Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
jA.
c. kr. kmetijske družbe ^ŠiS^ za vojvodino kranjsko.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi stiani 50 K, na '/.2 strani 30 K, na '/„ strani 15 K in na </„ strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedr.j, če se navede vir.
Št. 20. V Ljubljani, 31. oktobra 1904. Leto XXI.
Obseg: Soseda Razumnika prašičja reja. — Pravilna naprava sadnega mošta. — Porabnost vinskih tropin. — Peronospora in škropljenje. — Gnojimo travnike. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr.kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Soseda Razumnika prašičja reja.
(Dalje.)
XXXIX. Zdravljenje izvinjenih in zlomljenih prašičjih nog.
Urban je povedal svojemu sosedu, kočarju Anžetu, ki se je	——
tudi pečal s prašičjo rejo, kako dobro ga je poučil Razumnik.
Nekega jutra je Anže opazil, da neki odstavljen šestedenski prašiček ne more skoraj več vstati. Prestrašen je šel po Urbana, ki je takoj prišel.
„Ravno tako se je pri meni pričelo," pravi Urban. „Zdi se mi,	jv
da so tudi tvoji prašički oboleli za hromoto."
„Prasički so vsi zdravi in živahni," odgovori Anže; Jaz menim, da je bilo pri tebi drugače, zato grem rajši gor v vas po Razumnika."
Ko je ta čez nekaj časa prišel, je hotel bolnega prašička vjeti, da ga laže preišče. Razumnik je prašičevo bolno nogo vlekel in stiskal.
Pritisk na bicelj je prašička očitno bolel; tudi je žival cvilila, če se je člen pregibal.
„Noga je nekoliko izvinjena," razlaga Razumnik. »Bržkone je prašič z nogo obtičal v kaki globini ali je pa nerodno stopil."
Podoba Izvinjena noga, povita
„Kaj je početi?" vpraša Anže. „Je li kaj pomoči?" „Najbolje bo narediti poklejeno obvezo," odgovori sosed. „Ta je najboljša, najmanj zamudna in najmanj sitna."
„Kakšna pa je ta obveza?" vpraša Anže. „Jaz je še nisem videl in je tudi ne znam narediti." ^ \	„To ti precej pokažem," pravi
\	Razumnik. „Skoči tja k mizarju
\	po ponev za klej in segrej neko-
liko kleja (lima). Med tem časom naj pa tvoja gospodinja nareže iz platna povojev."
Ko je bilo vse naročeno skupaj, je Razumnik narezane povoje poklejil ter jih je odspodaj navzgor tesno ovijal okoli izvi-njenega člena.
Med tem časom je Anže žival krepko držal. Kmalu je sosed delo dovršil, Čez četrt ure se je obveza strdila.
Pujsek je takoj nogo laže rabil. Čez nekaj tednov se je obveza odvzela, in pujsek ni več čotal.
„Take obveze so tudi prav izvrstne, če si kak pujsek nogo zlomi," pravi Razumnik. „Večkrat doječa svinja pohodi kakega pujska, ali si pujsek na kak drug način zlomi nogo. Takega pujska ni treba precej dejati na raženj, temveč ga je poskusiti ozdraviti s tako poklejeno obvezo."
47.
s poklejeno obvezo.
„Ali so take obveze tudi za odrasle prašiče?" vpraša Anže. „Lansko leto seru moral zaklati brejo svinjo, ker si je nogo izvinila."
„Ravno danes zjutraj sem breji svinji tako nogo obvezal," odgovori Razumnik. „Spremi me, pa ti pokažem svinjo in obvezo."
„Prav rad," pravi Anže. ,,Takoj se napravim."
Gori v so-edovem svinjaku je prijazni Razumnik pokazal Anžetu svinjo, ki ji je zjutraj poklejil nogo (glej pod. 47.)
Svinja si je namreč nogo izvinila, ko je stopila z odra.
„Danes zjutraj svinja niti ni mogla na nogo stopiti," pravi Razumnik. ,.Sedaj pa že stopa, četudi previdno. Čez tri do štiri tedne odvzamemo obvezo. Do tedaj bo izvinjena noga zdrava."
Res se ni motil. Ko je Anže prišel čez 4 tedne mimo. je videl svinjo z mladiči zunaj na tekališču. Obveze ni več imela in prav nič ni čotala.
„Takele poklejene obveze so pa res izvrstne," je sam pri sebi dejal Anže, korakajoč proti domu.
Pri mojem prašičku je taka obveza hitro pomagala, in ravno tako pri tej veliki svinji. Res imenitno sredstvo."
XL. Ikrasti prašiči in nevarnost odprtih stranišč na kmetih.
Ravnokar je pismonoša prinesel Vogelniku pismo.
Ko ga je prebral, ga je jezno vrgel po mizi.
„Že zopet škoda," vzklikne razburjen.
„Komaj človek misli, da bo kaj zaslužil, pa pride kaj vmes, in namesto zaslužka je izguba in še stroški povrhu. Vrag naj vzame vso prašičjo rejo."
Še enkrat je pismo prebral, in potem je razmiš-ljeval. Nato vtakne pismo v žep in sname klobuk s kljuke.
„Jaz grem gor k sosedu v vas," pravi ženi, ki je stala na kuhinjskem pragu.
„Zakaj si pa tako jezen?" vpraša gospodinja. „Takega te že dolgo nisem videla!"
„Ni čuda !" odvrue Vogelnik. „Pred dvema tednoma sem prodal, kakor veš, mesarju Počivalniku v mestu pitanega prašiča. Mesar je prašiča precej plačal, zdaj mi je pa pisal ta lump, da je bil prašič ikrast, da mu moram kupnino 112 K vrniti in povrhu še 18 K plačati za stroške.
Tukaj je spričevalo živinozdravnika iz klavnice in račun. Sedaj naj plačam 130 K, in prašič je proč!"
„To je strašno," vzklikne prestrašena gospodinja. „Ob prašiča naj bomo, in še 18 K naj povrhu plačamo, to ni prav in ne pravično. Pojdi no k Razumniku. Morda ti bo on vedel svetovati; saj mi se ne spoznamo."
„Ta namen ravno imam," odgovori Vogelnik. ,,Plačati bo še vedno čas."
„To poglej, sosed," prične Vogelnik pri Razumniku. „Nekaj lepega se mi je napeklo. Pred 15 dnevi sem prodal mesarju Počivalniku v mestu pitanega prašiča, in danes mi je pisal, da je bil prašič ikrast, da ga je konjač vzel, da moram ves denar vrniti, povrhu pa še 18 kron stroškov plačati. Kaj naj naredim? Ali je to vse upravičeno?"
Molče je Razumnik segel po pismu. Ko ga je prebral, je pregledal tudi uradno spričevalo ter račun, ki je bil priložen.
„Najpametneje storiš, če kar plačaš," pravi Razumnik. „Mesar ti preti s tožbo, če v 8 dneh terjatve ne poravnaš."
„Stroški se mi zde previsoki," odvrne razburjeni Vogelnik. „Z mojo nezgodo se hočejo še okoristiti, in to je krivično in pregrešno."
„Tudi meni se zde postavke v računu malo visoke," pravi Razumnik.
„Tu stoji:
Za vožnjo prašiča v mesto . . 2.— K.
Krma skozi 14 dni (po 45 h) . 6'30 ,.
Užitnina in klavnična pristojbina 2-— ,.
Klanje.........3-— ,.
Vožnja prašiča h konjaču . . 3'— ,,
Za pošto itd. ......1'7Q „
Skupaj 18'— K
Lep račun; če se ga pa braniš plačati, ne boš dosti dosegel. Sodišče bo bržkone račun potrdilo. Nektere postavke so odločno previsoke, druge pa naravnost neupravičene.
Najbolje bo, če se skušaš z mesarjem poravnati in ga prosis, da račun zniža. Vtekni v žep denar, ki si ga dobil od mesarja, in pelji se z menoj v mesto, kjer imam danes opraviti. Spremim te k mesarju in tam se osebno prepričava, kako reč stoji in če se da kaj doseči."
S tem predlogom je bil Vogelnik seveda silno zadovoljen.
Čez pol ure sta bila že na potu v mesto.
(Dalje prih.)
Pravilna naprava sadnega mošta.
(Spisal R. Dolenc.)
(Konec.)
Zdaj pa moram še nekaj omeniti. Dostikrat je citati po strokovnih časnikih in knjigah nasvet, naj se že odtisnjenim sadnim tropinam prilije do 20 % vode, ki naj se dobro pomeša s tropinami, ter naj se po preteku gotovega časa tako povlažene tropine zopet znova odtisnejo. Tako naj se zato postopa, da se tropine bolje odtisnejo ter se dobi več mošta. Mi tega nasveta nikakor ne moremo odobravati ter priporočati, kajti saj je vendar jasno, da dodana voda mošta ne more zboljšati, ampak ga le poslabša. Sadni sok, in naj bo še tako dober, je v primeri s sokom dobro dozorelega vinskega grozdja vedno le veliko neugodnejše sestave; vedno ima sadni sok veliko manj sladkorja v sebi, kakor pa grozdni; čemu ga torej še stanjševati? Nam se zdi dodajanje vode sadnim tropinam tako neupravičeno, kakor dodajanje vode grozdnemu soku, in zato proč z vodo! če je mogoče, da sadni mošt pokipi na dobrih, svežih grozdnih tropinah, kar je po Dolenjskem prav lehko mogoče, naj se to le stori. Istotako je gotovo prav priporočljivo, če se sadnemu moštu pomnoži sladkor, če se mu doda navadnega sladkorja, kakršnega prodajajo po naših trgovinah; recimo, da se doda 4 kg sladkorja na 100 litrov mošta. V ta namen se sladkor v kaki kadi stolče na drobne koščeke, potem se polije s par hektolitrov še nepokipelega mošta in se toliko časa meša, da se sladkor popolnoma raztopi. Ta raztopina se potem primeša moštu in se pusti, da pokipi. Tako zboljšan mošt res stane precej več kakor če se pusti nezboljšan, zato je pa tudi neprimerno boljši in torej veliko več vreden. Kakor-hitro sadni mošt popolnoma pokipi, se mora takoj prvič pretočiti, in sicer tako, da pride kolikor mogoče mnogo v dotiko z zrakom, torej najbolje skoz tvorilce, ki ima čezinčez preluknjano dno in kamor se navadno priveže pipa. S prvim pretakanjem
toliko časa čakati, da se mošt že skoraj učisti, ni nikakor prav. Še veliko mani prav pa je seveda, če se mošt kar nič ne pretoči, kakor je to pri nas, žal, skoraj vobče kaj slaba navada.
Drugič naj se mošt pretoči že z manjšo dotiko zraka, torej brez tvorilca. tako po Božiču. Več kakor dvakrat sadni mošt pretočiti že v prvem letu ni potrebno, pač pa morajo biti posode vedno polne; zalivati jih je treba vsakih 14 dni, V ta namen je imeti veduo dovolj čisto zdrave zalije v kakem majhnem sodčeku. Da se pa zalija ne scika ter da ne postane kanasta, sploh da se ne pokvari, jo je treba po vsakem zalivanju na vrhu zakaditi z žveplom, ali pa mora biti zavešena s sterilizatorj em.
Ker se sadni mošt dostikrat samodsebe noče učistiti, ga je treba čistiti po umetni poti, in sicer ali s čistilom, ali pa s cedilom. Najboljše čistilo za sadni mošt je sveže mleko, ki se ga na vsak hektoliter vzame 1 liter ter se moštu s kolom močno primeša. Veliko boljše kakor čiščenje s čistili je čiščenje s cedilom ; toda v ta namen se mora rabiti tako cedilo, kjer posebna pumpa mošt potiska skozi cedilno tvarino. Cedila, ki v njih le teža tekočine pritiska na cedilno tvarino, niso primerna za precejanje mošta, ker ali nič ne delujejo, ali pa dosti prepočasno.
Če bi se sadni mošt pri nas tako napravljal, kakor je bilo tukaj popisano, potem bi ga gotovo tudi pri nas tako cenili, kakor ga cenijo v Švici, na Nem škem, v Normandiji na Francoskem, na Zgornjem Avstrijskem, Zgornjem Štajerskem. Sadni mošt bi bil prometno blago, točili bi ga tudi po gostilnah, če tudi veliko ceneje kakor vino. Tako napravljen mcšt bi bil tudi najizdatnejši tekmec pivn, posebno pa žganju. In zato naj bi se z vso resnobo v naših nevinorodnih krajih pričelo z vsemi mogočimi sredstvi na to delati, da bi se naprava dobrega sadnega mošta kolikor le mogoče pospeševala. V ta namen naj bi se v drevesnici naše c. kr. kmetijske družbe kakor tudi v drevesnicah njenih podružnic v nevinorodnih krajih in v tod naha-jajočih se drevesnicah ljudskih šol v obilni meri gojile take vrste jabolk, posebno pa še hrušek, kakršne so za napravo mošta priznano dobre. V ta namen naj bi tudi potovalni učitelji kmatovalce spodbujali k pravilni gojitvi moštnega sadja; pa ne le s predavanji po šolah in po zasebnih hišah, ampak tudi z delom.
V	ta namen bi bilo pridobiti občinske zastope in cestne odbore, da bi se ob občinskih cestah, občinskih potih, ob deželnih cestah zasadili sadni drevoredi.
V	ta namen naj bi potovalni učitelji v krajih, kjer je že dosti moštnega sadja, z vsemi mogočimi sredstvi delali na ustanovitev zadružnih moštaren, ki bi imele vse potrebne priprave. Izkratka, vse mogoče naj bi se od zato poklicanih činiteljev v to svrho storilo, da bi se tudi pri nas naprava sadnega mošta v nevinorodnih krajih povzdignila na isto stopnjo, kakor je v Švici in po drugih že večkrat omenjenih deželah že danes, da bi postala naprava sadnega mošta važen gospodarski činitelj, ne pa le gospodarska pritiklina skoraj brez pemena. Dobro, pravilno napravo sadnega mošta v nevinorodnih naših krajih, posebno na Gorenjskem in Notranjskem, bi bilo pospeševati z isto vnemo, kakor se je pospeševalo naše vinstvo, ko sta nam ga po vinorodnih krajih ugonobila peronospora in t r t n a u š.
Porabnost vinskih tropin,
Z ozirom na 194. vprašanje v letošnjem ,,Kmetovalcu" mi je omeniti, da vinske tropine nimajo posebne vrednosti ne za krmo, ne za gnoj, kar je ravnokar dognalo kmetijsko preskušališče v Bonu ob Renu. Več je razvidno iz naslednjega pregleda, kjer za vsak slučaj prva vrsta kaže množino sestavin svežih (mokrih), druga vrsta pa množino sestavin popolnoma suhih tropin. a) Vrednost vinskih tropin za gnoj:
Štev. poskusa in lega vinograda
mokrote
(	65 99
št. 1: srednja in slabša lega .	iN
o i • i	If	63.50
» 2: srednja lega.......||j	_
q j i, i	If	70.98
» 3: dobra lega........,1
/i-i	li f	55.69
» 4: srednja lega..............| _
- i i t	,lf	67.91
» o: dobra lega ........U _
» 6: slaba lega..................|	'
kalija te« dufikal
0.96 2.83
0.97 2.1,5
0.73 2.50
1.06 2.39
0.98 3.05
0.81 3.08
0.23 0.67
0.21 0.57
0.12 0.43
0.24 0.55
0.16 0.49
0.12 0.45
0.73 2.12
0.77 2.11
0.63 2.18
0.96 2.17
0.65 2.03
0.5-4 2.07
b) Vrednost vinskih tropin za krmo se je dognala le iz poskusa št. 2. Množine so v dveh vrstah in v istem zmislu kakor zgoraj.
Tropine so imele	alkohola	l.s f.2	O J3	g> i1	o o > C "p p* °	O — -	>3 ° a.S Is C o	i ||l	rudninskih snovi
					"U				
v celoti .....	ijfo.so ; t -	1.59	63.50	4. S L 18.19	1.14 3.13	2.13 5.83	16.47 45.12	10.76 •29.43	2.33 6.37
irickinc in peške	J -t -	-	61.78	5.42 14.19	1.49 3.91	2.69 7.05	16.07 42.04	11.75 30.73	2.29 5.99 ,
Iz teh in še iz mnogo drugih preskušenj izvajamo takole: 1. Vinske tropine nimajo niti tiste redilne, niti gnojilne vrednosti, kakor smo mislili dozdaj. 2. Sestavine so večinoma zelo težko raztopne ter v tako majhni množini, da komaj moremo govoriti o prometni vrednosti tropin. 3. Tropine kot gnojilo so dobre za bolj težko zemljo, ki jo zboljšujejo v prvi vrsti le v fizikalnem oziru, ker jo rahljajo. 4. Kot krmilo ne veljajo zaradi alkohola, ki se naglo pretvarja v kislino itd., in se sploh rade pokvarijo. 5. Vinske tropine se najbolje rabijo, če se iz njih dela domača pijača, odnosno žganje (tro-pinovec). 6. V obeh teh slučajih se krmilna in gnojilna vrednost vinskih tropin skoraj prav nič ne izpremeni, tako da ostane njih porabnost približno enaka. 7. Sežgane vinske tropine dajo pepel, ki je precej močno kalijevo in fosforno gnojilo.	A. Žmavc.
Peronospora in škropljenje.
Vsled spisa, ki ga je g. dr. Vošnjak priobčil pod tem naslovom v 16. št. letošnjega ,.Kmetovalca", se je razvila v tem listu polemika, ki so se je udeležili razni strokovnjaki.
Gospod dr. Vošnjak je v 19. št. »Kmetovalca" pri-poznal, da se je s svojo sodbo prenaglil in da bolezen, ki
jo je opazil Da grozdju, ni bila črna rja, ampak perono-nospora.
Da je ta bolezen pri nas povsodi že zadosti znana, ve vsak veščak. Tudi na Kranjskem jo opažamo bolj ali manj vsako leto, posebno v letih z vlažno pomladjo in posebno v onih vinogradih, ki niso posebno marljivo poškropljeni.
Poglavitni vzrok tej bolezni je navadno ta, da delajo vinogradniki med prvim in drugim škropljenjem predolg presledek, kakor se je na pr. zgodilo v vlažni pomladi leta 1903. na Vipavskem (glej št. 15. »Kmetovalca" iz 1. 1903), kakor tudi, da se vobče pri škropljenju trt premalo na to pazi, da bi se zadostno poškropil tudi zarod, oziroma grozdje.
Kar se tiče bolezni črne rje (Black-rot) pa lehko rečemo, da je v Avstriji ni, in upamo tudi, da je tukaj nikoli ne bo.
Ker je g dr. Vošnjak v zadnjem svojem spisu izjavil, da mu ni znano, ali je tudi na Štajerskem prepovedano, trte uvažati iz Francoskega, si dovoljujem to zadevo v nasljednjem pojasniti.
Glede uvoza trt in trtnih delov kakor tudi sploh vseh predmetov, s kterimi bi se lehko zanesla trtna uš, veljajo še danes določila bernske mednarodne pogodbe z dne 3. novembra 1. 1881., (drž. zak. št. 105. ex 1882), ki jih tolmači odredba ministrstev za kmetijstvo, notranje zadeve, finance in trgovino z dne 15. julija 1882 (drž. zak. št. 107.).
Vsled teh določil se smejo iz inozemstva uvažati trte le z dovoljenjem c. k r. ministrstva za kmetij stvo.
Do leta 1899. se je tako dovoljenje za uvoz trt v okužene kraje Avstrije lehko dobilo, posebno zaradi tega, ker so v tuzemstvu še vedno premalo trt pridelovali za nasaditev obnovljenih vinogradov,
Seveda je bilo dovoljeno uvažati take trte le iz krajev inozemstva, ki so bili znani kot črne rje prosti.
Začetkoma je bila znana ta bolezen le v najgor-kejših krajih južne Francoske, in so bili strokovnjaki tega mnenja, da je naše podnebje, izvzemši morda le nektere gorke kraje Dalmacije in Primorske, za razvoj te bolezni sploh prehladno ter da nam vsled tega sploh ne preti nevarnost te bolezni.
Šele, ko se je pokazalo, da se blekrot na Francoskem razširja vedno bolj proti severu, se je pripoznala nevarnost te bolezni za avstrijsko vinstvo.
Kmetijski odsek državnega sveta za kmetijstvo in industrijo je sklenil v svoji seji dne 31. maja 1899 vladi priporočati, da se zaradi te nevarnosti uvoz iz inozemstva zabrani. In tem nasvetom se je kmetijsko ministrstvo tudi pridružilo.
Ti nasveti, ki se po njih sedaj c. kr. kmetijsko ministrstvo ravna, so naslednji:
1.)	Z ozirom na pretečo nevarnost, da se lehko titna bolezen črna rja (Blackrot) zavleče v Avstrijo, kakor tudi iz vzroka, da se skoraj lehko pokrije potreba ameriških trtnih podlog v tuzemstvu, kmetijski svet pozivlje ministrstvo za kmetijstvo, izrekajoč njegovemu dosedanjemn postopanju svojo pritrditev, da v prihod-njosti ne izda nikakega dovoljenja več za uvoz trt iz inozemstva.
2.)	Če bi se pa pokazalo, da ne zadostuje množina v tuzemstvu pridelanih trtnih podlog za nasaditev po trtni uši uničenih vinogradov, bodi v resnično nujnih slučajih in s potrebno previdnostjo dovoljen uvoz takih trt iz Ogrske toliko časa, dokler je brezdvomno znano, da so ogrska vinogradska ozemlja črne rje prosta.
Za uvoz takih trt je pa treba razentega tudi pritrditve deželnega odbora in deželne komisije za vinstvo.
3.)	Kmetijsko ministrstvo se pozivlje, da pospešuje pridelovanje za obnovitev vinogradov potrebnega trtnega materiala v tuzemstvu v državnih, deželnih, društvenih nasadih kakor tudi v nasadih zasebnih podjetnikov, da postane avstrijsko vinstvo v vsakem oziru popolnoma neodvisno od inozemstva.
4.)	Ne glede na izjeme, navedene pod točko 2., se sme izredno dovoliti uvoz trt iz inozemstva v slučaju, če se gre za preskušanje novih priporočljivih vrst (na pr. novih hibridov).
Take vrste trt pa sme z vso potrebno previdnostjo uvažati le kmetijsko ministrstvo samo.
5.)	C. kr. kmetijsko ministrstvo naj vsa svoja razpolaganja in svoje načelne odločitve v teh zadevah oznani potom javnih razglasov v uradnih listih političnih uradov vinorodnih dežel in v najvažnejših strokovnih listih. —
Kmetijsko ministrstvo ne izdaje od tistega časa nobenega dovoljenja več za uvoz trt iz inozemstva, izvzemši iz Ogrske, če se za to izreče deželni odbor in deželna komisija za vinstvo dotične dežele.
Na Kranjskem je sklenila komisija za vinstvo, da se tudi z Ogrskega ne smejo več uvažati trte na Kranjsko, in temu sklepu je pritrdil tudi deželni odbor. Ali je to tudi na Štajerskem, mi ni znano; na Niže avstrijskem se uvoz trt iz Ogrske v gotovih slučajih dovoljuje.
V	zmislu točke 4. navedenih nasvetov je c. kr. kmetijsko ministrstvo napravilo na Gornjem Avstrijskem — torej v nevinorodni deželi — karantensko (osamljeno) trtnico, kamor uvaža primerno razkužene nove francoske hibride.
Če se tekom nekaj let po poklicanih strokovnjakih dokaže, da so te trte vsake bolezni proste, se šele razpošiljajo v vinorodne dežele Avstrije.
Iz tega se razvidi, da je avstrijsko vinogradništvo dobro zavarovano proti zavlečenju novih bolezni iz inozemstva, posebno proti črni rji.
Ker je pa naše ljudstvo zaradi raznih že sedaj razširjenih trtnih bolezni itak zadosti nejevoljno in ameriški trti nasproti nezaupljivo, bodi načelo vsakega omikanega vinogradnika, ne razširjati vesti o »novih boleznih"; kajti take vesti posebno nestrokovni listi priobčujejo z nekako slastjo.
Tako je letos poročal neki ljubljanski dnevnik o »novi trtni bolezni" na Štajerskem, ki jo Štajerci imenujejo »Lederbeeren". — Seveda ni bilo nič drugega kakor povsodi znana peronospora na grozdju.
Leta 1900. so vsi ljubljanski dnevniki prinesli vest — celo iz strokovnega vira — o »novi bolezni", črnem paležu (Sphaceloma ampelinum), dasi je tudi ta že davno znano bolezen.
Kako daleč pa zapelje neveščaka stremljenje, najti novih bolezni, o tem priča naslednji slučaj.
V	nekem na Dolenjskem izhajajočem listu je bilo pred nekaj leti čitati, da se nahaja v vinogradih na Trški gori pri Novemmestu bolezeu »Blackrot".
Dotični pisatelj — ki se seveda ni podpisal — je namreč opazil, da se na trtah, ki so bile takrat komaj odgnale, listje zvija, na zgornji strani močno rdeči in na spodnji strani da se na njem nahajajo bele lise.
Ker si je pa razlagal, da pomeni angleška beseda Black- rot = Blatt-rot v nemščini (rdeč list), je takoj
prijavil spis, da je strašna trtna bolezen Black-rot (črna rja) v Trški gori že nastopila.
V resnici se je pa listje rdečilo vsled hladnega vremena in vinske pršice (Phytoptus vitis), ki je v rasti zaostale mladike močno napadala.
Ce kak vinogradnik kake bolezni ne pozna, naj se obrne do kakega strokovnjaka, v dvomljivih slučajih pa najbolje naravnost na c. kr. kmetijsko-kemijsko preskušališče na Dunaju, ki ima pod strokovnim vodstvom dr. Kornautha poseben oddelek za varstvo kulturnih rastlin in ki daje pojasnila brezplačno vsakemu, ki se obrne do njega.*)
Bohuslav Skalicky,
c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko.
Gnojimo travnike !
O gnojilih in gnojenju se mnogo govori in piše, a preveč vendar ne. Gre se za to, da pridelujemo na istem prostoru več in boljših pridelkov kakor doslej. Do tega nas silijo razne okoliščine, ki o njih tukaj govoriti ne moremo. Lehko bi se reklo: gnoj daje kmetovalcu vsakdanji kruh; kajti on je podlaga gospodarskemu napredku in je pogoj gospodarskemu obstanku.
Letos smo doživeli leto, ko vsakteri kmetovalec lehko spoznava veliko vrednost posebno dobrih travnikov. Ne gre jih pa samo kositi, ampak moramo jih tudi gnojiti, če hočemo od njih imeti stalnih dohodkov.
Hlevskega gnoja, mešanca, sploh domačih gnojil nimamo toliko, da bi mogli z njimi, posebno z dobro podelanim mešancem, gnojiti po potrebi svoje po večini zanemarjene travnike. Gnojila moramo torej kupovati, in to so umetna gnojila, tvorniški izdelki, odnosno odpadki itd. — Zdi se mi, da sem tekom t. 1. ob neki priliki izjavil v „Kmetovalcu," da je gospodarska ne-zmisel, kupovati umetna gnojila, dokler nimamo svojih gnojišč v redu, da nam gnoj slabi in se gnojnica izgublja bogvekam. To trdim še sedaj, vendar pa danes priporočam, da vsakteri kmetovalec brez izjeme uporablja umetna gnojila; kajti pričakovati je vsaj pri računajočem in mislečem kmetovalcu, da po njih spoznava velik pomen dobrih gnojišč za uspešno gospodarjenje. Za umetna gnojila je šteti gotov denar; čim bolje gospodarimo z domačimi gnojili, tem manj je treba šteti za umetna, ki se sicer vedno dobro izplačujejo.
Danes hočem tudi s par besedicami pokazati, da nam umetna gnojila mnogo več koristijo, kakor nas stanejo; torej niso draga, kakor bi se mislilo na prvi hip, ampak so za kmetovalca najboljša hranilnica, ki daje najvišje obresti.
Pravilno gnojeni travniki dajejo dobro seno, dobro seno redi lepo živino, lepo rejena živina daje zopet izvrsten gnoj, se dobro prodaja itd.
Za travnike so največjega pomena kalijeva in fosfor na gnojila. Na Hesen-Nasavskem v Nemčiji so s temi gnojili dosegli naslednje uspehe: parcele, gnojene samo s fosfornimi gnojili, n. pr. s Tomasovo žlindro ali s superfosfatom, so dale na 1 ha 1000% več travniškega pridelka kakor negnojene; parcele, pognojene obenem tudi s kalijevim gnojilom, n. pr. s kajuitom, so dale do 2400% več pridelka od negnojenih. Iz tega je razvidno, da je uporabljati obe gnojili skupno. Dušičnata gnojila za travnike ne hodijo toliko v poštev
*) Naslov: K. K. land\v. chemische Versuchsstation in Wien II, Trunnerstrasse Nr. 3, Abteilung fiir Pflanzenschutz.)
iz razlogov, ki morajo biti bralcem tega glasila že dobro znani.
Da pa dosežemo popoln uspeh, moramo travnike potrositi tudi z apnom ter jih jeseni ali spomladi še branati. Ponekod jih tudi valjajo, sčimer se zatira posebno mah. Zlasti slabejšim, mokrotnim travnikom služi apno izvrstno, pa tudi boljšim senožetim ni odveč. Apno pretvarja sirovine zemlje v sprejemljive redilne snovi, zboljšuje pa zemljo tudi z ozirom na nje fizikalno sestavo ter dobro učinkuje kemijsko, posebno v zemljah, ki imajo že od narave zelo malo apna. Apno se trosi jeseni, in sicer približno za 6 let po 1000 do 2000 kg na 1 ha. Vsakemu trošenju apaa pa mora slediti primerno gnojenje, sicer zemlja popolnoma onemore.
Prva leta gnojimo bolj, pozneje manj, ko pride zemlja že k pravi, stalni moči. Pomalem pa večkrat (vsako leto!) je bolje kakor narobe. Na Hesen-Nasavskem, kakor sem že zgoraj omenil, so delali tudi letos poskuse razni posestniki po določenem, enakem navodilu in v različnih zemljah. Gnojili so po 1 ha travnika takole:
kajnita 600 do 800 kg, Tomasove žlindre 500 do 600 „ ali pa mesto nje 16 °/0 superfosfata približno 400 „.
Na posestvu kneza Metternicha v Johannisbergu (Rheingau) so gnojili spočetka vsako četrto leto isti travnik z 800 kg Tomasove žlindre in z 800 kg kajnita, zadnja leta pa s 400% superfosfata in 600 % kajnita. Za bodoče se je določilo, travnike gnojiti vsako drugo leto. Ti travniki so dali letos zbog velike suše 4030 % sena in 128 ) % otave, skupno 5310 % na 1 ha, kakor kažejo tozadevni natančni zapiski. Pri gnojenju je uvaževati kakovost zemlje; lastni poskusi so odločilni v čisto določnih slučajih.
Trije delavci so potrosili nekega popoldne približno 1200 % umetnega gnoja. To delo je stalo tukaj 3 marke.
Iz teh podatkov si lehko vsakdo preračuni stroške za gnojenje travnikov. Poplačajo se obilo; torej na delo!
Tukaj se ves hlevski gnoj porabi za vinograde, ki se gnojijo večinoma vsako drugo leto. Torej tudi tukaj velja načelo: rajši pomalem, pa večkrat.
A. Žmavc.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 202. Od trgovca iz Trsta sem dobil ponudbo na močna krmila z imeni „Kinesem melassit", „lakta melassit" in „viktoria melassit". Kaj mislite o teh krmilih ? (A. G. v D. pri T.)
Odgovor: Vsa ta krmila so staviti v isto vrsto kakor redilna štupa za živino, ki smo o nji pisali v zadnji številki „Kmetovalca". Taka krmila s tujimi in čudnimi imeni niso drugega kakor zmes raznih krmil, ki jih kmetovalec sam posebej lehko veliko ceneje kupi. Izdelovalci teh krmil potem svojim zmesem nadevajo razna lepo doneča imena, da neveščega kmetovalca laže sleparijo. Glavne sestavine Vam ponu-janih krmil so oljne tropine, star zmlet grah, fižol ali leča, klajno apno, janež, koporec itd.
Vprašanje 203. Ali voda, ki stopi čez travnik, kaj zelo ali morda popolnoma uniči učinek gnojenja z umetnimi gnojili? (M. D. v M.)
Odgovor: Preplavljenje z umetnimi gnojili pognojenega travnika ni ravno koristno, vendar izkušnja uči, da se umetnih gnojil, oziroma njih redilnih snovi, prav malo izluži, ker ima zemlja lastnost, da jih pridržuje. Škoda, ki jo voda
naredi, more biti le tedaj znatna, če voda močno in hitro čez travnik teče; če pa mirno stoji, tedaj pa škoda niti imena ni vredna.
Vprašanje 204. Ali ima sosed pravico grabiti na svojem listje, ki pada iz listnjaka, ki meji na njegov svet? (N.D.vI,)
Odgovor: Kar iz Vašega drevja pada na sosedov svet, to je njegovo in mu Vi ne morete braniti grabiti listja po svojem, četudi je listje z Vašega drevja.
Vprašanje 205. Moji dve kravi, čedne reje, ki sta že po enkrat skotili, sta se prepojali: ena že dvakrat in druga tretjič. Ko sta bili zadnjič pri biku, sem opazil drugi dan, da sta bili okoli zadnjice nekoliko krvavi. Kravi sta drugače zdzavi in veseli. Nekteri trdijo, da se take krave ne ubrejijo vee. Prosim pouka, kaj je temu vzrok in kaj mi je storiti? (I. P. na L.)
Odgovor: Prav mogoče je, da jp bik vzrok, ki pri plemenjenju krave rani, vsled česar se krave po plemenjenju močno napenjajo in iz sramnice priteče kri. Ta prikazen ni nič redkega. Ne moremo Vam drugega priporočati, kakor da pokličete živinozdravnika, ki vse natančno preišče in Vam da primerna navodila, kajti domnevanje, da bi zaraditega krave ne bile več za pleme, zato še ni opravičeno.
Vprašanje 206. Letos je pri nas skoraj polovica črnega krompirja. Se li sme s črnim krompirjem goved krmiti? Ali je bolje pokladati sirov ali kuhan krompir? (J. S. v P.)
Odgovor: Krompir je črn od krompirjeve bolezni. Tak krompir ni zdrav za krmo in postaja vedno slabši ter je lehko pozimi tako nevaren, da žival, ki tak krompir v večji množini uživa, lehko za ostrupljenjem pogine. — Prašičem je pokladati le kuhan krompir, a poleg njega je dajati zadosti beljakovin, ki jih ima krompir premalo, in klajnega apna. Govedi se sme pokladati tudi sirov krompir, a na dan ne čez 3—5 kg, ker sirov krompir v preveliki meri pokladan povzroča drisko in tudi nevarne želodečne bolezni. Govedi nekaj sirovega krompirja pokladati se celo še priporoča, ker pospešuje prebavljanje in izpraznovanje. Kar se pa krompirja poklada čez gori označeno množino, naj bo pa kuhan, in voda, na kteri se je kuhal, naj se proč zlije. Krompir ima namreč v sebi nektere snovi (akrin, solanin, razne soli), ki prebavila dražijo, a ta dražila se s kuhanjem deloma odstranijo.
Vprašanje 207. Na razpolaganje imam rožnino od izdalovalcev glavnikov, od ktere vem, da je dobro gnojilo za zelenjad, krompir itd. Kakšne sestave je rožnina in ali bi bila dobra za gnoj k hmelju? (A. Š. v Zg. L,)
Odgovor: Kožnina ima v sebi 10°/0 došika in 5°/0 fosforove kisline in je torej izborno dušičnato in fosforovo gnojilo. Kožnina se v zemlji prav počasi razkraja, zato počasi gnoji, in sicer tembolj, kolikor debelejša je. Večji kosci se v zemlji v doglednem času niti ne razkrojijo, zato je pričakovati od rožnine le tedaj učinka, če je dovolj zdrobljena, in iz tega vzroka se mora rožnina v moko zmleti, če naj vsa pride v korist. Kožnina je izborno gnojilo za hmelj, vendar mora biti dovolj zdrobljena, če ne, se prepočasi razkraja in hmelj ne dobi dovolj dušičnate hrane, ktere mu hlevski gnoj hitro da.
Vprašanje 208. Sosed ima poleg mojega posestva orehovo drevo, čigar veje vise na moj svet in zreli orehi tudi na moje padajo. Ali ima sosed pravico pobirati odpadle orehe po mojem svetu? (M. k. na U.)
Odgovor: Orehi, ki padajo s sosedovega drevesa na Vaš svet so Vaši, in jih sosed ne sme pobirati. Istotako so veje, ki na Vaše vise, Vaše in tudi korenine, ki segajo v Vaš svet.
Vprašanje 209. Ali res debela juniea, oziroma krava, stori slabo tele, in je celo nevarnost, da starka pogine? (J. U. v I.)
Odgovor: Prevelika debelost brejih goved gotovo ni dobra, ker tudi notranji deli otolstene in je mladič preveč na tesnem in sploh nepravilno preživljen. Prav lehko se pripeti, da čez mero debela goved izvrže. Vsemu temu se lehko odpomore, če se breja goved krmi z bolj pičlo, a s tečno klajo, in kar je glavna reč, da se dovolj pregiblje na prostem. Kolikor več se breja goved pregiblje, tem laže stori, zato je lahno vpreganje brejih krav prav zelo priporočeno.
Vprašanje 210. Tu v Moravčah so letos čebele večinoma pomrle, in sicer le v kraju, v okolici pa ne, zato domnevamo, da je temu vzrok tista nesnaga, ki se izteka iz mlekarne? Ali izprijeno mleko, ki odteka iz mlekarne, škoduje čebelam? (I. D. v M.)
Odgovor : Domnevanje, da bi bila nesnaga, ki se izteka iz mlekarne, vzrok bolezni tamošnjim čebelam, ni pravo, ker čebele od mleka, bodisi tudi od izprijenega, niso še nikdar zbolele. Da so pri Vas večinoma vse čebele pomrle, kaže na kužno bolezen, ki je brškone gniloba. Ta bolezen se je zasedaj v Moravčah vgnezdila, in če je čebelarji ne bodo zatrli, razširila se bo tudi v okolici.
Gospodarske novice.
*	Simodolske plemenske krave bo družba prodajala 3. novembra t. 1. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi te številke To je prvi poskus. Če se ta poskus sponese, vpeljala se bo redna taka prodaja plemenskih krav in junic.
*	Učni tečaj za izobraženje mlekarskih pri-glednikov. V Grossenzersdorfu pri Dunaju se je vršil od 24. do 29. t. m. na posestvu dunajske visoke šole za kmetijstvo tečaj za izobraženje mlekarskih priglednikov, kakršne imajo na Danskem v to svrho, da presojajo mlečnost krav in donosnost krmljenja. Tečaj sta vodila prof. dr. W. Winkler in dr, Adametz. Udeležnikov je bilo 24 iz vseh avstrijskih kronovin. S Kranjskega se je udeležil tečaja pristav A". Rohrman.
*	Tomasovo žlindro ima družba od sedaj naprej samo 16 odstotno na razpolaganje, ker nemške tvornice, ki imajo v Trstu zalogo, nimajo 18 odstotne za to leto več na razpolaganje. Družba je lansko leto sklenila za 1. 1904 kupčijo le na 16 odstotno, zato nima pravice druge zahtevati, če ni v zalogi. Od novega leta naprej bo pa preskrbljeno, da se bo dobivala tudi 18 odstotna in druga. Toliko v obvestilo z ozirom na ukrep v letošnjem občnem zboru.
*	Opozarjamo na gnojenje z umetnimi gnojili tO jesen in prosimo gg. ude, naj gnojila, t. j. Tomasovo žlindro, kalijevo sol, oziroma kajnit, kmalu naroče, drugače bo težko točno postrezati, kajti jeseni je silen naval na železnicah in se mora računati z zamudami. Po dosedanjih izkušnjah bomo jeseni oddali kakih 150 vagonov umetnih gnojil, in to največ na drobno, iz česar more vsakdo posneti, da je le ob pravočasni naročitvi mogoče premagati tako delo v zadovoljstvo čč. naročnikov. Cene so naslednje: Toni asova žlindra 16 »/„ po 5 K 80 h, kalijeva sol po 12 K 60 h in kajnit po 6 K. Vse cene veljajo z vrečami vred za 100 kg, postavljenih na ljubljanski kolodvor ali v družbenem skladišču. Vsa gnojila se oddajajo le v vrečah po 100 kg, izvzemši kalijevo sol, ki se dobiva tudi v vrečah po 50 kg.
*	Lanene in sezamove tropine ima družba vedno v zalogi in oddaja lanene tropine po 18 K in sezamove po
16 K 100 kg. Oboje tropine se oddajajo zmlete in presejane le v vrečah po 50 kg, ter veljajo označene cene v družbenem skladišču, oziroma na ljubljanskih kolodvorih.
*	Klajnega apna je družba kupila za prihodnjo zimo več vagonov, vsled česar je dosegla ugodnejše cene in ga more ceneje oddajati. Odsej ga odaja v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev za zavoj, vozni list itd. 30 h. — Manj kakor 5 kg se ne razpožilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino.
*	Živinsko sol priskrbuje družba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Lljubljano, ali ki je v svoji bližini ne morejo kupiti, po 6 K 50 h 100 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tista naročila na živinsko sol se izvršujejo, ki se zanj a denar naprej pošlje. Vsaki naročitvi je pridejati 15 h za vozni list in za stroške ob sprejemu denarja, ki se v Ljubljani morajo plačevati.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 17. oktobra 1904.
Posvetovanje je vodil družbeni predsednik gosp. deželni glavar Oton pl. Detela, navzoči so bili: podpredsednik gosp. ravnatelj Po vse in odborniki gg. Goli, baron Lazarini, Lenarčič, baron Liechtenberg, nadinženir Pavlin, nad-živinozdravnik Pavlin, Pogačnik, Rohrman, Žirovnik ter ravnatelj Pire.
Ker je bila ta seja prva po občnem zboru, oziroma po vročih poletnih mesecih, ko je večina odbornikov odsotna, oziroma zadržana, zato je tajnik najprej poročal o došlih dopisih, oziroma o zadevah, ki jih je predsedništvo med tem časom kot nujne rešilo, da glavni odbor sedaj te sklepe naknadno potrdi.
Tajnik je poročal:
1.	Glasom dopisa deželnega predsedništva z dne 24. avgusta t. 1. je Nj. Vel. presvetli cesar potrdil novo izvolitev gosp. dež. glavarja Otona pl Detela za družbenega predsednika. — Z ozirom na to poročilo je družbeni podpredsednik gosp. ravnatelj Povše v imenu vseh odbornikov pozdravil zopet izvoljenega gosp. predsednika, izrazil je veselje, da je zopet za načelnika, ker je porok za uspešno in složno delovanje. Gospod predsednik se je zahvalil za laskave besede in je istotako pozdravil zopet izvoljene gg. odbornike, bodreč jih k skupnemu delovanju.
2.	Od meseca maja sem so se vršile obravnave glede na-stavljenja posebnega potovalnega učitelja za mlekarstvo, ki ima biti prideljen v poslovanje kmetijski družbi. Predsedništvo je iskalo primerno moč, je stavilo nasvete ter je izdelalo na zahtevo vlade tudi službeno navodilo, glasom kterega bo imenovani učitelj, v kolikor mu bo dopuščal čas, zvrševal začasno tudi nektere naloge bodočega živinorejskega nadzornika. G. kr. kmetijsko ministrstvo je na podlagi tega delovanja nastavilo za potovalnega učitelja za mlekarstvo g. Jakoba Legvarta, izprašanega živinorejskega nadzornika in dosedaj graščinskega oskrbnika v Gleinstattenu na Štajerskem. Gospod Legvart, ki je 1. oktobra nastopil svojo službo, se je predstavil gg. odbornikom.
3.	Vsled pripomoči vis. deželnega odbora in kranjske hranilnice sejezvršilo prvo poučno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico. Tajnik je poročal o pripravljalnih delih za ta izlet in o izvršitvi.
4.	Poročal je o razmerah, zakaj je predsedništvo ukrenilo, da je kmetijska družba prevzela pokroviteljstvo nad sadno razstavo v Radovljici, in kako je deželni odbor pomagal to podjetje spraviti v pravi tir.
5.	Udeležitev kranjske dežele na mednarodni sadni razstavi v Diisseldorfu ter odposlatev zastopnika dežele, gosp. Gombača, da priredi kranjski oddelek.
6.	Sprejem novih 12 gojenk v gospodinjsko šolo na podlagi mnogobrojnih došlih prošenj.
7.	Nakup 14 vagonov modre galice za 1. 1905.
8.	Koraki glede tega, da se omeji za kmetovalce škodljiva prodaja redilnih praškov za živino.
Glavni odbor je vzel na znanje in odobril te zadeve, oziroma pojasnjene rešitve, ki so bile z njimi v zvezi.
Glavni odbor je dobil v svrho pospeševanja govedoreje v 1. 1904. 6000 kron državne podpore ter je polovico porabil že spomladi za nakup 14 plemenskih bikov, ki jih je oddal po znižani ceni. Po odbitku vsote, ki je bila potrebna za nagrade onim, ki so bike čez 2 leti imeli za pleme, je odbor sklenil z ostankom podpore nakupiti 4 pomurske in 12 pinegavskih plemenjakov. Odbor je izmed 50 prosilcev določil 16, ki se jim bodo ti biki oddali po znižani ceni.
Na podlagi od c. kr. deželnega šolskega sveta izročenih prošenj je odbor določil tiste šole, ki jim je dati državne in deželne podpore za šolske vrtove.
Glavni odbor se je vsled poziva deželnega odbora izrekel za to, da se zakon glede potov za silo izpremeni v tem zmislu, da dobi tudi veljavo glede gozdnih parcel.
Odbor je vzel na znanje, da je c. kr. kmetijsko ministrstvo določilo, da se pristav kranjske kmetijske šole gospod Rohrman udeleži poučnega tečaja, kako je preskušati porabo krme in'mlečno sposobnost krav.
Glede prošnje občine Staracerkev v kočevskem okraju za dva nova semnja se je glavni odbor pridružil izjavi trgovske in obrtne zbornice.
Na vprašanje c. kr. kmetijskega ministrstva se je glavni odbor izrekel za davka prosto oddajo denaturiranega sirovega sladkorja za krmo.
Prošnje živinorejske zadruge v Ribnici za državne in deželne podpore je odbor sklenil toplo priporočene izročiti na pristojna mesta.
Glavni odbor je sklenil prositi deželni odbor, da bi bil potovalni učitelj za vinstvo, g. Gombač, prisoten pri onih točkah dnevnega reda odborovih sej, kadar se obravnavajo vinske zadeve, in obenem je isto sklenil glede potovalnega učitelja g. Legvarta, kadar se bodo razpravljale mlekarske in živinorejske reči.
Odbor je uredil neke zadeve družbenih uslužbencev na poskusnem dvorcu in družbeni drevesnici.
Za nove ude so bili bili predlagani in sprejeti gg.: Satlar Josip, župnik pri Sv. Jurju; Gebin Frančišek, pos. pri Sv. Urhu; Vake Alojzij, posestnik v Toplici; Drnovšek Josip, pos. v Vinab ; Drnovšek Frančišek, pos. v Kotredežu; Fakin Frančišek, posestnik v Praprečah; Lebar Josip, posestnik v Potoški Vasi, Rajer Janko, c. kr. okrajni živinozdravnik v Litiji; dr. Stengel Adolf, nadlogar v Zagorici; Čampa Štefan, c. kr. učitelj na Greti; Majdič Peter, tvorničar in velepos. v Spodnji Hudinji; Mežan Alojzij, posestnik v Korenitki; Leben Ivan, posest, v Potoški Vasi; Drnovšek Ivan, pos. na Selu pri Zagorju; Robavs Frančišek, pos. v Kotredežu; Ino Miha, pos. v Potoški Vasi, Ino Frančišek, pos. v Potoški Vasi; Udovič Ivan, posestnik v Starem Trgu; Štrumbelj Ivan, posestnik na Studencu; Tschinkel Jakob, posest, v Novih Lužinah; Artman Ivan, pos. in trgovec pri Sv. Jurju ob juž. želez.; Petkovšek Ivan, posestnik v Ljubljani; Košir Friderik, mag. oficial v Ljubljani; dr. Tekavčič Frančišek, odvetnik v Ljubljani; Gantar Filip, čevljar in posestnik v Novi Vasi; Šircelj Anton, pos. v Topolcu; Rogelj Lovro, gostilničar na Vrhniki; Pivec Edvard, pos. v Ribnici na Štajerskem; Šikonija Ivan, posesnik v Stražnem Vrhu; dr. Ceh
Frančišek, prakt. zdravnik pri Zgor. Sv. Kungoti pri Mariboru; Krsnik Uroš, poslovodja v Ljubljani; Medved Frančišek, oskrbnik v Herstorfti pri Wildonu; Vajda Josip pos. v Stojencih; Kostanjevec Štefan, uosestnik v Stojencih
Razglas
o oddaji simodolskib plemenskih krav draž-beniin potom.
V četrtek, 3. novembra t. I. (t. j. drugi dan po Vseh svetih) dopoldne ob 72il proda podpisana družba potom javne dražbe na dvorišču podkcvske sole v Ljubljani, na Poljanah,
10 simodolskih plemenskih krav
Na prodaj postavljene krave so iz kmetske reje, so mlade, imajo pri sebi teleta ali pa imajo storiti prihodnje dni. Družbo stanejo povprečno po 6C0 K. Pod to ceno se ne prodado.
Dražbe se smejo udeležiti le družbeni udje. Kupnino je takoj poravnati in kupljeno žival precej prevzeti. Po prodaji družba ne bo imela nikake obveznosti več za oddano žival.
Pripomnja: Isti dan, t. j 3. novembra t. 1. dopoldne ob 9 bo c. kr. deželna vlada oddajala na Bavarskem dvoru v Ljubljani po kmetijski družbi iz državne podpore nakupljene žlahtne simodolske bike. Podpisana družba vabi živinorejce, naj pridejo pogledat te enoletne bike, ki stanejo po 720 K. Pripomniti je, da so ti biki že oddani. Videti bo tudi 5 brejih simodolskih junic, ki jih je družba kupila po naročilu za nektere zgledne živinorejce in ki stanejo po 800 do 900 kron.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
st. 19.810.	Razglas.
Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februarja 1885 (dež. zak. štev. 13.) se stem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, ki hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce
najpozneje do io. decembra 1904
pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okolišu se nahaja staja-lišče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; obenem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žreb-čevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leli in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje.
Kje in kdaj bo izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 13. oktobra 190i.
Razglas
o prihodnjem tečaju na podkovski šoli v Ljubljani.
Novi šolski tečaj na podkovski šoli c kr kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1905.
Poleg podkovstva se učenci podkovske Sole uče tudi ogledovanja živine in mesa.
Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem in naj ji priloži:
1.) izpisek iz krstne knjige (ali krstni list),
2.)	domovinski list,
3.)	šolsko spričevalo,
4.)	učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru,
6.) župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju
Dbožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih troških, aiti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo moia svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še:
6.)	ubožni list in
7.)	potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika
Prošnje za sprejem v podkovsko šola naj se do 15. dectmbra
1904 pošljejo vodstvu podkovske šole v Ljubljani.
Šola bo trajala do konca junija 1905.
Kdor dobro prestane preskušnj", more po postavi iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra; brez pveskušnje pa sedaj nihče ne mere postati podkovski mojster.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolskem poslopju.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstva izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih živinskih in mesovnih ogltdnikov , zato naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in mesovnega oglednika.
Oton pl. Detela,
predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiwels-Trsteniški,
začasni vodja podkovske šole.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 29. in 30. decembra 1.1., in sicer 29. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 30. decembra pa za učence podkovske Sole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 16. decembra t. 1.
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani,
dne 30. oktobra 1903.
Dr. Karol vitez Bleiweis-Trstenlšk].
Listnica uredništva.
J. Z. v S. Glede turnske ure Vam drugega ne moremo svetovati, k^kor da složno postopate z župnijskim uradom.
I. Z. v J?. Stroškovnik dajte predgledati od sodišča, oziroma tožite na položitev računa.
J. S. v P. Ce je občinski odbor kaj sklenil in je župan, za zvršitev tega ukrepa založil svoj denar, potem ima on vsekako pravico, od občine zahtevati povračilo svojih stroškov. Da je sedaj drug občinski odbor in drug župan, to vse zadeve prav nič ne izpremeni.