Sibmol mednarodnega PEN je namreč pero, ki prelamlja meč. V zvezi s tem samo grenka anekdota. Ko so jugoslovanski generali leta 1988 zaprli Janeza Janšo, smo ga nemudoma sprejeli v slovenski PEN in mu s tem dali izjemno mednarodno promocijo. Lansko leto je Janša kot obrambni minister skrajno surovo napadel Borisa A. Novaka, predsednika slovenskega PEN, in to samo zato, ker je Boris odločno zastavil vpraša-neje o vsemogočnih pristojnostih Janševe vojaške kontraob-veščevalne službe tudi nad slovenskimi civili v miru. Janez Janša se je torej odrekel izhodiščem PEN in se izrekel za generalsko logiko. Moč je zmerom močnejša od pameti. Zadnje dni nosim v žepu PEN značko z zlomljenim mečem. Da jo dam Janezu Janši v opomin, takoj ko ga prvikrat srečam. Pustimo anekdote ob strani. Temeljni manko letošnjega blejskega disputa je bil v tem, da v zgroženosti nad blaznostjo srbske oblasti ni prisluhnil težavam sodobnih demokracij, težavam meča in stiskam peresa v današnji zahodni Evropi, da o Ameriki ne govorimo in Azije pa Afrike sploh ne omenjamo. Na evropskem zahodu lahko intelektualec in sploh vsakdo vse napiše. Če mu občila ali založbe neprijetna besedila tudi objavijo, ne bodo doživela nikakršnega odmeva. Zgubila se bodo v gluhi lozi. Če pa je posameznik še posebej vztrajen in tečen, bo v vsakem primeru kaznovan. Preprosto ne bo dobil službe ali mesta, kjer bi lahko kot intelektualec naprej študiral, raziskoval, analiziral. Božji mlini meljejo počasi, a zanesljivo. Tema o peresu in meču je torej predvsem paraliterarna tema, ki zlahka zabriše vprašanja današnjega tu in zdaj. Nauk je zelo preprost: svoboda posameznika je vedno ogrožena. Damir Globočnik Matija Bradaška (1852 -1915) Kranjski historični in cerkveni slikar Matija Bradaška (Bradeško) je bil rojen 16. februarja 1852 v Lučinah očetu, mizarju Luki Bradeško in materi Heleni Justin kot najstarejši izmed štirih otrok. S petnajstimi leti ga je oče poslal za pet let v uk v po-dobarsko in slikarsko delavnico Štefana Subica (1820 - 1884) v Poljane, kjer se je sprva učil podobarstva in slikarstva, kasneje pa - verjetno pod vplivom mojstrovih sinov Janeza in Jurija Subica, ki sta bila njegovih let, - izključno slikarstva. Štefan Šubicje bil skupaj s svojim bratom Janezom Šubicem st., ki je imel delavnico v Škofji Loki, eden najkvalitetnejših nadaljevalcev našega poznoba-ročnega podobarskega izročila, ki je bilo za razliko od baročnega predhodnika v resnici na dokaj nizki ravni. Po končani učni dobi je Matija Bradaška še za eno leto ostal v delavnici Štefana Šubica, s katerim sta tudi pozneje ostala prijatelja. Nato je za krajši čas odšel v delavnico Janeza Gosarja st. v Duplje. Leta 1873 seje poročil s sorodnico Šubičevih, Apolo-nijo Ferlan, ter se kot samostojni mojster naselil v Poljanah. Leta 1875 se je preselil v Kranj. V Kranju se je njegov priimek spremenil iz Bradeška v Bradaška; Kranjčani so ga verjetno zamenjevali z v Kranju že živečo rodbino Bradaškovih, ki se v virih omenja že konec 18. stoletja. Umrl je 25. decembra 1915 v starosti triin-šestdeset let. V delavnici sta ga nasledila sinova Anton (umrl 1922) in kasneje najmlajši izmed desetih otrok Matija Bradaška ml. (1889 - 1962). Obdobje od sredine 19. stoletja do približno 1. svetovne vojne, v katerem, je Matija Bradaška živel, je dobilo ime historizem. V avstro-ogrski monarhiji so imenovali ta čas tudi francjo-žefstvo. Cerkvena organizacija si je po francoski revoluciji in končanih Napoleonovih vojnah in še zlasti po marčni revoluciji pridobila nazaj vse privilegije, ki se jim je morala odpovedati zaradi janzenizma in jo-žefinizma. Leto za letom se je povečevala njena vloga, ki je dosegla vrhunec kmalu po sredini 19. stioletja. Cerkev je s ponovno oživljenimi cerkvenimi prazniki, Marijinim kultom, rožnim vencem, križevim potom ter novimi božjimi potmi in slovesnostmi, torej z novim zunanjim bliščem, skušala znova intenzivno vplivati na ljudstvo. Vključevala se je tudi v politične boje. Tudi na Slovenskem je - tako kot po vsej monarhiji - historizem v celoti zajel umetnostna snovanja, namenjena cerkvenim potrebam. V slikarstvu je bil omejen največkrat na posnemanje renesanse, v arhitekturi in podobar-stvu pa še zlasti gotskih in romarskih stilnih vzorcev. Obnovili so skoraj vse pomembnejše cerkve, poslikali številne cerkvene notranjščine (okrog 400) ter v njih postavljali nove oltarje ter drugo cerkveno opremo. Z okrepitvijo Cerkve so zaživele podobarske, slikarske in kamnoseške delavnice. Pojavila se je še vrsta novih; med njimi tudi delavnica Šubičevih na škofjeloškem območju, kamnoseška in podobarska delavnica Janeza Vurnika st. in Janeza Vurnika ml. v Radovljici in Bradaškova slikarska delavnica v Kranju, če se omejimo zgolj na nekatere najpomembnejše na Gorenjskem. Ob prihodu Matije Bradaška v Kranj sta v mestu že delovali dve podobarsko-slikarski delavnici, ki sta zaradi zmanjšanja cerkvenih naročil v preteklosti s svojimi izdelki stregli tudi manj zahtevnemu meščanskemu ali kmečkemu naročniku in sta padli zaradi tega že na povsem poljudno raven. Prva je celo neposredno izhajala iz najpomembnejše gorenjske (pozno)baročne delavnice, ki jo je utemeljil Leopold Layer (1752 - 1828). Vodil jo je Jožef Kgartner ml. (1833 - 1905), ki pa ni uspel obdržati kvalitetne ravni svojega očeta, Laverje-vega posinovljenega Jožefa Fgartnerja ali samega Leopolda Laverja in njegovih pomočnikov. Na mnogo nižji ravni, na izrazito obrtniški stopnji, pa je v tem času v Kranju ustvarjala tudi delavnica rodbine Goetzel. S svojim prihodom v Kranj je Matija Bradaška prinesel s seboj sveže znanje, ki si ga je pridobil med svojo učno dobo pri Šubičevih in je bilo povsem tenju umetnin niso upoštevali izvirnosti ter estetskih ali stilnih kriterijev, temveč zgolj natančnost, marljivost, obrtniško spretnost in posluh za podajanje najglobljih verskih čustev. Cerkev je v celoti zavračala vsakršno realistično umetnost ter se zavzemala zgolj za tisto umetnost, ki je spodbujala k pobožnostim. Cerkveni naročnik si takrat ni samo želel, temveč je celo strogo predpisoval, da morajo upodobitve svetih oseb izžarevati vzvišenost in dostojanstvo, zato so se morali cerkveni umetniki izogibati goloti, čutnosti in še zlasti prikazovanju mučeništev. Predstavljale naj bi vzor, po katerem naj se ravnajo vsi ljudje. Za vsa dela, ki so nastajala v tem času, sploh ni bilo potrebno, da so bila umetnine, dovolj je bilo že, da so se v celoti podrejala vsem zapovedanim normativom. Nasploh so cerkvene Angel, detajl z Marijine upodobitve, 1913, Pungert umetnine smeli izdelovati zgolj tisti umetniki, ki so bili tudi sami verni. Matija Bradaška si je zato pri snovanju svojih kompozicij prav tako kot vsi naši slikarji historizma pomagal s Schnorrovo Biblijo v slikah, z reprodukcijami fresk Fuhric-hovega Križevega pota iz cerkve Sv. Janeza Nepomuka na Dunaju ali reprodukcijami del drugih znamenitih nazarenskih umetnikov, pri oljnih slikah pa tudi z deli renesančnih umetnikov. V njegovem delu pa bi zasledili tudi vplive prvega predstavnika nazarenskega slikarstva pri nas Janeza Wolfa ter cerkvenih del njegovih učencev in Bradaškovih mladostnih prijateljev, slikarjev realistov Janeza in Jurija Šubica. Najpogostejši motivi Bradaškovih in vseh takratnih verskih slik, ki so morale biti ikonografsko nezahtevne in zlahka razumljive, so bili: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Križevi poti (takrat pri nas skorajda brez izjeme kopije Fiihrichovega), Marija kot Brezmadežna, Roženven-ska Marija, Lurška mati božja, Rešnje telo, Sveta družina, Angel varuh, Kristus kot Dobri pastir, Križani ter takrat priljubljeni svetniki sv. Alojzij, sv. Janez Nepomuk, sv. Vid, sv. Avguštin, sv. Benedikt, cerkveni očetje apostoli idr. Svete osebe je upodabljal idealizirane, z lirično zamaknjenimi izrazi na obrazu, ki so predstavljali njihovo poduhovljenost in navznoter obrnjeno bolečino. Enako kot slikar oljnih podob je Matija Bradaška v svojem času slovel tudi kot slikar obsežnih stenskih figuralnih kompozicij. Po gotiki in baroku je cerkveno stensko slikarstvo v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja doživelo svoj tretji razcvet. Dokumentirane so Bradaškove poslikave več kot tridesetih cerkvenih notranjščin. Med najuspelejše se prištevajo freske v kranjski župnijski cerkvi (1891 - 1892), Preddvoru (1893), Predosljah (1895), Begunjah na Gorenjskem (1894, 1897) in Čadramu pri Slovenskih Goricah (1908 -1910). Največkrat njegove freske delujejo kot na stene pritrjene slike, saj jih je zelo redko vključeval v takrat izredno priljubljene obsežne sisteme stenske dekoracije. Kot izrazitemu figuraliku mu zato med sloven- prilagojeno novim zahtevam časa in sedaj znova najpomembnejša naročnika podo-barskih in slikarskih izdelkov -Cerkve. Hitro je prevzel vsa večja naročila ter se uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih cerkvenih slikarjev. Poleg Matije Koželja iz Kamnika, Simona Ogrina z Vrhnike in Antona Jebačina iz Ljubljane se uvršča v »kranjsko skupino slikarjev«, ki je s svojimi deli obvladovala območje osrednje Slovenije ter pogosto s svojim vplivom segala tudi na druga območja. Dela Matije Bradaška, ki jih najdemo tudi na Dolenjskem in Štajerskem, potrjujejo pomen in ugled, ki ga je slikar užival za časa svojega življenja. V svojem ateljeju, ki ga je imel v hiši v Savskem predmestju (v bližini Majdičevega mlina) je opravljal raznovrstna slikarska dela z nabožno tematiko. Pogostokrat je spremljal tudi naročila za poslikavo cerkva, znamenj in kapelic. Pri snovanju svojih kompozicij si je pomagal s predlogami, ki jih je bolj ali manj zvesto posnemal in kopiral in jih večkrat tudi poenostavljal. Bolj poredko pa je za svoje slike iskal nove kompozicijske rešitve. Prav zato so njegova dela večinoma med seboj enakovredna in ne bi mogli zaslediti opaznejšega razvoja. Nasploh v tem času pri vredno- Rožen venska Marija (pod njo je upodobljena bitka med Turki in Španci ter Benečani pri Lepantu leta 1571), 1889, Rožen-venska cerkev v Kranju. skimi cerkvenimi slikarji pripada posebno mesto. Načrte za poslikave, ki so se z obstoječo cerkveno arhitekturo in notranjo opremo v skladu s stremljenji časa neredko združevale v »celostno umetnino«, je Matija Bradaška pogosto snoval skupaj z uglednimi cerkvenimi dostojanstveniki ali drugimi umetniki. Predstojnik Spomeniškega sveta za lavantinsko škofijo in začetnik umetnostnozgodo-vinske topografije Avguštin Stegenšek mu je pripravil načrte za poslikavo cerkve v Čadramu, radovljiški podobar in kamnosek Janez \ urnik ml. pa za cerkvi v Begunjah in Predosljah. Od ustanovitve Društva za cerkveno umetnost (1894 -1930), katerega član je bil tudi Matija Bradaška, pa je ocenjevanje in vrednotenje načrtov za cerkvene umetnine potekalo pod okriljem društva. Za svoje freske je najraje izbral mehke in svetle barve. Upodobljeni svetniki delujejo vzvišeno in umirjeno, hkrati pa s svojo kompaktnostjo izdajajo tudi Bradaškovo prvotno šolanje za podobarja. Združeval jih je v harmonično urejene kompozicije, ki največkrat ustvarjajo vtis gledališkega prizora. Namesto baročnih skrajšav in navideznega dvigovanja upodobljenih oseb v iluzionistične višave na stropnih poslikavah je v Bradaškovih freskah prisotno zgolj umirjeno lebdenje. V resnici so se njegove freske v tiste cerkve, ki jih takrat niso prenavljali, vključevale le s težavo, saj se niso trudile prilagajati se starejši oltarni opremi in sami arhitekturi. Med množico cerkvenih umetnin, ki so nastajala v obdobju historizma, so se tudi najkvalitetnejša dela - mnoga izmed njih so nastala prav v Brada-škovi slikarski delavnici v Kranju - kaj rada porazgubila. Po prvi svetovni vojni so se razmere, ki so omogočale historične umetnine, namreč spremenile. Cerkev je v veliki meri najprimernejši oblikovni vzorec za takratno pojmovanje katolicizma našla pri ekspresionistično naravnanih ustvarjalcih. Bra-daškovi delavnici, ki jo je po očetovi smrti vodil sin Anton in kasneje Matija ml., so čez noč presahnila naročila. Zaradi sprememb okusa so dela historizma - razen redkih izjem - za dolga desetletja izpadla iz pregledov domače in tuje umetno- stne preteklosti. Sled za historičnimi umetniki in njihovimi deli se je zabrisala. V marsikateri cerkvi so prebelili njihove freske, ker se niso več skladale z novim okusom časa, komaj nekaj desetletij stare oljne slike pa so bile prepuščene propadanju. Od obsežne poslikave kranjske župnijske cerkve, ki je predstavljala v svojem času eno največjih slikarskih nalog v Sloveniji, sta se ohranila le dva v svojem času eno največjih slikarskih nalog v Sloveniji, sta se ohranila le dva prizora iz legende sv. Križa v kapeli in Izgon Adama in Eve iz raja ter Sv. Florijan, ki gasi požar mesta Kranja na koru. Slednjo so kranjski meščani naročili ob stoletnici požara, ki je leta 1811 opustošil mesto. Zapleteno poslikavo prezbiterija s prizori iz Kristusovega življenja in legende cerkvenih zavetnikov Sv. Kancijana in tovarišev poznamo zgolj po fotografijah. V Kranju so se neokrnjene ohranile samo freske v Roženvenski cerkvi iz leta 1899 s prizori sv. Rožnega venca v prezbiteriju in Marije zaščitnice grešnikov ter Roženvenske Mater božje v ladji. Če so Bradaškove freske že naletele na izčrpno opredelitev v knjigi Andreje Žigon, ki je posvečena stenskemu slikarstvu konca 19. stoletja na Slovenskem, pa je ostalo neevidentiranih in neovrednotenih še veliko njegovih oltarnih slik, kri-ževih potov in drugih nabožnih podob ter slik s profano motiviko (portretov), ki bodo v prihodnjih letih predstavljeni na razstavi in v monografskem katalogu, ki ju pripravlja GORENJSKI MUZEJ - KRANJ. Vsa dosedaj znana dela pa že potrjujejo ugotovitev, da imamo opravka s kvalitetnim in zanimivim umetnikom, ki je v marsičem presegel v svojem času prevladujočo obrtniško stopnjo ustvarjanja. Ob slikarskem delu pa ni zanemarljiv tudi z zgodovinskega in dokumentarnega vidika dragocen prispevek Matije Bradaška na fotografskem področju. Literatura: Viktor Steska. Bradaška Matija. SHI . I. 1925 - 32. sir. 56 France Stukl. Slikar Matija Bradavica, Loški razgledi. XV. str 62 - 65 Andreja Zigon, Stensko slikarstvo poznega 19, stoletja na Slovenskem* Celje.-1.982. Moda in kvaliteta NORania ® SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! IZJAVA TEDNA Inž. Vitomir Gros: DIREKTORSKE KRIMINALCE BOMO ZAPRLI Za Delavsko enotnost je kranjski župan inž. Vitomir Gros med drugim izjavil: .....Naj si Drnovšek nikar ne misli, da bo čisto vse sprejeto, kar bi bilo dobro za njega. Jaz sem bil opozicija tudi Peterle-tu in to hujša opozicija kot opozicija sama... ...Mi, Liberalna stranka, bomo obvestili domačo javnost in tujino, da se s postopki divjih privatizacij ne strinjamo. Če pridemo na oblast, bomo stvari pravno uredili za nazaj. Kako? Tako, da bomo kriminalce, ki so to delali, tudi zaprli. Dopuščati takšen kriminal pomeni pristajati na čisto anarhijo v tej državi in zanikati kakršenkoli pravni red...« Jeseni bodo odprli Erjavčevo kočo pavel Dimitrov Planinsko društvo Jesenice se je pred leti odločilo, da do 'al podre staro in dotrajano Erjavčevo kočo na Vršiču, ki je edina naša visokogorska postojanka, ki je bila redno odprta tudi pozimi. Z nemalo truda, prostovoljnega dela in prispevkov ''rm, ki so planincem darovale matenal za gradnjo, jim je uspelo zgraditi novo kočo na Vršiču, k' je prostorsko precej večja od stare, vendar grajena v lepem stilu, ki se odlično vklaplja v vršiško okolje. Kočo so prekrili, vgradili °kna In vrata, zmanjkalo pa jim 1° denarja za drago opremo. Jeseniški planinci so tako spet 2&čeli z akcijo in prosili posamezne firme, da pomagajo. Ob koncu letošnjega maja so v kočo pripeljali kompletno opremo za več postelj v koči. Opremo so podarili pri Emona Merkurju v Ljubljani. Njihovi predstavniki so darilo za vrši-ško kočo sami pripeljali na Vršič. V Imenu Planinskega društva sta se za prispevek k opremi vršiške koče darovalcem zahvalila predsednik društva Pavel Dimitrov in tajnik Albin Kobentar, ki sta poleg ostalih članov tudi najbolj zaslužna, da danes na Vršiču stoji nova planinska postojanka. Vršiško kočo naj bi predvidoma slovesno odprli septembra, ob letošnjem prazniku planincev. - Foto: D. Sedej m Albin Kobentar NOVO V KINU SMRTONOSNI TRENUTEK ameriški znanstvenofantastični film; igrajo: Rutger Hauer, Kim Ca-trall, lan Dury, Sarah Stockbridge. London 2008. Ozonski plašč nad Evropo slabi, podnebje se dramatično spreminja, s tem pa se pojavi tudi novo zlo na ulicah mesta, Preplavljenega s podganami - okrutni morilec, neusmiljeni napadalec, ki razkosava svoje žrtve in jim iztrga srce. Po robu se mu postavi svojeglavi policaj Stone, ki ima psihozvezo z bitjem, ki mu je ubilo sodelavca. Kadarkoli to bitje ponovno ubija, Stoneov srčni utrip naraste in ga tako odkriva. Začne se divji lov za morilcem, ki vključuje mnogo žrtev in nasilja, pa tudi ljubezni in tovarištva. OSCH <>" p !s ^l^wmMI^ moto orna dty ZNIŽANJA IN KREDITI itt 3, 4) 6» 8 ali IZ obrokov T \ ALI STA JANEZA RES NAJMOČNEJŠA - Kadar stopita skupaj obrambni minister in edini general slovenske vojske, ne bi smelo biti dvoma pri odgovoru na to vprašanje. Toda domačinka, ki je pred vajo na Bohinjski Beli gostom ponudila šilce domačega, je imela na pladnju več močnih argumentov hkrati. A, glej ga šmenta, ko je tiček poletel iz fotoaparata, Janeza sploh nista strmela v pla-denj, ampak malce čezenj! S. S. - Foto: S. Saje PREDSEDNIK JE JADRAL "Suknjič vam bom pustil tukaj, denarnico bom pa vzel s seboj," je bojda rekel v torek slovenski predsednik Milan Kučan na leškem letališču, preden se je na povabilo slovenskih letalcev usedel v jadralno letalo Blanik in skupaj z letalskim inštruktorjem ter preizkušenim letalskim mačkom Silvom Oroži-mom zajadral nad Begunje in letališče. Ko sta bila predsednik v vlogi kopilota in Silvo spet na trdnih tleh, je bil predsednikov prvi komentar: "Sem ga v redu pripeljal. Malo ga je bilo strah. (Mislil je na Orožima na sedežu za njim). Tisti zadnji najlepši krog sem jaz zvozil, sicer pa je šlo bolj vodoravno. Ali je na sedežu kaj mokro ..." Silvo Orožim pa je predsednikove letalske sposobnosti ocenil takole: "Su-per je šlo. Predsednik je krmaril od Sv. Petra do letališča. Rekel pa mi je, da se je enkrat že peljal z jadralnim letalom." Sicer pa bodo prišle predsedniku jadralne sposobnosti še prav pri krmarjenju skozi razburkano slovensko politično ozračje. • J. Košnjek, slike G. Šinik P R RITE ERE Franci Teraž, gorski tekač: Rolj je strmo, bolj letim Muslimane na vislice! ♦ Slavno Kitajko pridržali! ♦ Čebelnjak - trn v srcu Jezerjanov v R M Hladneje bo Vremenoslovci nam za konec tedna, za petek in soboto, napovedujejo pretežno oblačno z občasnimi padavinami in nevihtami. Hladneje bo. Sedmi spominski pohod na Triglav Radovljica - 17. in 18. julija bo tradicionalni spominski pohod partizanov in mladih na Triglav Organizatorji pripravljajo ob tem tudi več kulturnih prireditev, med njimi: triglavski slikarsko kiparski tabor na temo Triglav, slovenski simbol, z udeležbo likovnih umetnikov iz Slovenije in dežel Alpe Jadran, triglavsko likovno galerijo, priložnostno razstavo, ki bo od 16. do 19. julija v Šport hotelu na Pokljuki. Razstavljena bodo likovna dela tabora, eksponati na temo Triglav - simbol, slikovni in drugi material o vzponu patrulj borcev NOV na Triglav,v času NOB in iz še- stih spominskih pohodov na Triglav. Otvoritev razstave s priložnostnim kulturnim programom bo v četrtek, 16. julija, ob 18. uri v Šport hotelu. Etnografske dejavnosti pod-tnglavskega domačina bodo predstavili v soboto, 18. julija. Prikazali bodo nekatere dejavnosti in opravila, značilna za Triglavski kot, s področja planšar-stva, sirarstva, sečnje, prevoza in predelave lesa, izdelavo gor-juških pip, zvoncev. Obiskovalci bodo postrežem s kmečkimi dobrotami, bohinjskim sirom Slavnostni in zabavni del bo vodil Vinko Šimek.« D. S. Obnova ruske kapelice - Turi stično društvo Kranjska Gora obnavlja rusko kapelico ob cesti Kranjska Gora - Vršič. Rusko kapelico so postavili ruski ujetniki, ki so gradili vršiško cesto, posvečena pa je 400 ponesrečenim graditeljem, ki jih je v zimi leta 1914 in 1915 zasul snežni plaz. Ruska kapelica je zanimivo spominsko obeležje, ki ga obiskujejo številni planinci in izletniki. Med njimi so tudi turisti, ki letujejo v Kranjski Gori. V spominsko knjigo, ki je v kapelici, je minuli mesec angleški turist zapisal: »Molim zato, da bi se čimprej končala vojna na Hrvaškem in v Bosni!« - Foto: D. Sedej Muslimani -na vislice! Med občinami, ki imajo med tujerodci največ Muslimanov, je na prvem mestu jeseniška občina. V teh časih, ko so muslimanske družine na Jesenicah sprejele veliko beguncev in ko so ustanovili begunski center na Hrušici, so se v občini nenadoma pojavili tudi grozilni lepaki. Muslimanske družine v poštnih nabiralnikih prejemajo pisma, v katerih neznane osebe ali skupine oseb grozijo Muslimanom, češ izginite v Bosno ali pa jim rišejo vislice. Nadlegova-ne družine so na moč ustrahovane, kar sploh ni čudno: kar zamislite se, da vam rušijo la- stno matično državo, obenem pa preganjajo in strahujejo tudi v tuji državi - pa čeprav je postala vaša nova domovina! Da pa bo mera polna, so taisti neznanci neznano kdaj odvili tudi ploščo na Delavski cesti na Jesenicah, kjer ima prostore jeseniška Stranka demokratične akcije. Plošča, na kateri je pisalo SDA, ni bila nič poškodovana, ampak čisto lepo odstranjena. Češ: ni vas! Kdo to dela, se ne ve, sluti se pa! Na|brž niso domačini, saj jih prej nikoli ni motila narodna raznolikost prebivalstva in jih tudi zdaj ne dajeio tovrstni popadki'« D. S. salon UPRO Gorenjski seiem IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 5. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Video strani 9.50 Program za otroke 10.15 Ko je pomlad prišla: Lučka, ponovitev igralne serije 10.45 Znanost, 1. del: Stres, ponovitev 11.15 Celjenje ran, ponovitev znanstvene oddaje 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Umetniški večer, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.26 EPP 20.30 vV M Thackeray: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka 21.25 EPP 21.30 Oči kritike 22.20 TV Dnevnik, Vreme. Šport 22.45 Napovednik 22.48 EPP, Video strani 22.50 Sova Roseanne, 1. epizoda ameriške nanizanke Hobotnica, italijanska nada Ijevanka Trda dežela, ameriški film 2.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.30 Video strani 11.40 Pariz, odpr to prvenstvo v tenisu, polfinale (m), prenos 15.50 Sova, ponovitev Dragi John ameriška nanizanka. Hobotnica; Šingen, japonska nadaljevanka 18.00 Regionalni programi Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.30 Intervju 21.20 Slovenski magazin 21.50 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 22.50 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije: L. Van Be ethoven Simfonija št 8 23.20 Vi deo strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Kritična hitrost, otroška serija 9.30 Po vejte mi, kaj naj delam 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 On in ona, ponovitev humoristične serije 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Življenje Jo sephine Baker, ponovitev zadnjega dela 14.40 Modre čelade 15.05 Ma lavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavi zija 17.00 Preteklost v sedanjosti 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sli ko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.05 Filmska noč - Tretji ključ, hrvaški film 1.25 Stvor, ameriški barvni film 3.05 Poročila 3.10 Video strani 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Video strani 17.35 Potovanje v Melanijo, ponovitev švedskega risanega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Po vojni, 1 del angleške nadaljevanke 20.55 Fashion Tpe 21.40 Ro seanne, humoristična nanizanka 22.05 Lovska sezona 23.30 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 0.20 Gardijada/Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Ciklus najboljši komedijantski par 12.00 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 35 mm, oddaja o novostih n8 filmskem platnu 20.30 Ženska z dvema obrazoma, 2., zadnji del ameriškega barvnega filma 22.20 Filmski režiserji, dokumentarna oddaja (Martin Scorsese) 22.50 A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Čudovita leta 10.00 šolska TV 10.30 Sissi, ponovitev avstrijskega SLOVENIJA 1 SOVA ROSEANNE Priljubljena nanizanka pri Hux tablovih se je prejšnji petek iztekla, sledila pa ji bo nova humoristična nanizanka, Roseanne. Ustvaril jo je isti produ centski team kot nanizanko Pri Huxtablovih. Obe nanizanki igrata zlasti na glavni lik. Naslovna junakinja je Roseanne Od tu naprej pa se vrstijo razlike. Poglavitna je verjetno v temperamentu in karakterju obeh junakov, če je dr. Cosby zelo pogosto šaljiv, zgolj blago ironičen, pa je Roseanne čvekava, v svojih domislicah precej groba in neposredna. Pa vendar, prav s humorjem Roseanne premaguje vsakdanje težavice v družinskem življenju, s svojim duhovičenjem jasno pove svojim otroku in možu, kaj je po njenem prav in kaj filma 12.15 Teleskop 13.00 Cas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Big Val ley 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Bila je nekoč ... Amerika 15.30 Am, dam, des 16.05 Šest milijonov sekunde; Boksarske rokavice 16.30 Mini kviz 16.55 Telo stik 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 17.45 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Evropski policisti; Mokre noge 21.25 Pogledi s strani 21.25 Nihče ne trešči kot Camillo, ameriški film; Terence Hill 23.25 Šport 23.55 Sam proti mafiji, ameriški film, 1939 1.05 Čas v sliki 1.10 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.30 1000 mojstrovin 15.40 Leksikon umetnikov 15.45 Kronski dragulj, angleška nadaljevanka 17.30 Zveza za preživetje, 1. del 18.00 Simpso novi, nato ORF 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Morski volkovi 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 23.30 Ukradeni obraz 0.25 Drugi pogled, filmski esej 2.30 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - l. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 - Za kajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved rpograma - EPP - 17.00 - Športne novice -17.15 - Še so med nami zanimivi ljudje -18.00 - Novice -18.15 - Pogovor z gosti v studiu - 19.00 -Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda - 16.10 -Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.05 - Glasbena delitacija Janis Joplin 17.45 - Radio Bomba - 18.50 - Napoved spo reda za soboto - 19.00 - Slovo - KINO 5. junija CENTER amer ris. SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV ob 16.30 uri, amer rom. kom MANEKENKA ob 18 in 20 uri STORŽIC amer trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer črna kom PRI ADAMSOVIH ob 18 in 20 uri KOMENDA amer akcij. fant. film MRAČNI ANGEL ob 20 uri LAZE amer thrill. LEPI JOHNNY ob 19. uri ĆEŠNJICA amer film JEZUS IZ NAZARETA I. ob 21 uri RADOVLJI CA amer krim film BILLY BATHGATE ob 20. uri Filmska uganka Disnevjeva risanka Sneguljčica in sedem palčkov se je "rodila" davnega leta 1937. Stara je torej častitih 55 let. Na vprašanje sta pravilno odgovorila Merima Šupukovič iz Lesc, Dežmanova 4, in Simon Trškan iz Kranja, Jaka Platiše 3. Čestitamo, po pošti pošiljamo po dve brezplačni vstopnici, ki jih poklanja Kino podjetje Kranj. V Kranju je film že igral, zdaj ga vrtijo na Jesenicah. Gre za najbolj "odštekano" črno komedijo Pri Addamsovih. Addamsove - to čudaško družino - je v tridesetih letih zri-sal Charles Addams, da bi z njo popestril dolgočasni časopisni strip v ameriškem The New York Magazinu. Leta 1964 je bila po stripu posneta TV serija in v devetdesetih je Addamsove prenesel na veliko platno kot svoj prvenec Bar-ry Sonnenfeld. Film odlikujejo briljantni gagi, specialni efekti in odlična igra. Odgovorite na tole vprašanje: katera slavna igralka, hči še bolj slavnega očeta, je v filmu zaigrala v vlogi matere oziroma žene? Odgovore pošljite na dopisnicah do 17. maja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijade-ja 1 - Filmska uganka. Pametna kosa V gostem leskovem grmu je bilo skrito gnezdeče. V njem je čepela kosovka in grela štiri modrozelena jajčka. Sem in tja seje pojavil kos s polnim kljunom hrane za samico. Že teden dni je sedela na gnezdu in on ji je že teden dni nosil hrano. Oba sta težko čakala, da se iz jajčk izvalijo mladiči. Nenadoma se je izza bližnjega drevesa prikazal potepuški maček. Zagledal je kosovko in tudi ona ga je opazila. Vedela je, da maček ne sme vedeti, da pričakujeta mladiče. Hitro je smuknila iz gnezda in mu zletela ravno pred smrčkom. Nekaj metrov pred njim seje spustila na tla in ga vabila k sebi. Skočil je, a ona se je že oddaljila. Tedaj je prišel kos. Takoj je vedel, za kaj gre. Pomagal je kosovki in skupaj sta mačka zvabila daleč od gnezda. Nato sta zletela proč in maček ju ni več videl. Bil je jezen, ker je ostal brez večerje, onadva pa sta se veselila, ker sta rešila jajčka oziroma svoje mladiče. Lenart Bukovec, 4. a r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka dooTRŽIC Pohištvo ALPROM na Gorenjskem sejmu v Kranju vam predstavlja I Aftp A nov program vzmetnic kHVIEH vseh dimenzij Vzmetnice LAGEA OPAL 190 x 90 cm lahko kupite že za samo 7,894.- SLT Se priporoča ALPROM na Gorenjskem sejmu v Kranju. Odprto vsak dan od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure, telefon: 222-268 Strah Bila je lepa sončna sobota. Ati je kot po navadi v lepem vremenu sedel na kolo. Z mami sta se zmenila, da bo do kosila doma. Kosilo je bilo že zdavnaj za nami, a atija ni bilo od nikoder. Mami je bila tiho in venomer je pogledovala skozi okno. Takoj sem vedela, da nekaj ni prav. Pozno popoldne je zazvonil telefon. Mami je kar skočila k njemu, jaz pa za njo. Kar čutila sem, da bo nekaj hudo narobe. Pogledala sem mami, ko je ostala v obraz čisto bela. Samo to sem še slišala, ko je vprašala, če je živ. Zatulila sem, mami pa ni vedela, ali naj bo pri meni ali naj se pogovarja s policistom, ki je bil na drugi strani telefona. Tako meje bilo strah in tako sem se bala za mojega atija. Bala sem se, da ga nič več ne bo domov. Mislila sem, da je umrl. Mami mi je razložila, da ga je zbil avto in daje v Kliničnem centru v Ljubljani. Prepričevala me je, da je še živ in se ne smem bati. Pa ni nič pomagalo. Naslednji dan smo ga šli obiskat. Ko sem stopila v njegovo sobo, sem ga zagledala, kako leži v postelji z obvezano glavo. Bil je čisto drugačen kot po navadi. A bil je moj ati in bila sem srečna, ko sem videla, da se mi je kljub bolečinam nasmehnil in me pobožal po laseh. Urška Dolinar, 7. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču Ročna dela Doma in v šoli sem se naučila kvačkati, plesti in delati ptička, ki se mu premikajo krila. Nakvačkala sem že kapico in nogavičke za bratca in veliko oblek za punčko. Če se mi kaj zatakne, mi pomaga mamica. Špela Voršič, OŠ Kokrica Medtem ko večini vrstnikov delajo družbo kužki, mucki, papagaji« hrčki, ribice, ima Mitja s Suhe pri Predosljah za prijatelja čisto pravega žrebička. Z njim se igra in tudi skrbi zanj. Mitja pa že nestrpno pričakuje decembra, ko bo štirinožna družinica dobila no« naraščaj. - Foto: P. Kozjek p.o.KRANJ WEBAST0 avtomobilska strešna okna - ugodne cene - možno plačilo na 2 čeka - takojšnja vgradnja - garancija na okno in vgradnjo ALPET0UR REMONT KRANJ LAB0RE tel.: 064/, 223-276 PRODAJA PROIZVODOV IZ OPUŠČENIH PRODAJNIH PROGRAMOV. Cene so nižje 30 % do 50 %, SAMO junija v prodajalni DOM Naklo. ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Ta mesec na vrtu SETVENI KOLEDAR Ta konec tedna nimamo kaj prida opraviti na vrtu. Čas je, da nabiramo zdravilne rastline in dišavnice in režemo beluše. Danes, 5. in jutri, 6. junija, in potem še 9. ali 10. junija prvič porežemo koper, žajbelj, poprovo meto (pred cvetenjem!), baziliko, šetraj in meliso (ta naj bo v popkih). Nabiramo kami-lične cvetove. II., 12. in 13. junija lahko spet sadimo nizki fižol, 12., 13. in 14. junija lahko še presadimo na stalno mesto brstični ohrovt, pozno zelje, ohrovt, rdeče zelje, kolerabo, blitvo in zeleno, oziroma vse listnate vrtnine, ki jih nismo presadili že maja. Med solato in rdečo peso posadimo šetraj. Te dni je čas tudi za sejanje flo-rentinskega ali bolonjskega janeža. 15. junija ne sejemo in ne sadimo in tudi ves teden le ple-vemo in rahljamo zemljo v vrtu. Sele v petek, 19., in v soboto, 20. junija, je čas za kopanje zgodnjega krompirja, prav tako ga lahko kopljemo tudi 24. in 25. junija. Te dni nabiramo lipovo cvetje. 24., 25., 26, ali 27. junija osujemo krompir. 26. in 27. junija je čas za sejanje črne redkve, za rumeno (podzemno) kolerabo in druge korenaste vrtnine. Če hočemo jeseni lep pridelek korenja, ga te dni po-sejmo med čebulo. Ko bomo čebulo pobrali, bo korenje izredno lepo uspevalo še pozno v jesen. 24.. 25., 28. ali 29. junija škropimo sadno drevje (če je ugodno vreme, seveda) s škropivom iz vratiča in pelina. Tudi te dni rahljamo prst in gnojimo. Zemljo v zelenjavnem vrtu pokrijemo s pokošeno in osušeno travo, z odpadki z zelenjavnega vrta in z napol prepe-relim kompostom. Kot pove mesečni koledar, bo zalivanje vrta največ zaleglo 12., 13., 21., 22. ali 23. junija. In še droben nasvet Če želite imeti gladiole vse leto, jih sadite v razmaku 14 dni vso pomlad in prvo polovico poletja. Sadite jih malo globlje, okoli 15 cm, da bodo obstoj-nejše. Bazilika, krebuljica in drobnjak so dišavne rastline, ki pri sušenju izgubijo aromo in učinkovitost. Posušene bazilike zlepa ne spravimo v dovolj primerno posodo, da se ne bi "zdišala". Zato vse te dišavnice za zimo raje zamrznemo. Sveže nabrane rastline sesekljamo in zamrznemo v majhnih količinah za enkratno uporabo. Če pa imamo za zamrzovanje večjo plastično posodo, drobno sesekljane dišavnice v jed preprosto "popraskamo" z vilicami. Če shranjujemo dovolj suhe (ko jih operemo jih potem še dobro osušimo, da niso mokre), se ne bodo hudo sprijele v trdo kepo, temveč bodo rahle. MODA Pike, črte, kratke nogavičke... Poletje bo vroče, zato naj bodo bluze lahke, zračne, bombažne ali viskozne, drobno ali močneje pikaste. Zraven bodo šle široke bombažne hlače a la Mar-lene, v pasu pa naj bo zavezana ruta ali primeren pas. Pikaste bluze pa so lahko tudi brez rokavov, široke, dolge, ob strani prerezane, da so še bolj ohlapne in hladne, črte na hlačah pa so lahko še širše. Zraven si lahko omislimo tudi slamnik, ki naj ima zavezano ruto v enaki barvi, kot so bluza ali črte na hlačah. Naša modela sta v kombinaciji rdeče bluze z drobnimi belimi pikicami in bele hlače s črnimi črtami ter Crno ruto v pasu, drugi model Pa je modro bela kombinacija. In kaj je v letošnji modi najno- vejše: v sandale z jermenčki bomo obule tanke bele bombažne ali garnaste kratke nogavičke. i STOPITE NA A TRDNA TLA 1 X n li li Mi STOPITE NA i »j KLINKER j KbRAMIC PLOŠČ ;Nb :ICE IKIUUBEČNA TUDI V H RASTJU PRI KRANJU V Izbiri so vam na voljo: • KLINKER KERAMIKA • OPEČNI IZDELKI • KERAMIČNI PROIZVODI OSTALIH PROIZVAJALCEV • SANITARNA KERAMIKA NAKUP JE MOGOČ TUDI S ČEKI ljubečna Celje tk-063/33-421 Češnje zore Cešnjeva pogača Zamesimo krhko testo. Z njim obložimo tortni model. Testo spečemo v pečici. Obložimo ga s češnjami, prelijemo s prelivom in pečemo do konca. Potrebujemo: za testo: 250 g moke, 50 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 1 rumenjak, ščepec soli, 100 g masla ali margarine. Za nadev: 1 vrečko trdilca za sladko smetano, 50 g mletih lešnikov, 1,5 kg češenj, 2 jajci, 75 g sladkorja, 2 žlici jedilnega škroba, 200 g kisle smetane, pol žličke cimeta, 1 vanilijin sladkor. V skledo presejemo moko s sladkorjem v prahu. V sredini naredimo jamico, vanjo damo rumenjak, jajce in malo soli. Na rob jamice damo koščke masla ali margarine. Z električnim ročnim mešalnikom (z nastavkom za gnetenje testa) zamesimo sestavine v krhko testo. Ne mesimo predolgo, kajti če se testo preveč segreje, se lepi in ga je težko oblikovati. Ko je testo gladko in enakomerno, ga oblikujemo v kepo. Zavijemo ga v plastično vrečko in pustimo na hladnem 1 uro. Nato testo razvaljamo na debelino 3 do 4 mm. Z njim obložimo namaščen model. Testo na dnu modela večkrat prebode-mo z vilicami, da se med pečenjem ne dviguje. (V model lahko natresemo suhi grah ali fižol, da obtežimo testo, pravijo.) V pečici pečemo 15 minut pri 200 stopinjah C. Nato model vzamemo iz pečice (suhi grah ali fižol odstranimo). Na testo potresemo mlete lešnike in naložimo izkoščičene češnje. Gladko razmešamo smetano, jajca, sladkor, jedilni škrob, cimet, vanilijin sladkor in trdilec za smetano. Porazdelimo po češnjah. Model damo spet v pečico in pogačo pečemo še 20 minut. Vabimo vas, da se udeležite javne prireditve RAD0LCA ZBUD' SE Pred restavracijo LE0NARD0 v Radovljici, 13. junija, od 16. ure dalje. Zabaval vas bo ansambel GAŠPERJI. Priredili bomo javno žrebanje nagradne križanke in izžrebali enega izmed novih naročnikov. Prireditev bo povezoval Kondi Pižom. Kot smo vam obljubili že v torkovi številki Gorenjskega glasa, danes objavljamo kupon za BREZPLAČNO PIZZ0. Med oddanimi kuponi bomo izžrebali 8 srečnežev, ki bodo prejeli po dve pizzi. Kupone prinesite na prireditev v Radovljici, kjer jih boste tudi oddali. BREZPLAČNA PIZZA ZA DVE OSEBI Ime in priimek................................................................ Naslov............................................................................ ...............................................RADOLCA ZBUD'SE _ NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJO OD 01 .06.1 992 VLOGE, NA VPOGLED 3J&7% 3#7% 3JJ7% 6J51 % HRANILNE VLOGE TEKOČI RAČUNI OBČANOV ŽIRO RAČUNI OBČANOV VARČEVALNA KNJIŽICA VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC_ od 2.000 do 10.000 6fl3% od 10.000 do 50.000 6£1 % nad 50.000 7j03% VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE_ od 2.000 do 10.000 6,91 % od 10.000 do 50.000 7,03 % nad 50.000 7,10% DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 8.U % ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDII SOBOTA, 6. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Izbor 8.30 Angleščina - Follovv me 8.50 Radovedni Taček: Voz 9.05 Lonček, kuhaj: Pšenična juha 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 14.00 Intervju, ponovitev 14.50 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Deseti brat, slovenski film 18.35 EP, Video strani 18.40 Novosti založb 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme. Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Ona + On 21.30 EPP 21.35 S. Kmg Zlata leta, ameriška nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 22.55 Napovednik 22.48 EP, Video strani 23.00 Sova Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka Zlo, ki ga naredi človek, ameriški film Nočne ure, 11. epizoda ameriškega varietejskega programa 2.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.05 Video strani 14.15 Pariz: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale (ž), prenos 15.45 Sova, pono vitev; Roseanne, Hobotnica 17.30 Da ne bi bolelo 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš videl, kaj dela Dolnj'c, 3. oddaja 19.00 Kremenč-kovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Mož, imenovan Petek, ameriški film 22.15 Umetniški eksperimentalni program: Tračanje 23.15 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola: Odprla ura 10.00 Poročila 10.05 Kaj se dogaja, program za otroke 11.05 Po vojni, ponovitev 11.55 Risanka 12.00 Poroči la 12.05 Vi in vaš video 12.50 Risan ka 13.30 J Gotovac: Ero z onega sveta. 1/5 del opere 14.00 Poročila 14.05 Pika gre v Hollvvvood, avstralski risani film 15.20 Denver, zadnji dinozaver, risani film 15.55 Poročila 16.00 TV mreža 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Legenda o Tarzanu, ameriški barvni film 22.45 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.20 Filmski maraton z nadaljevanko 0.20 Dokler se ne snideva spet, 6 delov ameriške nadaljevanke 5.30 Poročila 5.35 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.50 Video strani 14.00 Tenis: Grand slam, finale, prenos iz Pariza 17.45 Košarka: NBA liga, finale 19.30 Dnevnik 20.05 Pred vrhun skim srečanjem za ohranitev planeta Zemlje: Življenje in dolg 21.00 Zgodba z naslovne strani 21.30 Pri Huxtablovih 22.00 Hrvaška nogo metna liga 23.05 Polnočni klici 23.50 Hit Depo 2.20 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 35 mm, oddaja o filmu 10.45 Izkrivljena pravica, ameriški film 12.20 A Shop 19.00 Kanalizator shovv 19.30 Eurodisney 19.55 Gospod Kolcavček. risanka 20.00 Dober večer 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Intervju s patrom Bartolomeom Sorgeom, jezuitom sociologom in politologom 21.00 Ženska z dvema obrazoma, ponovitev 1. dela ameriškega barvnega filma 22.35 Videogrom 23.50 Vreme 23.52 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.25 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA I 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 SLOVENIJA 1 17.10 DESETI BRAT slovenski barvni film, 1986; igrajo: Radko Polič, Bert Sot-lar, Stevo Žigon, Boris Kralj. Matjaž Višnar, Jana Habjan, Željko Hrs. Zgodba Desetega brata je postavljena v letu 1840, na grad Slemenice, kamor pride kot domači učitelj Lovro Kvas. Med njim in domačo hčerjo Marico vzplamenti ljubezen -obenem pa spremljamo še skrivnostno zgodbo "desetega brata", nezakonskega sina krajevnega veljaka. Tu je seveda tudi Krjavelj, v imenitni interpretaciji Berta Sotlarja, ki zbranim pri večerji razloži, kako je kot mlad vojak videl hudiča in ga preklal na dva dela. Angleščina za začetnike 11.00 Dinastija, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Avstrija, hello Vien-na 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Brez mame ne gre, nemški film 15.10 Comedv capers, igra pokra s Billvjem Bevanom 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Ribje zgodbe: Podvodna zabava 17.35 Nadaljevanja ne bo! 18.00 Čas v sliki 18.05 Čudovita leta: Kdo je bila teta Rose? 18.30 Felix in dve kuka vici: Noč v hribih 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Dvojčka, ameriški film 22.15 Zlata dekleta 22.30 Šport 23.45 Mačje oko, ameriški film 0.15 Čas v sliki 1.20 Prešuštvo po italijansko, italijanski film 1.50 Poročila/Ex libris 2.00 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.55 1000 mojstrovin 13.05 Leksikon umetnikov 13.10 Ko so pogani kristjani postali 14.00 šport 18.15 Kao hoče - živali iščejo dom 18.30 Alpe Donava Jadran 19.00 Avstr ja danes 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kulturi 20.15 Othello, tragedija VVilliama Shakespeara 22 45 Čas v sliki 22 55 X RAY, računalniški intervju 23.15 Joe Cocker, vrhunci turneje N>ght Call VVorld Tour 92 0.15 Manhattan Cable 0.35 Off Chart 1.05 Čas v sliki, Ex libris 1.15 1000 mojstrovin 1, RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - 1. RADIO ŽDRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 17.00 - Športne novice - 18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan - 16.10 - Obvestila - 16.30 - 30 let dela društva finančnih in računovodskih delavcev -17.45 - Kulturni Babilon -17.40 - O kulturi oblačenja - 18.55 - Napoved sporeda - 19.00 - Slovo KINO 6. junija CENTER amer. ris. SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 15 30 uri, prem amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI TRENUTEK ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri ŽE-LEZAR amer. črna kom. PRI ADAMSOVIH ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer rom. kom. MANEKENKA ob 19. in 21. uri RADOVLJICA amer. krim. film BILLY BATHGATE ob 18. in 20. uri HUMOR NEDELJA, 7. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 9.10 10.05 10.30 11.05 11.30 12.00 12.05 12.10 12.35 13.05 14.05 15.45 16.00 16.55 17.00 17.10 18.45 19.00 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.35 22.55 22.48 23.00 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ žav, ponovitev Ebu drame za otroke: Pokal, ponovitev Mladinski pevski festival Celje '92, 1 oddaja Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila EP, Video strani Kremenčkovi Boš videl, kaj dela Dolenje, ponovitev 3. oddaje Video strani Dogodivščine Robina Ho oda, ponovitev ameriškega filma Napovednik J Raspail: Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka Poslovne informacije TV Dnevnik Tuji otrok, ameriški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Velike trgovske poti, angle ška dokumentarna serija TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej-skega programa Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.20 Sova, ponovitev: Murphy Brovvn, ameriška nanizanka, Na materino zahtevo, ameriška nada lievanka 14.45 Napovednik 14.50 Športna nedelja - Pariz, Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale (m), prenos Kasaški derbi, reportaža z Maribora - Prijateljska nogometna tekma Estonija : Slovenija, posnetek 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Slovenija za Bosno, posnetek koncerta, 1. del 20.30 Ga taktična odiseja, japonska dokumentarna serija 21.36 Aleksa Šan tić, nadaljevanka TV Sarajevo in TV Slovenija 22.25 Mali koncert: Car-men Palavasa 22.40 Športni pregled 23.10 VV. A. Mozart: Lažna vrtnica, posnetek operne predstave Akademije za glasbo 1.20 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovoi 9.30 Lokvanje ki, risana serija 10.00 Evharistično praznovanje, prenos iz Pulja 11.10 Voh, kanadski poljudnoznanstveni film 11.35 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 16.00 Poročila 17.20 Maigret je jezen, francoski film 18.50 Tom in Jerry kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Boljun 20.10 Hrvaška v svetu 20.40 7/7 21.00 Sedma noč - Prenos iz Ci-bone 22.30 TV dnevnik 22.50 šport 23.05 New Age, oddaja resne glasbe 0.00 Poročila v angleščini 0.06 Horoskop 0.15 Poročila 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 14.50 Šahovska Olimpiada, reportaža iz Pulja 15.00 Tenis: Grand slam, finale 19.30 TV dnevnik 20.05 Odletel bom, 1. del ameriške nadaljevanke 21.00 Po neskončnosti sveta, potopisna serija 21.30 Murp hy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 22.00 črno belo v barvah, francosko-švicarski barvni film 23.30 Jazz 0.30 Košarka: NBA liga, finale 3.30 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje: Tropska vročica 10.00 Stotnik iz Castille, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.10 Video grom 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.35 Ženska z dvema obrazoma. 2, zadnji del ameriškega barvnega filma 23.10 Vreme TV AVSTRIJA l SLOVENIJA 1 17.10 TUJ OTROK ameriški barvni film, 1983, igrajo: Linda Lavin, Tony LoBi-anco, Joyce Van Patten, Nata lie Schaeffer. Uspešen poslovni moški pripelje lepega dne s službenega potovanja v New York ljubko deklico, ki jo predstavi kot svojo hčerko. Punčki je pred kratkim umrla mama, nadarjena plesalka in ker je ostala sama na svetu, se je oče, kljub temu da je vedel, kakšen šok bo to za ženo, s katero je že dolgo živel v skladnem zakonu brez otrok, odločil, da dekletce vzame k sebi. Ženina reakcija je bila pričakovana: zgrožena nad prevaro in nad otrokom, o katerem se ji ni niti sanjalo, je začela doživljati pravo agonijo. Čas, ki ga preživljata žena in punčka, in v katerem postajata odkriti nasprotnici, je za vse prizadete poln težkih in bolečih trenutkov. Pa vendarle pride do preobrata... sliki 13.10 Čudovita leta 13.35 Profesor ne more odnehati, ameriški film 15.15 Glasbena skrinja 15.25 Verski prazniki, Shavuot 15.30 Kai iz zaboja, berlinski otroški film 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za seniorje 17.50 X large 18.30 Felix in dve kukavici: Splovitev 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Gala Haralda Juhnkeja 21.50 Vizije 22.00 Ameriške sanje, 4. del 22.50 Frank Sina tra, posnetek iz Frankfurta 23.50 Stili life at the Penguin cafe 0.30 Čas v sliki/Ex libris 0.40 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zajček dolgoušček 9.30 Očarljiva Jeannie 9.55 Stan in Olio 10.00 Pan Optikum 10.15 Moja gejša, ameriški film 12.10 Pasta All'ltaliana, kuharske specialitete in jedilne navade 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Ko so pogani kristjani postali 14.15 Binkošti in binkoštni običaji 15.00 športno popoldne/EP v gimnastiki 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.15 Duet, avstrijsko-nemški film 22.00 Zakon v Los Angelesu 22.50 Velika tatvina, ameriški film 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 - Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po do mače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - l. RADIO žnu 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Od tu in tam 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98.2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 16.30 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 9.00 Jutranji program 10.15 Kultura za zajtrk 12.00 Tednik 13.00 Čas v 10.30 - Dober dan - 10.35 - Nedelj ski pogovor z gosti iz Francije -11.05 - Potuj z menoj -1125 - Modni kotiček - 11.40 - Iz orumenelih zapisov -12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel - 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 - Ugodna ponudba v Merkurju - Dom Naklo - 14.35 Glasbena lestvica Slovenca -15.20 - Napoved sporeda za torek -15.30 Slovo KINO 7- iunii* CENTER amer ris. SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV ob 15 30 uri, amer akcij thrill SMRTONOSNI TRENUTEK ob 17., 19 in 21. uri STORŽIČ amer trda erot ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20 uri amer. črna kom. PRI ADAMSOVIH ob 17.. 19. in 21. uri DUPLICA amer rom kom MANEKENKA ob 19 in 21 uri RADOVLJICA musical NOČ ZVEZD ob 20. uri Če naši upokojenci dobijo malo denarja, je v redu. Zelo v redu. Če pa naši upokojenci sem in tja dobijo rahlo povišico, se začne podirati ves utečeni red in mir, vse analize se sprevržejo na glavo... Zadnjič so naši vrli upokojenci dobili nekakšen poračun, s strašnim dodatkom za rekreacijo. Kaj sicer vsako leto počno s tem groznim dodatkom za rekreacijo, vedo le sami, ampak če navržemo še poračun, so po sušnih Peterletovih mesecih vendarle dobili kanček več v večno prazni upokojenski moš-njiček. Ravno toliko, da so poplačali kakšno staro položnico, kupili 10 dek sira in mortadelo in pest jušnih kock za sušne dni. A glej ga zlomka! Ker so dobili par tisoč tolarskih bonov več, so vskočili v raznorazne statistike in analize, po katerih je med drugim tudi evidentno, da je precejšnja količina upokojencev presegla povprečje, ki ga zdaj tu zdaj tam dobiva delavska raja. Groza od grozljivosti ali »fovšija« od »fovšljivosti«! In ker se vedno spravimo nad tistega, ki ima ne glede na zasluženo več, smo se kajpak sistematično spravili tudi nad upokojence! Kjerkoli in kadarkoli nanese - vsakomur pride njihova enormna povišica prav! TEMA TEDNA PRUCKA Bognedaj, da bi pri takem strašnem denarju zdaj upoko-jenčki kaj zajamrali! In ne plačevali, denimo, stanovanjskih in drugih stroškov! Resni analitiki so se že vrgli na izračune in med drugim ugotovili, da je vse tiste upokojence, ki prebivajo v velikih stanovanjih in ki jim je normalna pokojnina premajhna za plačilo bivalnih stroškov, ekspres treba preseliti v manjša in slabša stanovanja! Kakšna fina ugotovitev! Namreč: za velika in razkošna stanovanja se štejejo vsa stanovanja, ki so centralno ogrevana in ki imajo kakšnih 60 kvadratnih metrov stanovanjske površine! Pravilno! Vidi ti dva upokojenca, moža in ženo, ki postopata po stanovanju z ogromnimi 60 kvadratnimi metri! In ki ima zraven še tak evropski standard, da ima centralno ogrevanje! Da dol padeš od standarda in udobja, ki ga uživa ta struktura prebivalstva! In ki si sem in tja hočeš nočeš privošči neplačevanje stanovanjskih stroškov! Zato imajo resni analitiki kristalno prav: vse upokojence, ki ven in ven jamrajo, kako težko je danes preživeti z enim penzijončkom, je treba po hitrem postopku preseliti v socialna stanovanja! Kaj bi s podatkom, da so prav taisti upo- kojenci v štiridesetih letih olala plačali za stanovanjsko gradnjo in po nekaterih podatkih v tem času z raznoraznimi stanovanjskimi prispevki sami zgradili vsaj eno stanovanje - stanovanje je v tem našem kao tržnem gospodarstvu seveda ekonomska in ne socialna kategorija! Komu mar, da je preselitev kamorkoli že izjemno zapletena, da ne rečemo draga stvar! Kam z omarami, kam s kuhinjskim pohištvom, starim dve desetletji? Prva omara, ki bo šla s stene, bo razpadla. Upokojenec, ki se seli v drugo, cenejše stanovanje, lahko iz starega stanovanja oddide kvečjemu z boršo in staro pručko! Pri vsej sociali, ki jo imamo v vsakem primeru polna usta, so očitno upokojenci tista kategorija, ki je vredna zgolj in le obsodbe in zaničevanja! Vsi so nebodigatreba nergači in zopr-neži, vsem v spotiko in napoto! Zato pozor! Kadarkoli jim SPIZ spet nameni kakšen ficek več, je treba nagnati vik in krik, kako da bogato živijo. Nemudoma jih je treba uporabiti v kakšnih primerjalnih analizah, da se bo vedelo, kdo ima in kdo nima. Pa če si s povišico lahko privoščijo samo kakšno novo pručko - kar je preveč, je preveč... • D. Sedej M Aiping Wang se je poslovila, toda... Kitajka še vedno buri duhove Ljubljana, 31. maja - Kot je napovedala, se je kitajska zdravilka Aiping Wang v nedeljo, 31. maja, poslovila od svojih pacientov. Vendar ni se poslovila od Ljubljane, kot je pričakovala. Medtem ko so se njeni številni pacienti drug za drugim poslavljali od nje na odru šišenskega kina, je policija zaprla vse izhode... Namesto na pričakovan in prepotreben počitek v eni od sosednjih dežel, je Aiping I Wang, ki je v tem letu dni pomagala do zdravja nekaj tisoč Sloven- . cem, morala k preiskovalnemu sodniku. Policijska blokada je ! bil najhujši šok, kar so jih lahko doživeli njeni pacienti. Je bilo to res potrebno? Slavno Kitajko je pred dnevi sprejel tudi slovenski pravosodni minister Miha Kozinc. Sprejel jo je na predlog njenega tiskovnega predstavnika Rudija Klariča, šlo pa je za neuradni pogovor, kajti zadeva je v fazi sodne preiskave. Do konca maja bom z vami, vas v zadnjem mesecu naših srečanj pripravila tako daleč, da si boste lahko sami pomagali do boljšega zdravja, je obljubljala Aiping Wang in obljubo tudi uresničila. Na tiskovni konferenci v nedeljo dopoldne so na novinarski konferenci, ki jo je tokrat vodil Sandi Čolnik, novinarji vendarle prisluhnili izjavam pacientov, ki jih je kitajska zdravilka Aiping Wang -"kraljica, ki prinaša mir", leto in mesec dni, razen v desetih dneh vojne, zdravila po tisočletni kitajski metodi zdravljenja -s QI GONGOM - s posebnimi vajami za sprostitev telesa in duha. Če bodo zvesto sledili njeni poti, jim je naročala, bodo sposobni pomagati sebi in drugim. Spregovorila je Irena, njena najtežja pacientka, ki je v tem letu dni, menda povsem ozdravila raka in bo nadaljevala njeno delo v Kinu Šiška, za njo pa so za mikrofon prišli še drugi in pripovedovali svoje pretresljive zgodbe. Med njimi je bila 78-letna žena, ki je obrala precej zdravnikov, a nihče ni mogel ozdraviti njenih bolnih nog. Pred skoraj tisočglavo množico je zdaj visoko dvignila kolena, potelovadila z nogami in stekla nazaj na klop. In spet druga, gospa iz Črnomlja, ki je zaradi sladkorne imela tako hude težave z desnim očesom, da niti lastne roke ni videla. Po petih dneh tretmajev je videla. Zelo prepričljiva je bila gospa, ki je imela hude alergije, na 80 odstotkov vse hrane je bila alergična, na vse zunanje vplive. Mučila jo je stalna rdečica obraza, ni mogla živeti brez zdravil, zaradi njih pa je bila vsa uničena, brez volje, vedno zaspana. Zdaj ne jemlje nobenih zdravil, ima pa v glavi "tehtnico", ki ji točno pove, kaj sme in česa ne sme. Alergije so izginile, odlično se počuti. Sprostite se, ne mislite na nič, so preproste besede, toda zanjo dobesedno čarobne besede, kajti te so ji vrnile zdravje. Prav tako se zdravljenje po kitajski metodi zdi čudež simpatični ljubljanski gospe, ki bi zaradi svoje zakalcinirane žile po mnenju njenega zdravnika morala biti mrtva, v najboljšem primeru pa zadeta od kapi. Pa je vsa zadovoljna in srečna tu in prav nič ne misli ne na kap ne na smrt, temveč samo na nova in nova potovanja. Razgo-vorila se je mlada mati dveh šolarjev, ki je prišla k Wang z otrokoma, ki se pri učenju nista mogla skoncentrirati, potem pa je ugotovila, da je sama tisti vzrok in se je odločila za zdravljenje. Vsej dvorani je na glas priznala, da je pred tem pokadila po 80 cigaret na dan in pila že same močne alkoholne pijače, ostala brez službe, iskala rešitev v samomoru... Danes je drug človek, z novo, boljšo službo, nobenih konfliktov ni več... Negativna energija se je tu preusmerila v pozitivno. Tu, v tem prostoru, se mi je odprl pretok lastne energije... In oglasila se je medicinska sestra, ki se je odločila, da bo v službi kolege in zdravnike seznanila s QI GONG metodo zdravljenja. Mladi študent fizike pa je dvorani pojasnil svoje ugotovitve, od kod vsa ta pozitivna energija. Preprosto povedano, Aiping Wang s svojo energijo, z nekakšnim elektromagnetnim valovanjem prenese energijo na drugega človeka in v njem vzbudi njegovo energijo, ki jo začne sam proizvajati. To je energija, ki nastaja in ostaja v človeku... Še se jih je zvrstilo nekaj, pikre so padale tudi na dosedanje obnašanje novinarjev, ki so ne da bi se poglobili v to metodo zdravljenja, pisarili vse mogoče, namigovali na to in ono, vrh pa je negativno pisanje doživelo s smrtjo otroka z levkemijo in fantom in dekletom z močno sladkorno boleznijo, ki sta prehitro opustila insulin in sta potem iskala pomoč v KC. Že takoj v začetku svojega zdravljenja v Ljubljani je Aiping Wang povedala, da pomaga lahko le pri raku, ki še ni v končnem stadiju, pri sladkornih bolnikih pa je poudarjala, naj pri opuščanju zdravil sledijo svojim občutkom. Ta dva mlada človeka sta bila pač prekorajžna... To je bilo vse, kar se je lahko ob teh primerih povedalo. Tudi sama je javno odgovorila na ta vprašanja. Zdelo se je vse urejeno, in odhajala je mirno, kajti vsem svojim pacientom je dala vse napotke, vsi poznajo pot k ozdravitvi, k boljšemu, srečnemu življenju. "Skušajte obdržati to pozitivno energijo in poskušajte jo razširiti po vsej Sloveniji, da bo prišla v vsak njen kotiček. Danes odhajam v druge države, bodite srečni naprej, tako kot vas poznam danes. Nočem videti vaših solz ob slovesu. Bodimo srečni!" so bile njene besede ob koncu. Pa vendar so tekle solze, ne slovesa, temveč razočaranja nad našimi oblastmi ob njenem odhodu. Ni šla na zaslužen počitek na sosednje morje ali v rodno Kitajsko. Prestregle so jo roke naše policije. Da mora dati izjavo, kot vsi "mazači", je bilo slišati. Mar ni bilo leto in mesec dni dovolj, da bi se tudi naša uradna medicina lahko seznanila z QI GONGOM in delom Aiping Wang? Sicer pa smo v začetku imeli predsodke tudi proti akupresuri, pa je danes postala zelo uspešen del naše uradne medicine. Vendar, da se uveljavi kaj nam tako tujega in neznanega, so potrebne žrtve. Tokrat je žrtev Aiping Wang. Morda smo lahko srečni, daje še tu, kajti od nje veje le pozitivna energija. Tudi na policiji, tudi na sodišču. Morda bo ta njena žrtev vendarle dala tudi tu, kot v kinu Šiška, pozif' vne rezultate. • D. Dolenc REPORTAŽE Franci Teraž, najuspešnejši slovenski gorski tekač Bolj je strmo, bolj letim Franci Teraž iz Mojstrane je že vrsto let najuspešnejši slovenski gorski tekač, ki dosega Vrsto lepih uspehov tudi na tekmovanjih v tujini. Z gorskim tekom se pri nas ukvarja $e razmeroma malo športnikov, zato bi tekači morali biti medij-sko nekako bolj zanimivi in atraktivni, kot danes so. O njih Se piše razmeroma malo, z velikimi težavami pa tekači, ki nastopajo tudi v tujini, dobijo sponzorje. Letos je deset let od tega, ko ■* je Franci Teraž resneje začel ukvarjati z gorskim tekom. Njegovo stanovanje je polno lepih "•edalj in pokalov, ki jih je dobil "a domačih tekmah in na tekmah v tujini. Franci Teraž jih "na toliko, da ti kar dih zastane. »Ko sem služil vojaški rok v Bovcu, me je za gorski tek navdušil prijatelj,« pravi danes 30-letni Franci. »Kar sam sem 2ačel trenirati na domačem terenu: v Kot, Krmo, Vrata, v Kranjsko Goro... Že prej sem se ukvarjal s tekom na smučeh ,r> z atletiko, ki sta nekako idealna športa za prehod na gorski tek. Kaj je gorski tek? Gorski tek ni ne kros in ne atletika, športnik, ki se z njim ukvarja, mora biti predvsem vztrajen, vzdržljiv ln hiter. Pobudniki za ta šport s° bili predvsem Italijani, Avstrijci, Švicarji in Angleži, ki so Hotel Triglav Mojstrana pripravlja predavanje in predstavitev Francija Te-raža za soboto, 13. junija, ob 19. uri v hotelu Triglav v Mojstrani. Franci Teraž bo svojo športno pot in gorski tek predstavil tudi z diapozitivi, obenem pa si bodo obiskovalci lahko ogledali vse številne kolajne in pokale, ki jih je mladi tekač prejel v svoji 10- letni športni karieri. začeli organizirati svetovne pokale. Zanimivo je, da bo letos končno tudi prvo svetovno prvenstvo v gorskem teku, septembra v Italiji. Da pa bo gorski tek postal tudi olimpijski šport, pa bo najbrž preteklo še precej vode: z gorskim tekom se namreč ukvarjajo športniki v premalo državah in večinoma le v Evropi in ni prodrl še na vse kontinente. Le Kolumbija ima izvrstne tekače, ki so v svetovnem merilu zelo dobri, saj imajo idealne pogoje za trening. V Evropi se s tekom ukvarjajo tudi profesionalno, predvsem v Italiji in v Švici. Da pa bi sam postal profesionalec, je lahko le pobožna želja: delam namreč na tri izmene v Železarni Jesenice in temu moram vztrajno prilagajati tudi trening. Potrebni so tudi sponzorji, ki jih dolga leta sploh nisem imel: v domačem kraju se Športno društvo za gorski tek sploh zmenilo ni, kaj šele, da bi mi karkoli pomagalo. Zdaj, ko smo tekači postali del slovenske Športne zveze -od lani imamo sekcijo za gorske teke - nam gre nekoliko bolje. Meni zdaj sponzorsko pomaga Petrol Gorenjske, veliko razumevanje ima Branko Jer-šin z Jesenic in ne nazadnje nam je pri minuli tekmi zelo pomagal tudi hotel Triglav iz Mojstrane. Tekmuje se v glavnem na dveh progah: prva je kombinirana z 800 metrov višinske razlike, z dolžino do 11 kilometrov in z naklonom od 15 do 30 stopinj. Daljša proga je dolga 18 kilometrov s 1000 metri nadmorske višine in z naklonom od 15 do 30 stopinj. Če hočeš biti v »špici«, moraš na leto opraviti kakšnih 6.000 kilometrov treninga. Sam sem toliko treniral, za največje uspehe pa štejem: 7. mesto v svetovnem pokalu v Švici, 8. mesto na svetovnem pokalu v Angliji, kjer je bila res prava konkurenca... Če bom tudi letos na svetovnem prvenstvu med prvimi desetimi, bom zelo vesel. Treniram vsak dan, pred zahtevno tekmo zelo intenzivno tri tedne tako, daje trening zadnji teden pred tekmo že bolj umirjen. Na treningu ali na tekmi običajno izgubim dva kilograma telesne teže, najraje Franci Teraž pa imam zelo strme terene: bolj je strmo, bolj letim. Le v končnem finišu sem slabši, saj za trening nimam prave atletske steze. Drugače pa sem najraje na okoliških, domačih terenih: do, na primer, koče na Vrtaški planini, potrebujem 24 minut, 33 minut tečem od doma do Aljaževega doma v Vratih, dve uri in 45 minut sem potreboval za progo od Mojstrane na vrh Triglava. Verjetno je res, kar pravijo, da so za gorski tek najbolj usposobljeni tisti, ki so stari od 25 do 35 let, saj so s temi leti bolj vzdržljivi, osebno pa mi veliko pomagajo izkušnje, ki sem si jih pridobil kot dolgoletni gorski reševalec in alpinist...« Franci Teraž se zdaj odpravlja na višinske priprave, odpotoval pa bo tudi na mednarodno tekmo v britanski VVales. 14. junija ga čaka izbirna tekma na Lubnik, septembra pa seveda prvo svetovno prvenstvo gorskih tekačev v Italiji.• D. Sedej Slepi in slabovidni na računalniškem taboru Braillova vrstica tokrat drugače Gorje pri Bledu, maja - Od 18. do 23. maja so se srednješolci Centra slepih in slabovidnih v domu Zveze prijateljev mladine Ljubljana v Zgornjih Gorjah pri Bledu udeležili računalniškega tabora, ki 9a je organiziral Odsek za uporabno matematiko pri Inštitutu Jožef 5teian. Spoznavali so kraj in njegove značilnosti, pisali članke o svojih doživetjih in spoznanjih, tečaj pa zaključili z izdelavo časopisa. - Vse priznanje delavcem Inštituta Jožef Štefan za njihovo pričevanje tako in drugače invalidno mladino usposobiti za delo na računalniku in jo vključiti med zdrave delavce. Tečaji računalništva, kjer Jfiladi spoznavajo računalnik tat orodje v neračunalniških Poklicih, se naučijo sestaviti in oblikovati taborsko glasilo, se 'Zpopolnjujejo v osnovah pis-nega sporazumevanja, likovnega in grafičnega oblikovanja, sPoznavajo zgodovino in kulturne znamenitosti kraja, zvedo Marsikaj o ekologiji in povrhu naredijo še tečaj prve pomoči, Potekajo v Zgornjih Gorjah že °d jeseni, sicer se pa Inštitut s ^vrstnim izobraževanjem pvarja že celo desetletje. Enotedenski tečaji so namenjeni Vsem osnovno- in srednješol-C£IT1 .v Sloveniji in do danes je skozi dom v Zgornjih Gorjah J'o že več kot 500 otrok. Zadnji teije tabori so bili namenjeni in Pnrejeni za invalidne otroke in s,cer so se maja zvrstili gluhi, Vedenjsko moteni in zdaj še s,ePi in slabovidni otroci. Bojan Rovtar, svetovalec na Inštitutu J. Štefan, vodja tabora: "Vsi trije tabori so bili organi/.i-nSF/ *•> rani s ciljem, da spoznamo, 1 ki. "~~ 3'' tl otrocx 3." k o delajo po programu za ^orave otroke. Kaže, da gre, Poleti pa bomo o tem napravili £a.tančriejše analize. Moj kon-,n' cilj je ugotoviti, ali se da ta-ve otroke infiltrirati med zdra-if.otroke, v navadno skupino. ^ čenje traja ves dan. Tretjino *sa porabimo za računalnik in Poznavanje tega kot orodja za l^?arn podobno. Ideja o takšnem taboru izhaja iz ameriških alternativnih šol. Kot kaže, bo naša šola, naj bo osnovna ali srednja, še bolj oskubljena in bo imela še manj možnosti takšnega načina pouka mladih. Tak tabor, ki sprejme več deset otrok hkrati (okrog 70), pa zniža stroške in osnovno- in srednješolci ceneje pridejo do tega znanja. Junija bomo imeli še dva tabora, na koncu pa še tabor za učitelje same. Poleti sta v načrtu še dva manj zahtevna tabora in bodo otroci imeli več prostega časa. Preko 60 delovnih ur v enem tednu je dosti velik napor, vendar tu je delo sproščeno, otroci so nad taborom navdušeni in so sami pripravljeni žrtovati več časa za spoznavanje računalnika. Zanimivo je tudi delo s prizadetimi otroki. Spoznali smo, da je pri gluhih predvsem problem komuniciranja, pri vedenjsko motenih motivacija, slepi in slabovidni so nas pa pošteno presenetili posebno v sposobnostih orientacije." Darinka Koprive, iz Dob-ja pri Planini: "V računalniški krožek sem hodila že v Škofji Loki. Vendar smo se bolj "šli igrice", le dvakrat smo poskušali pisati. Tu pa je poseben program za oblikovanje besedil, risb, grafik. Včeraj smo že poskušali pisati besedilo, vnašali slike za naslovnico. Bilo je zelo zanimivo. Zelo dobro nam razložijo, veliko se bomo naučili. Vse skupaj je zame velika sprememba, ker je tu delo povsem drugačno od dela na šoli. Dobro bi bilo, če bi s takim načinom dela nadaljevali na šoli in to znanje dograjevali." Suzana Daj-čman iz Maribora: "V Centru imamo v četrtem razredu administrativne šole računalništvo S." A J kot redni Jm. ™ predmet. Po tem taboru bo delo v šoli vse drugačno, saj smo dobili za računalnik posebno veselje. Sprva me je motilo le to, da ima Braillova pisava le 6 pik, na računalniku jih je pa 8, vendar se na novost hitro privadiš. Braillova vrstica - v Sloveniji jo imajo le tri ustanove - je tu vključena v računalnik, ko pišeš, namesto na ekranu na Braillovi vrstici ugotavljaš, ali si napisal besedilo prav, tiskalnik pa "izpiše" tekst v naši, Braillovi pisavi." Branko Peto-var iz Križev-cev pri Ljutomeru: "Hodim v 2. letnik administrativne šole v Centru. Z računalništvom sem se spoznal že lani v ljutomerski gimnaziji. Tu je delo drugačno, všeč mi je, da ni golo računalništvo, da gremo tudi ven." Edvard Vo-dovnik iz Trbovelj: "Hodim v 4. letnik administrativne šole v Centru slepih; v šoli imamo računalništvo 4 ure na teden, hodim pa še v krožek. Silno me zanima ta predmet in poskušam se tudi v izdelavi programov. Dober je ta tabor, vendar pa moram poudariti, da imamo v šoli v Centru odličnega profesorja Borisa Koprivnikarja. Silno potrpljenje ima z nami, vedno znova je pripravljen na razlago, pojasnjevanje, nikoli ni živčen. Enim računalništvo ne gre, za to moraš biti pač tehničen tip. Jaz imam namen šolanje nadaljevati na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in sicer prav informatiko in računalništvo. Jože Dolenec, ravnatelj Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki: "Združili smo « tečaj za učence in za učitelje, ki ob koncih tedna sicer poteka na Inštitutu J. Štefana. Tako smo tudi učitelji vključeni v to šolanje in ugotavljamo, da tudi na našem področju brez tega znanja ne gre. Priznati moram, da imamo učitelji več težav, kot učenci. Zelo jih vse . zanima, zvečer jih kar težko spravimo od aparatov. Prav nam pridejo izkušnje, ki jih ima naš pedagog Jure Svoljšak s svojih raziskovalnih taborov z otroki. Ljudje Gorij so nas izredno lepo sprejeli, na pomoč nam je priskočil tudi tukajšnji župnik, ki je kar s prižnice oznanil, da prihajajo v njihov kraj slepi in slabovidni otroci, vzel pa si je tudi čas in nam sinoči razložil vse o posebnostih in zanimivostih kraja. Delo na računalnikih je izredno zanimivo. Nekako čisto spontano nastaja časopis, ki bo izšel zadnji dan. Z učenci ni nobenih problemov, čeprav je med njimi 7 povsem slepih. Braillovo vrstico smo pripeljali s seboj in jo vključili v računalnik. Računalništvo je zelo priljubljen predmet tudi na šoli, ko smo pa dobili še prof. Koprivnikarja, je čez noč postal predmet št. I. Vsi kasneje v poklicu verjetno ne bodo delali na računalniku, vendar pa bodo odnesli marsikaj koristnega. Daje pa računalnik resnično veliko možnosti slepim. Dva naša učenca sta že na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Na tej šoli so pokazali veliko pripravljenost in zanimanje za naše učence, tako da smo pred mesecem dni v Centru formirali komisijo, ki ima namen pospešiti uporabo informatike za slepe in slabovidne na šoli. Pri nas za slepega in slabovidnega ni konec poti, temveč se mu prav z računalništvom odpirajo nove možnosti." • D. Dolenc PONEDELJEK, 8. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.00 Program za otroke 9.00 Petelin se sestavi, lutkovna igrica 9.55 W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 Slovenski magazin 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.20 Jože Bevc: Ko je pomlad: Mama te želi spoznati, igrana serija 17.50 Vesela srečanja Lukca Kljuk ca 18.05 Obzorja duha, ponovitev 18.35 Divji svet živali: Preobraze valci, angleška poljudne znanstvena serija 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 21.00 Dosje 21.40 Pavao Pavličič: Nore gobe, drama HTV 22.40 TV dnevnik. Vreme, Šport 23.05 Napovednik 23.08 EP, Video strani 23.10 Sova 23.15 Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka 0.05 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 Oči kritike, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietejskega programa, Na mate rino zahtevo, ameriška nadaljevanka 17.55 Športni pregled 18.25 Regionalni programi - Ljubljana, Slovenska kronika 19.30 TV dnevnik 19.00 Videošpon 20.30 Gospodarska oddaja: 10 000 obratov 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Fantom svobode, francoski film 23.10 Umetniški eksperimentalni program: Talk Show 23.40 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Plamenica, ponovitev 9.30 Jaz, lutkar: Tahir Mujačič 9.45 Mala kinoteka: Premiera, kratki igrani film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.06 Jutro fon 11.35 Pri Huxtablovih, ponovitev 12.00 Točno opoldne - poročila 13.00 Hrvaška v svetu 13.30 7/7, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Odletel bom, ponovitev 1/15 dela ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Silas, nemška mladinska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Teci, Sava, Teci 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Poligon, TV drama 21.05 Padli idol, britanski film 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.25 Video strani 15.35 Grevstoke: Legenda o Tarzanu, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.45 Košarka: NBA liga. finale 19.30 TV dnevnik 20.06 Svet športa 20.55 Najveličastnejša igra na svet, 1/2 dokumentarne oddaje 21.50 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Velikani ročka 22.50 Gabrielov ogenj, ameriška nadaljevanka 23.40 Brez toka 0.40 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Filmski režiserji, ponovitev dokumentarne serije 11.30 A Shop 19.15 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Busin ness - Velika poslovna igra 21.15 Modra strela, ameriški barvni film 22.50 Dance Session, oddaja o modernem plesu 23.30 Vreme 23.32 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Kabinet dr. Caligarija, nemški nemi film 11.05 Dežela dolin 13.00 Čas v sliki SLOVENIJA 2 21.30 FANTOM SVOBODE francoski barvni celovečerni film, 1974, igrajo: Bernard Ver ley, Adriana Asti, Julien Bert heau, Jean-Claude Brialy in drugi. Gre za sporočilo, da v družbi svoboda ne more obstajati, saj se junaki venomer podrejajo ustaljeni miselnosti. Njihova dejanja so absurdna, čustvovanje pa polno zavrtosti. Toda zgodba, če o njej sploh lahko govorimo, je večinoma zaba vna, v nepredvidljivosti pa pogosto tudi šokantna. 13.10 Dežek iz Kalabrije, Italijan sko francoski film 14.55 Stan in Olio, risanka 15.00 Mali kapitan, risanka 15.30 Počitnice s Silvestrom, avstrijski otroški film 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X Large 18.30 Felix in dve kukavici: Poročni dan 19.22 Metamorfoze 19.30 Čas v sliki, vreme 19.15 Šport 20.15 Mož iz Man če. ameriški glasbeni film 22.10 Be seda in molk: 0 smislu molitve 22.55 Gioachino Rossini: Petite messe solennele 0.25 čas v sliki/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zamenjani kralj, pravljična komedija 10.20 Elektri čne sanje, ameriški film 12.05 VVe are from Austria 13.00 1000 mojstrovin 13.10 Bog, človek, faraon; reportaža 13.30 Ko so pogani kristjani postali 14.15 Dragocene orgle 14.30 Pogovor s Chervl Studer 16.00 Prizorišča svetovne književnosti 16.45 Koroške podobe 17.30 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.05 Čudovita lesa, Zabava 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Kraj zločina: Smrt iz preteklosti 21.45 Kuharski mojstri 21.55 Čas v sliki 22.10 Zadnje potovanje gospe Lambert, ameriški film 23.40 Pametnejši brat Sherlocka Holmesa 1.05 Čas v slik/ 1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide-nje jutri - L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - NOVO: SVVATCH TELEFONI m veliko novosti iz pisarniške tehnike m telekomunikacij KINO 8- Junija CENTER amer ris. SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 16 30 uri, amer akcij, thrill SMRTONOSNI TRENUTEK ob 18. in 21 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! DOVJE amer črna kom. PRI ADAMSOVIH ob 19. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 9. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 9.05 9 45 10.15 10.40 11.00 11.30 11.45 12.00 12.05 14.55 15.05 15.10 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.25 17.50 18.35 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 22.25 22.50 23.00 23.08 23.10 0.35 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Boj za obstanek Angleščina - Follovv me Kemija Sedma steza, ponovitev Da ne bi bolelo, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Ciklus filmov L. Bunuela: Fantom svobode, ponovitev francoskega filma EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj Plamenica, angleško sloven sko češka nadaljevanka Portret Milana Klemenčiča, ob kongresu UNIMA Alpe-Donava Jadran Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Osmi dan Za prihodnost Narodne gale djeSativvdtiajaaKliSS M, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik. Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik " EP, Video strani Sova Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka Na materino zahtevo, zadnji del nadaljevanke Glasbeni utrinek Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 Dosje, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev - Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka. Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 17.55 Slovenci v zamejstvu 18.25 Regionalni programi - Koper 19.25 EPP, Napovednik 19 30 TV Dnevnik 20.00 Onon 20 30 Glasba, show in cirkus 21.00 TV tribuna, prenos iz Cankarjevega doma 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Po novitev iz Malavizije 9.25 Risanka 9.30 Mah svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Popol na tujca, humoristična nanizanka 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Najveličastnejša igra na svetu, ponovitev 1/2 dela dokumentarne oddaje 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Otroci po vojni, izobraževalna oddaja 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Stalin, angleška dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.30 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 17.50 Črno belo v barvah, ponovitev francosko-švi-carskega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Na zdravje, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Brez filtra extra. 1/3 del 21.35 Najveličastnejša igra na svetu, zadnji del dokumentarne oddaje 22.30 Jezdeci jutranje zarje, španska nadaljevanka 23.20 Don Stipo Marovic: Si mun Cirenac, oratorij 0.40 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Borza 10.45 Modra strela, ameriški barvni film 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session, oddaja o moder nem plesu 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Srečanje pod južnim križem, osebna izpoved avtorja Toma Križnarja 21.00 Za filmske sladokusce: Samo enkrat se ljubi, hrvaški film 22.35 A Shop/ MCM SLOVENIJA 1 17.50 SIVĆKOVI SPOMINI Predstava LGL V zgodbi je osliček Sivček tisti, ki se spominja dogodivščin te nenavadne druščine. Avtor priredbe in režiser je Matjaž Loboda, zahtevno nalogo animatorke pa je prevzela Berta Bojetu TV realizacijo je opravil Tomaž Švigelj. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 čudovita leta 10.15 Šolska TV 10.30 Dvoj čka, ponovitev ameriškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Začimbe sve ta Poper 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valley 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Šest milijonov sekund 16.30 Glas bena delavnica 17.00 Mini čas v sli ki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v slik 18.05 Mi 18.30 Felix in dve kukavici Tetkin rojstni dan 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Raj za določen čas, 1 del: Srečni vrtnar 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Perry Mason in poročena ci-pa, ameriški film 22.50 Katzelmac-her, nemški ČB film 0.15 Petrocelli 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.15 Umetniki za en svet 15.25 Leksikon umetnikov, kipar in slikar Fausto Peristi 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Čudovita leta: Pasji dnevi 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Modro bele zgodbe 21.00 Na redi si sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 6 evrovi zijsko tekmovanje mladih glasbenikov 1992 0.30 Čas v sliki/Umetniki za en svet 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren • 18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - MEGAMILK RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 • Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -17.00 -Športne novice - 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice -18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.30 -Kako poceni na dopust - 18.15 -Klepet s poslušalci in avtohišo Magister - 18.55 - Napoved sporeda -19.00 - Slovo - ^JELOVICA KINO 9. junija CENTER amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI TRENUTEK ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri ŽE LEZAR prem. amer. rom. kom. MANEKENKA ob 18. in 20. uri DOVJE amer. ris SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 18. uri Krst folklorne skupine Bled v Essnu Mladi plesalci očarali naše izseljence Silili Folklorna skupina Bled v nakupovalnem središču v Essnu, ob dobrotah Slovenskega tedna. Visoko gori na severu Nemčije obstaja v Essnu, srcu rudarskega Porurja, s 640.000 prebivalci, košček Slovenije, ki se zbira v Slovenskem kulturnem in športnem društvu Bled. Društvo že dolgo sodeluje z domovino, s Slovensko izseljensko matico, s katero se je folklorna skupina Bled dogovorila, da bo dala slavnostni majski prireditvi ob 20. obletnici društva Bled v Essnu veselo, praznično vsebino. Nestrpno so nas pričakovali in nas popeljali v svoje prostore, ki jih imajo na Hesslerstras-se, v prijaznem, zelenem okolju, kjer se mladina podi za žogo in je središče in zatočišče tudi drugih izseljencev. Napojili in nahranili so nas, zadonela je pesem in harmoniki Albina Va-lanta in Francija Tišlarja. Vodja skupine Anton Repe je naslednji dan pripeljal svojo lepo, v gorenjske noše oblečeno čredico v nakupovalni center Essna, ki je vrvel od radovednežev. Ob posebnem prostoru ob odru je bil slovenski kotiček, kjer je že potekal Slovenski teden s poticami, kranjskimi klobasami, domačim žganjem, ki ga pijo iz "frakelj-nov", z našimi prijaznimi dekleti, med katerimi je veteranka Julka Fortuna radoživo klekljala idrijske čipke in jih za simbolično ceno prodajala redkim kupcem. Blejci so bili sprva malce zmedeni, saj ne potujejo tako pogosto v osrčje Nemčije in TRETJA LESTVICA »TRŽIŠKI HTT« TH. Rad bi ti priznal - MIRAN RUDAN 2. Prijatelji - MALJBU 3. Ne damo Slovenije - VETER 4. Stay - SHAKESPEARES SISTER 5. Show must go on - OUEEN 6. Prvi poljub - COCO 7. You - TEN SHARP 8. Goodnight Girl - WET WET WET 9. Why - ANNI LENNOX 10. Tvoj metulj - ČUKI PREDLOGA: TUJI: Rythem is a Dancer - SNAP DOMAČI: Ne bom ti lagal - POP DESIGN Evrope. Potem pa so se odločili, da Evropo osvojijo. Pari so se prijeli pod pazduho in šega-vo, razigrano in smeje krenili po nadstropjih, kjer so imenitne trgovine in oddelki. Gledalci so si dali duška z dolgotrajnim ploskanjem, trgovci so si meli roke, saj so preračunljivi kupci nehote kupili marsikaj, česar sicer ne bi. Dvajsetletnica društva ni mala stvar. Vsi domačini in pomočniki iz sosednih krajev so poprijeli. S stene v Bern-Schnock-Halle je sijala velikanska slika Bleda in planšarja z dečvo, z bogato okrašeno av-bo. Pod sliko so najprej gibko, vriskajoč zaplesali naši blejski pari, da bi razgibali duhove in noge pričakujočih. Nato se je petarda razpočila. Ansambel Krt je vžigal polke in valčke, ublažil ritem za vse generacije, planil v rock'n'roll, mehčal duše s tangom za mamke in dedke in zavriskal ob razgretih folklornih neumornežih, ki imajo maratonsko kondicijo. Prišli so Slovenci z vseh koncev Nemčije. Slovensko kulturno in športno društvo Bled v Essnu ima danes okoli 200 članov. Desetletno delo njegovega predsednika Ivana Kavčiča je rodilo bogate sadove, saj je miril spore in združeval duhove. K dopolnilnemu pouku slovenščine hodi več kot 30 otrok, nekoč celo 75. Imajo dve folklorni skupini, moški pevski zbor in mladinski instrumentalni orkester ter nogometaše. • Ivan Cimerman Kupon Št. 4 RAD Predloga: Tuji Domači Naslov Iz lestvice in predlogov si sestavite svojo lestvico in prve tri vpišite na kupon. Poleg tega pripišite tuj in domač predlog, za katerega bi radi, da se na lestvico uvrsti. Ne pozabite pripisati še naslova. Vse skupaj pošljite na naslov RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 64290 TRŽIČ, do torka, 9. 6. 1992. Ta teden bo kaseto dobil ALBIN URH, JELOVŠKA 10, BOHINJSKA BISTRICA. Lep pozdrav do prihodnjič JERNEJ JAZBEC in JEKICA GABER. TkAVK IMARTMA GAGARINI V katerem naselju (blizu Škofje Loke) bo v tem mesecu DELIKATESA TRAVA odprla nov lokal z bogato izbiro delikatesnih izdelkov, pijač in drugih izdelkov? a) v Frankovem naselju b) v Dupljah Izrezan kupon z odgovorom pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI (do 1. 6. - ne pozabite pripisati svojega nasloval) Nagrada bo iz bogate ponudbe DELIKATESE TRAVA ŠKOFJA LOKA. imeniten narezek za štiri osebe. Mestni tr<> 24. 64220 Škofja Loka. tel.: 064/620-994 Sončkov kot Točno... ... gospodična Lucija iz Gabrč ima prav. Axl je Axl in ne Axel, kot je v zadnjem Sončkovem kotu napisal moj namestnik Mambli (sam sem bil namreč na "službenom putu"). F bo slišal, prisežem. No, pravilni odgovor na prejšnje vprašanje je bil ja, da ali kaj v tem stilu, namreč Ax(e)l Rose od Gnusov precej nastopa z golimi koleni, Renata pravi v tesno prilegajočih se hlačkah ali pa v škotskem krilu, ki se mu reče kilt (ubij t - op. Mumbli). Gremo žrebat. Svetlana je bil3 besna, ker se je podražu pasuš na 2.200 SLT. No, šarm pa to in uspelo mi je prepričati našpičeno Svetlano za en pogled t nebo, izteg roke, in dopisnica je izžrebana. Margita Ravni; kar, Podbrezje 240, 64203 Duplje, prvič - vsa čast tistemu, 1 ti je izbral ime. Ej full je cool (tako je ime klaviaturistki skupine izpred dveh, treh let, ki se kliče Ekatarina velika in ]e meni full všeč), drugo pa je to, da si srečna nagrajenka i" se torej oglasi v trgovini Sonček, kjer si boš izbrala nagrado. TOP 3 1. Use Your Illusion n - G'N'R 2. Adrenalize - Def Leppard 3. Use Your Illusion I - G'N'R NOVOSTI Prišla je pošiljka novih LP - Fugazi, Confessor in ena kornpi' lacija z Butthole Surfers, Big Black, Dinosaur Jr., Sonic ni uth... Močno pa se pričakuje pošiljka kaset posnetih In Live (Led Zeppelin, G'N'R, Sex Pistols, Clash, Janis Joplin...), o posterjih pa drugič. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 49: Ker bo naslednjič v Gorenjski glas v en poseben kot posija' lo petdesetič, bo jasno več nagrad, tokrat pa klasično en? (izbor kasete ali LP po želji). Vprašanje za ogrevanje -Skupina Veter na svoji novi kaseti prepeva pesem Brez b©' sed, ki jo v originalu izvajajo Ebrtreme? Na dopisnice napiši; te ja ali ne in jih do srede, 10. junija, pošljite na GorenjsKi glas. Šifra "Sextreme", Boštjanu pa hvala za mucka in mrcino. Čav. MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE - PRESENEĆENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! ZADETEK V PETEK V petek, 29. maja, smo na RADIU ŽIRI spet streljali v naše znane tarče, ki jih že od aprila dalje postavljamo skupaj z GORENJSKIM GLASOM Med vsemi tekmovalci je imel največ sreče Sebastjan Demšar, ki je najprej brez problemov pravilno odgovoril na vprašanja iz mape A, B in C, nato pa se je korajžno odločil za tveganje, ki mu je prineslo 6 000 - SLT Še enkrat čestitamo Sebastjanu in vsem njegovim, ki so doma bučnO navijali zanj. Sicer pa smo v našem studiu tokrat gostili dva tekmovalca. Najprej se je poizkusila SONJA GRABRIJAN. Sonjo je v Žiri spremljal sin, ki je ob njenih pravilnih odgovorih navdušeno skakal po studiu. No, skočil je trikrat, saj je Sonja tudi trikrat zadela v polno. Doma pri sprejemniku sta nestrpno čakala na njene odgovore mož in še en sinček. Sonja se je zato odločila, da pobere 3.000 tolarjev in počasti svojo družino. Škoda, če bi poizkusila, bi jih bilo mogoče 6.000! Naš drugi tekmovalec, simpatični VINKO ČEBULJ je žal imel malo sreče. Dobil je dve vprašanji, ki sta se nanašali na poslušanje Radia ŽlR'< Vinko pa naše postaje žal ne dobi. Vinkova sinova, ki sta bila tudi njegova navijača v ŽIREH, sta bila najbolj vesela, ko si je Vinko z odločitvi)" VSE ali NIČ podvojil tisočaka v 2.000 tolarjev. Vinko, ki sicer rad rešuje križanke in kvize, je odšel v Olševek zadovolje11 in obljubil nadaljnje sodelovanje. Poleg Sebastjana Demšarja so po telefonu odgovarjali še Robert Dol'' nar, ki si je prislužil 2.000 tolarjev, Renata Močnik, ki je odgovorila pravilno le na prvo vprašanje, kot tudi Marija Prek. Nekoliko bolj zabavno)? bilo tekmovati Viliju Kraševcu, saj mu je pri reševanju naših vprašanj pomagala njegova klapa, vse to so opravili kar med žuriranjem. Če ne o Vili naletel na najtežje vprašanje (koliko m3 vode ima Blejsko jezero),?' najbrž odgovarjal z VSE ali NIC, tako pa se je moral zadovoljiti z 2.00" tolarji. Nataša Bešt«f krgl Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 zajček. Trgov i VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 ŠKOFJA LOKA SfKHlnii trg TOfl/PORT »HI - Fl« CENTER TON ŠPORT na Titovem trgu 4/b v Škofji Loki ima v svojem programu tudi posebno ponudbo - obkrožite pravilni odgovor, katera ponudba je to. a) tiskanje časopisov b) montaža avtoradijskih sprejemnikov Izrežite kupon z odgovorom, nalepite na dopisnico in ga z Vašim naslovom pošljite do 12. 6. 1992 na RADIO ZIRI, 64226 Ziri. In nagrada? VValkman za izžrebani pravilni odgovor. 17. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS čieceto \r nm;r>- v NEUKAUFU - EKZ - BELJAK/VILLACH Ludvvig - Walter - Strasse 56, Telefon 9943-4242-33901 Pon. - Det. od 9. -18.30 neprekinjeno odprto in sob od 8 12 30 ure Še večja izbira - boljša prezentacija -in najbolj strokovno svetovanje Velika KOBJESJEbI HIFI razstava ffffl^fTOlIPfiM^B Sony. Philips. Fisher, A£M»]rfito^ Sharp, JVC, Technics itd. BcttittrilMMiriMii PONUDBE MT0RADI0 BLAUPUNKT KONSTANZ CR 21 DIGITALEN, AVTOREVERSE ATS 2.491,- neto ATS 2.075^ VARČEVALNA ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE _ 240-litrska neto ATS 4.992,- PRALNI STROJ GORENJE POCINKAN, PRHASTI SISTEM neto ATS 3.325,- SATELITSKA NAPRAVA IH - NOKIA KOMPLETNA, ZMAGOVALEC TESTA, 0 65 cm neto ATS 6.659,- Poleg tega v programu tudi gospodinjski stroji po AKCIJSKIH cenah AEG Miele, Bosch, Hoover. itd... POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! s\io\ ou 064/218-323 NAŠ IZLET ZA ZVESTOBO IN PRAVOČASNO PLAČILO NAROČNINE! Vrtimo boben z naslovi naših naročnikov, ki so do roka plačali naročni-J!P za letošnje drugo trimesečje oziroma že februarja poravnali naročino Gorenjskega glasa za celo leto, ali pa mesečno poravnavajo le-to preko Rajnika s tekočega računa. Iz bobna vsakič povlečemo osem srečnežev 'n zanje rezerviramo sedeže v avtobusu za izlet Gorenjskega glasa na 8vstrijsko Koroško. IZLET BO V SOBOTO, 20. JUNIJA, z odhodom ob 8. uri zjutraj iz Kranja. Vse podrobnosti sporočimo pravočasno. IN NAJVAŽNEJŠE: VELIKO BRALCEV GORENJSKEGA GLASA N,AS SPRAŠUJE, ALI BO IZLET TUDI ZA OSTALE, NE LE ZA IZŽREBALE. BO - KDOR ŽELI Z GORENJSKIM GLASOM 20. JUNIJA V CELOVEC IN BELJAK VMES PA PO VRBSKEM JEZERU. PROGRAM IZLETA 5° PRILAGOJEN ZA TISTE, KI IMAJO RADI OGLED MESTA, IN TUDI TISTE, KI IMAJO V MESTIH NAJRAJŠI TRGOVINE. CENA IZLETA: SAMO 500 - TOLARJEV. PRIJAVE IN VPLAČILA V ^ALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA, BLEIVVEISOVA 16, £*ANj (LAHKO PA TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE IN TU-2 STIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA). ZA VSE INFORMACIJE POKLI-UTE GORENJSKI GLAS PO TELEFONU (064) 218-463. *er je cena izleta res simbolična in ste nekateri že izračunali, da bi vas Pfevoz do vplačilnih mest stal več kot sam izlet, izjemoma za udeležen-?e 21-684 7091 CR. MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, flp 64-103_6482 STREŠNA OPEKO DRAVOGRAD, 1300 kosov, prodam po polovični ceni, -g 310-045_7023 Prodam DRVA. j§ 403-172 7026 KOLESA Ugodno prodam 5 kub. m. ostanka PLOHOV in COLARIC, za gradnjo. 79-908_7039 Prodam LES za brunarico, v izmeri 5x6 m. g 214-567_ 7050 Prodam suh smreksov OPAŽ, širi-ne: 75, 55, 95 mm. •&> 74-337, dopoldan_7065 Strešno OPEKO, prodam, t Ke betova 5, Kranj 7071 Beli CEMENT, UMETNI KAMEN in TRAVNE plošče, ugodno prodam. «• 421-159 7090 Hotel Craina, odda v najem POSLOVNI PROSTOR. Informacije osebno ali po |Okt *IOur/I •ffOol /198-346 Urocino uro " ()() - loOO sobot«: V.(X) - 12 (X) PRODAMO: ■ stanovanjsko hišo v Kranju ■ stanovanjsko hišo v Bn-tofu pri Kranju ■ diskoteko v Tržiču ■ gostinski lokal - tipa kava bar v Tržiču ■ restavracijo v Radovljici ■ stanovanjske hiše v Ljubljani KUPIMO: ■ hiše, stanovanja in lokale vseh kategorij v Kranju in okolici TRGOAGENT d.o.o. Smrtnikova 4, Ljubljana tel 061-198-345 ZAPOSLITVE ^ Takoj zaposlimo kvalificirano, K^. HARICO z več letnimi izkušnja^1' nudimo dober OD. Informacije 721-031, oziroma osebno v 9°' stišču Mojca, Nomen 37, BohinT ska Bistrica._ Iščem mlajšo žensko za POMO na kmetiji, g 41-584_T®* Zaposlimo NATAKARICO in KL> HARICO, 242-653 lahko pripravnici _703j NATAKARICO z znanjem nemšk*' ga jezika, takoj vzamem v slu*Qgg iS g 51-154 ali g 50-724 Redno zaposlimo pripravnika pripravnico za delo v strezD. g 222-551_ 7jj5 Takoj zaposlim izkušeno ŠIVTlJj za nedoločen čas, g 212 644^7>^ Iščem PASTIRJA za pašo na planini Gorenjek na Poklj^. g 721-226__7J> V Radovljici nudimo dopoldans^ HONORARNO DELO mlajšim up0 kojenkam. g 422-183 od 14 0 16 ure, in zvečer od 21 do 22. ___7JJ Zaposlim DEKLE za delo v STR^ BI. Pizzerija Klementina, Pung^U 20, Škofja Loaka_J> Iščemo honorano SODELAVKO,*! področju računovodstva, zaže'J ne iskušnje, Ponudbe pošljite . LEXIS d.o.o. Huje 33, Kranj _Jj5 GRADBENEGA TEHNIKA in 1 DARJA, pogodbeno ali redno * poslimo Ponudbe pošljite na L ^ XIS d.o.o Huje 33, Kranj TESARJA in GRADBENEGA dJ lavca, zaposlim g 241-795^^-^ penzion Soči, takoj sprejme več ^ Gostišče na HARJEV IC, z odličnim prejemkom, stanovanje vljeno. g 065/87 065 zag KO UGASNE ŽIVLJENJE, POKLIČITE AlfDIC POGREBNO niVAlJ PODJETJE NOVA VAS 17 64240 RADOVLJICA Tel.: 064/73-365 prevozi, upepeutve. pogrebna oprema, novo: prekopi v stari loki naroČila in informacije po telefonu StePAR ICI, za šivanje šoportne galantarije, nudim delo v Kranju. ^242-406 ali 214-430_7156 Iščem simpatično DEKLE za STREŽBO v pizzeriji. 325-143 7164 Oddam 4 mesece starega PSA. «■ 46-050__7094 Prodam dva TELIČKA simentalca, stara 6 in 9 tednov, g 422-610 Prodam OVCE z jagenjčki. g 66-344_7114 Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro tri tedne. Bizjak Janez, Jezerska c. 39, Kranj_7117 Prodam nemške OVČARJE brez rodovnika. Jus, Zagornje Rute 96, Gozd Martuljk 7133 Prodam PRAŠIČE za nadaljno rejo, Globočnik, Voglje, Letališka 7, Šenčur 7136 Proda JARKICE, Grilc, Kokrica, Partizanska pot 15. g 214-855 Prodam TELETA, Zalog 6, Cerklje Oddam MUCKE. 48-123 7162 DELAVKO (tudi študentko) zaposlim v Kranju za določen čas v popoldanskem turnusu. Ponudbe pod Šifra. MONTAŽA_7203 Zaposlim urejeno PRODAJALKO v novi trgovini drogerije in poza mentarije v Radovljici. Šifra: LNP __7217 V okolici Kranja zaposlim dekle za STREŽBO v novem gostinskem lokalu. g> 061/347-988_7218 Kava bar PRIMADONA redno zaposli več simpatičnih deklet za strežbo, g 43-402_7262 Klub Počitniške zveze Kranj takoj honorarno ZAPOSLI simpatično dekle za delo v strežbi, g 212-639 Iščem PRODAJALCA za moške suknjiče po izredno ugodnih cenah (2.500,00 SLT). g 326-833 Dnevni bar v Cerkljah zaposli simpatično mlado dekle, g 43-552, Metod 7279 Pizzerija VENECIJA honorarno zaposli več simpatičnih deklet za strežbo. * 83-933 7285 Kvalitetnega 500 kg BIKCA, menjam za molzno KRAVO, g 57-937_7168 Prodam KRAVO friziko. g 74-400 Prodam 100 kg težkega BIKCA, si-mentalca. Jerala, Podbrezje 218 Trgovina Domačija ima v zalogi JARKICE, tik pred nesnostjo. g 79-037_ Prodam NEMŠKE OVČARJE z ro-dovnikom. «• 622-859 Prodam rjave JARKICE, stare 10 tednov. Beleharjeva 49 Šenčur Prodam 6 mesecev brejo TELICO. «g 403-809_7188 Čistokrvne KRAŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare 7 tednov, prodam, g 41-081 7206 Prodam 110 kg težkega bikca, simentalca. Zgornja Besnica 14. Brejo KRAVO v 9. mesecu, prodam, šentjurska gora 9. 7231 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, ■g 65-546_7239 Prodam KOZE mlekarice, z mladičem ali za zakol. Preddvor 10/a, g 64-205 7242 PRI SEtRERH _okrepčevalnica 9w manja Sifrer. kranj. titov trg 17 tel 064/26 555 DA NE BOSTE SITNI, AMPAK SITI Ste prepričani, da imamo Gorenjci dobre prehrambene navade? Raziskave kažejo, da vedno manj ljudi zajtrkuje, saj kar preskočijo v mastne malice. Želodec pa v jok, nekaj let kasneje pa še njegov lastnik. Nervoze, nevroze, slaba počutja in podobne nevšečnosti so znane posledice. Veseli smo bili, ko smo izvedeli, da se v GOSTILNI ŠIFRER v tej smeri nekaj dogaja. Tam so se namreč odločili, da bodo postregli Gorenjcem z zajtrki različnih vrst. Pod geslom DOBRO JUTRO, GORENJCI IN G0RENJKE, DOBRODOŠLI NA ZAJTRK pri ŠIFRERJU, vabijo od 7. ure naprej v nedrje svojega lokala. Gorenjski, slovenski, dunajski, angleški, ameriški, mehiški in otroški zajtrk ob beli kavi ali čaju so pravi začetek za uspešen dan. Tudi mi vam svetujemo. Privoščite si zajtrk pri Šifrerju, da boste šli v službo SITI in ne S,TNI- P.S. Naslednji teden je vsak večer od 19.30 dalje žur! Kitarski seveda! ŽIVALI Prodam BIKCA simentalca, težkega 200 kg. Naslov v oglasnem oddelku. 7247 JARKICE rjave stare 8 tednov in tik pred nesnostjo, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, g 061/627-029 ___5781 Kupim do 14 dni starga BIKCA si- nTentalca.lfr 48-534_7015 frodm KRAVO, ki bo v kratkem te-Itja.g 43-168_7018 V rejo dam mlado KRAVO, z 14. li-^mleka.g 51-691_7045 Kupim BIKA simntalca, starega 10 dni, g 49-002_7054 Prpdam TEIIČKO si metnalko, Jen-*o Franc, Stiska vas 2, Cerklje _7060 prodam ZASTAVO 128, letnik lg87. 85-430, po 15 uri 7082 Proda BIKA, sarega 14 dni. Mlaška °esta 107, Kranj 7093 Mlade perzijske MUCKE, prodam, flf 47-492 poceni 7248 TELETA 57-055 simentalca, kupim, v 7252 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše. Spodnji Brnik 60 7253 Prodam TELETA simentalca, starega 8 tednov. Korica 22, Bled 7255 Prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo telico. Luže 6, Šenčur_7271 Prodam BIKCA, starega 3 tedne. Britof 314_7272 ROTVVEILER mladiče odličnih staršev, z rodovnikom, prodam po 300 DEM, g 41-493_7277 Prodam 3 mesece starega BIKCA simentalca. Glinje 10, Cerklje, g 421-823 7278 V SPOMIN Življenje tvoje bil je večni boj za nas, pa vendar kruta usoda odtrgala te je od nas. ŠTEFKA JERMAN 1. junija mineva žalostno leto, odkar si nas tako nenadoma zapustila. Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v spominu, se vam iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Predoslje, Kokrica, Tržič, Primskovo, 2. junija 1992 V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče JANEZ MRAVLJA Hvala vsem, ki se ga z ljubeznijo spominjate. Vsi njegovi! Škofja Loka, 6. junija 1992 Umrl je naš dragi oče VALENTIN SVETE iz Stražišča pri Kranju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 5. junija 1992, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Sin Štefan z družino, žena Neža ZAHVALA Ob boleči izgubi in prezgodnji smrti drage mame in stare mame IVANKE SKOČIR se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za osebno in pisno izrečeno sožalje ter darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujeva zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta, oddelka H 1, še posebej dr. Pirčevi za ves njen trud. Zahvaljujeva se tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem, ki so ji z obiski in drugače vlivali veliko poguma in volje ob premagovanju hude bolezni. Žalujoča: hčerka Magda in vnukinja Maša Železniki, 1. junija 1992 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA SOVE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena so-žalja. Posebej se zahvaljujemo njegovi zdravnici iz Save dr. Perčičevi in Slavu Jelovčanu, ki sta pomagala v času njegove bolezni. Hvala tudi sodelavcem DO Save Kranj, Iskre Elektro vzdrževanja in Bandaga Škofja Loka, GD Žabnica za častno stražo in cvetje, ostalim GD za častno spremstvo, KS Žabnica in Boštjanovim prijateljem. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Žabnice za lepo zapete pesmi in g. Petru Škerjancu za lep poslovilni govor. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Šutna, 19. maja 1992 ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka al' dneva ne pove nobena pratka! (F. Prešeren) MARIJA ROZMAN rojene Krničar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli lajšali našo bolečino. Najlepša hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu in učencem osnovne šole Predoslje, sošolcem in razredničarkama 4. F razreda SVŠ in 6. F razreda OŠ Simon Jenko ter Jožetovim in Janezovim sodelavcem Iskre Kranj. Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Zupanu in g. Jožetu Andolšku za lep pogrebni obred in besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru, bratom Zupan in šolskemu zboru za lepo petje. Hvala govornikom g. Tavčarju, g. ranvatelju, njeni učenki in praporščakoma. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat hvala. Mož Stanko, hčerki Emi in Teja, mama, tašča in brata Jože in Janez z družinama _Srednja vas pri Golniku, 24. maja 1992 ZAHVALA Ob smrti drage mame in stare mame NEŽKE KACIN roj. Kokalj, upokojenke "DOM" Ljubljana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in cvetje. Posebna zahvala podjetju DOM Ljubljana in DZS Poslovalnici Kranj za podarjeno cvetje. Iskrena zahvala obema župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred in cerkvenim pevcem iz Stare Oselice za zapete žalostnike. Zahvaljujemo se govornici KS Trebija, g. Min-ki, za besede slovesa, nosilcu žare g. Tonetu in g. Pavli za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sin Franc z družino Podgora, Radovljica, 21. maja 1992 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, strica VINKA FRANTARJA krojaškega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, za lepo petje, govorniku za poslovilne besede in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za nego v času njegove bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Šenčur, 1. junija 1992 ZAHVALA Ob smrti dragega moža LUDVIKA BERČIČA se lepo zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala dobrim sorodnikom, sosedom in ostalim, ki ste ga obiskali med boleznijo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste mu ob zadnjem slovesu prinesli cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu! Žena Rezka Škofja Loka, 1. junija 1992 ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata FRANCA ŠUBICA starejšega, iz Naklega se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo. Njegova družina Naklo, 2. junija 1992 V SPOMIN Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te med nami ni več. 8. junija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga ALOJZIJA GABER Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. Žalujoči: mož Stanislav in sin Stanko z družino Bled, 8. junija 1992 SLOVENIJA IN SVET Sprejemi v mednarodne organizacije Slovenija je bila sprejeta v Mednarodno organizacijo dela (ILO), Združenje bank Slovenije pa v pariško Mednarodno trgovsko zbornico. Na 79. rednem zasedanju Mednarodne organizacije dela v Ženevi je bila Slovenija sprejeta v polnopravno članstvo. Našo delegacijo je vodila ministrica za delo Jožica Puhar. Slovenija je že ratificirala večino mednarodnih konvencij s področja dela in jih že izvaja. S tem bodo Sloveniji na voljo vse pravice, pa tudi obveznosti. V Parizu pa so Združenje bank Slovenije sprejeli med stalne Dobrotnik pri predsedniku Predsednik predsedstva Republike Slovenije je sprejel slovenskega izseljenca ini. Milana Skubica. ki v Nemčiji organizira pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine. Dejal je. da slovenska vlada prepočasi obvešča tujino o problematiki beguncev. Skubic ima velik vpliv v parlamentu dežele VVestfalen, ki je odobril Sloveniji 20 milijonov mark pomoči. članice Mednarodne trgovske zbornice. Ta sprejem prinaša slovenskim bankam mnoge prednosti. Naša država bo lahko sodelovala v komisiji za bančno tehniko in prakso v mednarodnem plačilnem prometu. Naši strokovnjaki bodo kmalu postali člani te komisije. Doselej je slovenske interese v tej organizaciji zastopalo Združenje bank Jugoslavije. Ministra v Trstu V Trstu sta se mudila dva slovenska ministra: minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in minister za Slovence po svetu in narodnosti dr. Janko Prunk. Rupel je med drugim dejal, da se na ozemlju bivše Jugoslavije uresničuje slovenska ocena možnih dogodkov in bistvo krize, ki jo je povzročila Srbija. Slovenija bo kot disciplinirana članica OZN spoštovala ukrepe varnostnega sveta, čeprav bo slovensko gospodarstvo utrpelo določeno škodo. Rupel ne izključuje možnosti vojaškega posega, glede odnosov z Italijo pa dejal, da je sedaj zaradi volitev v Italiji zatišje, da pa Slovenija želi od Italije predvsem sprejem večjega števila beguncev. Dr. Janko Prunk pa je sebe označil "za advokata" slovenskih manjšin v Ljubljani in obljubil, da se bo država Slovenija zavzemala za popolno zaščito Slovencev v Italiji.^ • J. Košnjek Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 5. junija naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 727.3528 729.5414 731.7300 Nemčija 100 DEM 5118.9582 5134.3613 5149.7644 Italija 100 LIT 6.7698 6.7902 6.8106 Švica 100 CHF 5577.6169 5594.4001 5611.1833 ZDA 1 USD 82.2003 82.4476 92.6949 Jugoslavija 100 YUD 9.0000 R. Hrvaška 100 HRD 45.0000 R. Makedonija 100 MAD 14.0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d. d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 5. junija naprej: nakupni prodajni Avstrija 100 ATS 710,4500 717,5545 Nemčija 100 DEM 5000,0000 5050,0000 Italija 100 LIT 6,6125 6,6786 Švica 100 CH F 5448,0000 5502,4800 ZDA 1 USD 80,2900 81,0929 junija, ob 12. uri V menjalnicah so bin v četrtek, 4. tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka Kranj 49,50 52,10 6,90 7,38 Abanka Kranj 49,70 52,19 6,90 7,39 SKB Kranj 50,00 52,60 7,10 7,47 Hida Ij. tržnica Ljubljana 51,20 52,50 7,05 7,60 Otok Bled 50,00 52,60 7,10 7,47 Aval Bled 50,30 52,00 7,10 7,40 Slov. hran. in pos. Kranj 50,00 52,30 7,00 7,38 Partner Kranj 50,00 52,60 7,10 7,47 KZ Sloga 50,80 52,30 7,12 7,40 Geoss Medvode 51,20 52,35 7,16 7,44 (lira nakupni 6,55, prodajni 6,85) Ljubljanska borza: Za torkovo dražbo je bil značilen padec tečajev vrednostnih papirjev in nemške marke. Malenkostno se je povišal tečaj prvi državni obveznici prve izdaje in sicer za 0,2 odstotka ter tečaj obveznice Gorenja, padel je pri vseh ostalih vrednostnih papirjih, ki so zamenjali lastnika. Najbolj je padel pri obveznici Rogaška 1, z 90,8 na 73,5 odstotka, ker so ji 1. junija zapadle anuitete in obresti. Promet je bil največji s tremi obveznicami, lastnike je zamenjalo 1190 lotov državne obveznice prve izdaje, 765 lotov državne obveznice druge izdaje in kar 946 lotov obveznice Gorenje. Promet z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije je znašal le 400.000 mark, vrednost marke pa je s 50 padla na 49,65 tolarja in s tem dosegla dosedaj najnižjo borzno vrednost. Na sredini dražbi je bilo manj prometa, prodali so 522 lotov državnih obveznic druge izdaje, ki jim je tečaj padel za desetinko odstotka, prometa z blagajniškimi zapisi BS v tuji valuti pa ni bilo. Na četrtkovi dražbi pa je bil promet zelo veliko, bližajo se pač plačilni dnevi in lastnike je zamenjalo kar 1.728 lotov državnih obveznic prve izdaje, ki jim je tečaj narastel na 113,8 odstotka, in 1920 lotov državnih obveznic druge izdaje, tečaj je narasel na 70,5 odstotka. Veliko prometa je bilo tudi z obveznico mesta Ljubljana, saj so prodali kar 1.140 lotov in 200 lotov obveznic Gorenja. Nekaj prometa je bilo z blagajniškimi zapisi BS v tuji valuti, prodali so deset lotov, vrednost marke pa je s 49,65 narasla na 50,2 tolarja. Na kranjskem prizorišču catch the casha Igralci zahtevajo vloženi denar in grozijo s tožbami Vsi so prihajali, njega (direktorja) ni b'lo... Kranj, 2. junija - Ko smo se v ponedeljek, 23. marca, mudili v hotelu Creina, na kranjskem prizorišču "investicijskega sistema" catch the cash, je bila kletna restavracija nabita do zadnjega kotička, ljudje so na treh blagajnah vplačevali premije po 900 mark, navdušeno ploskali vsakemu, ki je dobil ček za 2.400 mark in novinarjem zatrjevali, da je bolje denar vlagati v "catch the cash" kot v stroje ali v gnilo državo. Ko smo se ta ponedeljek, več kot dva meseca po prvem obisku, spet mudili v hotelu Creina, je bila slika le bleda senca marčevske: obisk je bil dvakrat ali trikrat manjši, vplačil ni bilo, ljudje pa so se zbrali predvsem zato, da bi pričakali direktorja "investicijskega sistema" in da bi ga vprašali, kje je njihov denar, kdaj ga bodo dobili, zakaj igra ne poteka tako, kot je v najboljših dneh... Oh, ta denar! Sestanek v Creini se je začel dokaj mirno. Gospa Mira je ponovno pojasnila pravila igre za sistem z vplačili po 900 mark, povedala, da čekov iz avtomatike ne more biti, če ni vplačil, in mahala z izrezkom članka iz Gorenjskega glasa, v katerem so zapisane tudi njene besede, izrečene ma marčev-skem srečanju, češ "igrajmo pošteno, ker je to tudi sistem, ki pošteno deluje" in "bodimo malo človeški, saj pohlep po denarju ne vodi nikamor". No, v članku je pisalo še marsikaj, kar gospodična Mira ni povedala - namreč tudi to, da so igre na srečo tudi tveganje, v katerih nekateri dobivajo, drugi pa izgubljajo; da je vsak predvsem sam odgovoren za svoja dejanja in za tveganja, kam vlaga denar, in da je vse skupaj prelepo, da bi lahko trajalo večno... Pisanje smo tedaj končali z mislijo dr. Tomaža Pisanskega s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ki je v pogovoru za Nedeljski dnevnik med drugim dejal: "Vsi vlagajo v en lonec in tisti, ki so bili prvi, bodo dobili največ vsebine. Za tiste na koncu jo bo moralo zmanjkati..." Ali se to že dogaja? Skupina igralcev je pred kratkim naslovila na direktorja ljubljanskega predstavništva Exocom priporočeno pošto z NEPLAČANI RAČUNI V tržiškem komunalnem podjetju so si že prvo četrtletje nabrali nekaj izgube. Pravijo, da jo gre precej tudi na račun neplačanih položnic za opravljene komunalne storitve. Našteli so 203 dolžnike, katerih dolg presega 5.000 tolarjev. Glede na slabe socialne razmere v Tržiču bi lahko razumeli tak dolg, če ne bi direktor komunale povedal, da je več kot pol dolžnikov iz vrst obrtnikov, trgovcev in drugih podjetnikov. Vmes so celo delavci občinske uprave, ki nasprotujejo zakonitosti prispevka za razširjeno reprodukcijo. Dokazovanje manjše porabe postaja splošen pojav. Nekateri trdijo, da starejši števci kažejo večjo porabo vode; resnica je prav obratna, trdijo v komunali, a trpijo škodo, ker nimajo denarja za zamenjavo števcev. Nekateri pa smeti sploh nimajo, zato se komunalci sprašujejo, ali jih taki kar pojejo. Odgovor o tem smo pred nedavnim dobili od tržiških ribičev, ki so v svoji občini našteli kar 40 manjših in 8 večjih odlagališč odpadkov samo v bližini voda! Jezni igralci so na ponedeljkovem sestanku imenovali petčlansko delegacijo, ki je v torek dopoldne obiskala predstavništvo Exocoma v Ljubljani. V delegaciji je bil tudi Rudi iz okolice Kranja, ki nam je povedal, da jih je direktor sprejel in jim obljubil, da bo na sestanek v Kranj prišel 15. junija. Na vprašanja o finančnem poslovanju, o poteku igre in še o marsičem drugem so zvedeli bolj malo, nekaj podatkov o vplačilih in izplačilih so dobili le za Kranj, sicer pa jim je povedal, da lahko več zvedo na ministrstvu za zunanje zadeve. več vprašanji, na katera naj bi jim javno odgovoril na sestanku v ponedeljek. Direktor je gospodični Miri najprej obljubil, da bo prišel v Kranj, v petek proti večeru pa jo je obvestil, da mora nujno na pot v Anglijo, kjer je sedež Exoco-ma, in da bo poskušal vse, da bi bil še pravočasno nazaj. V ponedeljek se je zgodilo tisto, kar je bilo mogoče pričakovati: vsi so prihajali, njega (direktorja) pa ni bilo. In ker direktorja ni bilo, je morala na vsa neprijetna vprašanja odgovarjati gospa Mira, ki je najprej nekaj povedala o sebi: "Začela sem kot igralka novembra v Unionu v Ljubljani, decembra so mi od Exocoma ponudili sodelova- nje, marca sem direktorja prvič videla..." Jezni igralci se z osebno izpovedjo niso zadovoljili, hoteli so odgovore na vprašanja: Koliko je bilo vplačil in izplačil? "Jaz v finančno poslovanje nimam vpogleda, o tem morate vprašati direktorja in računovodje" je povedala Mira in pojasnila, da nobena banka ne omogoča svojim vlagateljem vpogleda v finančno stanje in da imajo to možnost le pristojne službe. Zakaj ste nas zavajali? "Mi nismo nikogar zapeljali." Kako priti do svojega denarja? "Edina možnost je rešilni sistem," je povedala gospa Mira in obiskovalcem razdelila pravila sodelovanja v sistemu 1500. Sistem poteka v dveh stopnjah. Na prvi stopnji mora vsak udeleženec vplačati osnovno premijo 1500 DEM. Ko pridobi štiri nove vlagatelje (plačnike), dobi štiri delne čeke v skupni vrednosti 3000 DEM. Tedaj, ko pridobi četrtega, stopi v drugo stopnjo sistema - v atomatiko, iz katere v 60 dneh po prejemu zadnjega delnega čeka prejme še ček za 2400 mark. Skupni zaslužek sistema super catch the cash je (po obljubah organizatorjev) 3900 DEM! Gospa Mira: "Mi nismo nikoga' zavajali!" Obiskovalci s takšno "ponudbo" niso bili zadovoljni, ampak so bentili, vpili, zmerjali: "Dajte nam denar!" "Ko je bilo največ vplačil, ste namerno začeli zavirati izplačila iz avtomatike!" "Nas zanima samo to, kdaj bo denar?" "Če direktor v kratkem ne odgovori na naša vprašanja, bomo tožili!" "Direktor naj v ponedeljek pride, a naj ne hodi s praznim kovčkom!" "Kriva je tudi gospa, ki nas je zavajala." In tako dalje v znanem mitingaškem slogu! • • • Kaj dodati k drugi zgodbi s kranjskega prizorišča catch the cash? Če nekatere zdaj zaradi svojega denarja boli glava, naj si vsaj nekaj bolečin pripišejo sebi. Catch the cash je na namreč igra in v vsaki igri je tako, da nekateri dobivajo, drugi izgubljajo. Tisti, ki so dobili iz avtomatike Šesto izplačilo, so tiho in si lepo manejo roke; oni, ki čakajo, da dobijo nazaj vsaj tisto, kar so vložili, pa postajajo glasni in vzkipljivi. V Creini se -očitno - zdaj zbirajo samo še taki! • C. Zaplotnik Soočenje - in neprijetna vprašanja, očitki, grožnje, tudi žaljivke. Preizkusite do 20. junija nakupovalno formulo v Merkurjevih prodajalnah! (10 % do 25 % popusta) + MKZ 15% do 30% popusta Rešitev: MKZ je Merkurjeva kartica zaupanja z dodatnih 5% popusta Znižanje cen več kot 190 izdelkom: kladiva GID0R, metri, libele TOVARNA MERIL, električno ročno orodje ISKRA ER0 in BLACK&DECKER, varilni aparati VARSTR0J, betonski mešalci LIV, stolpi REGA, trezorji PRIMAT, tkanine DONIT... Popusti veljajo za takojšnja plačila nad 2.000 SLT. KOLIČINE S0 OMEJENE!