Oxf.: 624 Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi? Jože PAPEŽ Izvleček Papež, J.: Ali pogled v preteklost omogoča boljše gospodarjenje z gozdovi. Gozdarski vest- nik, št. 3/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 9. V delu je prikazan problem gospodarjenja s propadajočimi jelovo-bukovimi gozdovi na trnov- ski planoti. Ker so se pojavili dvomi o pravilnosti ciljev, zastavljenih leta 1982, smo pregledali stare gozdnogospodarske načrte od leta 1877 dalje. Pregled starih načrtov in poglobljena razčlemba zdravstvenega stanja potrjujeta umestnost pred- laganih sečenj in gojitvenih ukrepov. 1. UVOD V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju je sušenje jelke najmočnejše na trnovski planoti, stanje pa je najbolj kritično v čistih jelovih sestojih v GGE Trnovo. Zaradi močnega znižanja prirastka jelke in velikega deleža sušic v preteklem deset- letju smo se leta 1982 pri reviziji GGE Trnovo odločili za pospešeno umetno ob- novo čistih jelovih sestojev, intenzivnejše pobiranje hirajočih jelovih dreves v mešanih in čistih bukovih sestojih in za kopičenje lesne zaloge v bukovih sestojih. Posledica te odločitve je bil v primerjavi s prejšnjim desetletjem za 55,7% večji etat iglavcev in za 3,1% manjši etat listavcev. Saditev pa se je povečala za 205 %. Strokovna komisija za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov, ki se je se- stala 22. 12. 1987 in 1. 3. 1988 ter obrav- navala načrt v petem in šestem letu trajanja, je imela pomisleke proti tako visokim seč­ njam, češ da je tako ogrožena trajnost donosov v družbenem sektorju SGG Tol- min. Zato je znižala predvideni etat za 45.000 m3 iglavcev, ki zaradi nepredvidljivo- .. Mag. P. J., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU. Synopsis Papež, J.: Does the view into the past enable better management with forests? Gozdarski vest- nik, No. 3/1989. ln Slovene with a summary in E11glish, lit. quot. 9. The article presents the problem of the manag- ing with the dying back of fir-beech forests in the Trnovo plateau. Due to the doubt which has arisen concerning the aims agreed upon in 1982, old forest managing plans from 1877 on have been looked over. The inspection of old plans and a detailed analysis of the health condition confirm the decision as regards the cuttings and silvicultural measures proposed as the right one. sti sušenja jelke niso bili razporejeni po oddelkih, višina predvidenih gojitvenih del pa je ostala nespremenjena! Mnenje stro- kovne komisije za obravnavanje gozdnogo- spodarskih načrtov je upoštevano v odločbi RKKGP, s katero je potrjen gozdnogospo- darski načrt GGE Trnovo 1983-1992. Ker se z mnenjem komisije za obravna- vanje gozdnogospodarskih načrtov in od- ločbo RKKGP ne strinjamo, smo se odločili, da bomo temeljito proučill dosedanje go- spodarjenje in zdravstveno stanje gozdov na 879 ha velikem predelu Dolina (21 % skupne površine gozdov GGE Trnovo, 31% lesne zaloge iglavcev in 34% prirastka iglavcev), ki ga poraščajo pretežno čisti jelovi sestoji in v katerem je za obdobje 1983-1992 predvidenega 54% vsega po oddelkih razporejenega etata iglavcev in 65% celotne umetne obnove gozdov. 2. OPREDELI"rEV PREDELA DOLINA GGE Trnovo se razprostira na jugoza- hodnem in severnem delu trnovske planote, na nadmorski višini 800-1445 m, le v pre- padnih Govcih se spusti do 700 m nadmor- ske višine. Skupna površina enote znaša 4144,67ha, od tega 3390,05ha gospodar- G. V. 3/89 97 skih in 754,62 ha varovalnih gozdov. Predel Dolina leži na skrajnem jugoza- hodnem delu enote in je v zadnjem času uveljavljeno ime za valovit vrtačast svet levo od ceste Trnovo-Nemci-Lokve. 879 ha velik predel je porasel pretežno s starimi jelovimi gozdovi, v katerih se jelka močno suši. Manjši del, ki je nagnjen proti Čepovanskemu dolu, pa poraščajo čisti bukovi gozdovi. Razprostira se v nadmorski višini 800-900 m, posamezni vrhovi pa ne presegajo 1 000 m. Skrajni jugozahodni del predela Dolina je iz krednih apnencev, večinski del pa pred- stavljajo jurski apnenci. Mikrorelie'fno se pojavljajo vse lege, sama planota pa je nagnjena proti jugozahodu. Prevladujejo rendzine in srednjegloboka rjava pokarbo- natna tla. -· Za podnebje visokega Krasa je značilna obilica padavfn, ki so posledica bariernega učinka dinarskega masiva, ob katerem se močno odcejajo vlažne zračne mase ge- novsko-jadranskih clklonov, ki prihajajo od morja. Letno povprečje padavin znaša 2000 do 3000 mm, višina padavin pa narašča od roba nad Vipavsko dolino proti Goljakom, najvišjemu vrhu Trnovskega gozda, kjer celo presega 3000 mm na leto. Padavine so ugodno razporejene, saj v vegetacij- skem obdobju od aprila do septembra pade kar ca. 1150 mm padavin. Največ padavin je oktobra in novembra. Srednja letna tem- peratura se v Trnovskem gozdu giblje pod 5 °C, vendar je temperatura na južnem robu nad Vipavsko dolino višja in se proti severu naglo znižuje. Leta 1977 je biološki inštitut SAZU iz Ljubljane proučil in skartiral rastje GGE Trnovo. V predelu Dolina sta bili ugotovljeni gozdni združbi Abieti-Fagetum praealpino · dinaricum (827 ha) in Seslerio-Fagetum Gospodarski razredi v Dolini 1. A-F aceretalna rastišča 2. A-F typicum, asperuletosum 3. A-F typicum, asperuletosum 4. A-F typicum, asperuletosum 5. A-F festucetosum, calamagrostidetosum 6. A-Ffestucetosum, calamagrostidetosum 7. A-Ffestucetosum, calamagrostidetosum 8. A-F mercurialetosum, seslerietosum 9. A-F mercurialetosum, seslerietosum 98 G. V. 3/89 (52 ha). V združbi Abieti-Fagetum praeal- pino dinaricum prevladujejo naslednje pod- združbe: typicum (239 ha), festucetosum (195ha), asperuletosum (146ha), acereto- sum (93 ha) in seslerietosum (32 ha). Ostale štiri podzdružbe se pojavljajo na 51 ha, takrat pa niso skartirali 71 ha nasa- dov. Leta 1982 smo pri reviziji GGE Trnovo v Dolini izločili devet gospodarskih razredov, ki so navedeni v preglednici. 3. METODE DELA Da bi proučili dosedanje gospodarjenje z gozdovi, smo pregledali vse dostopne goz- dnogospodarske načrte za GGE Trnovo (1877-1886, 1887-1896, 1897-1906, 1907-1916, 1931-1940, 1953-1962, 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1992) in si za vsak odsek v Dolini izpisali naslednje podatke: površina, oblika sestaja, starost, sklep, lesna zaloga in prirastek, predvideni etat in gojitvena dela. Podatki o opravljenih sečnjah so bili na razpolago le za obdobje 1931-1940, 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1987. Pri iglavcih pa smo ločili . le slučajne pripadke od ostalih vrst donosov. Podatki o opravljenih gojitvenih delih so bili na razpolago za obdobje 1973-1982 in 1983-1987, popisali pa smo le saditev, vzdrževanje nasadov (žetev in čiščenje) in zaščito pred divjadjo. Vse zbrane podatke je na računalniku DEL TA 644 obdelal go- zdarski tehnik Egon Obid. Podatke o odstrelu srnjadi v predelu Dolina smo dobili iz popisa odstrela v Lovski družini Trnovski gozd za obdobje 1965- 1987. Zdravstveno stanje smo vzorčno ugotovili na površini 239,92 ha, in to v oddelkih 30 -naravni -naravni - zabukovljeni - zajelovljeni -naravni - zabukovljeni - zajelovljeni -naravni - zabukovljeni 42ha 131 ha 109 ha 276ha 37ha 34ha 135 ha 50 ha 65ha a, b, c; 36 a, b, c; 37 a, b; 38 b, c; 42 b in 43 c. Te oddelke so do l. 1982 imeli za najbolj ohranjene in vitalne, zato so v njih pobirali le sušice. Glede na zastopanost drevesnih vrst v posameznih odsekih smo izoblikovali dva stra tuma: naravni mešani sestoji jelke in bukve (več kot 30% jelke in bukve) ter zajelovljeni sestoji (več kot 70% jelke). V vzorčni mreži 1 00x1 OO m smo z metodo šestih dreves ugotovili naslednje parametre: - razdalja do šestega drevesa, - drevesna vrsta, - premer v cm, - višino najbližjega drevesa iglavcev v m, - višino najvišjega drevesa iglavcev v m, - prirastek na 5, 15 in 25 let v mm, - klasifikacija IUFRO (sloj, vitalnost, raz- vojna težnja, gojitvena vloga, tehnična vrednost, dolžina krošnje), - osutost krošnje (1 - do 1 O%, 2 - 11 do 25%, 3-26 do 60%, 4- nad 60%, 5 -sušica), - utesnjenost krošnje (1 - neutesnjena, 2 - utesnjena z ene strani, 3 - utesnjena z dveh strani, 4 - utesnjena s treh strani, 5 - utesnjena s štirih strani). Vse podatke smo šifrirali, na računalniku pa jih je obdelal dr. Milan Hočevar, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 4. IZSLEDKI 4.1 . Gozdni fondi Gozdni fondi so prikazani v tabeli št. 1 in na grafikonih 1, 2, 3 in 4. Zaradi nazor- nega prikaza sprememb so grafikoni izde- lani za leta 1876, 1906, 1930, 1952 in 1982. Površina gozdov se v obdobju 1876 do 1930 ni spreminjala, razlike nekaj hektarjev pa so verjetno posledica različno natančnih meritev. Površina gozdov se je povečala šele leta 1952 z vključitvijo dela bivših zasebnih gozdov. Leta 1876 so Dolino pokrivali mladi čisti sestoji jelke in bukve, mešanih sestojev pa je bilo malo. Poleg mladih sestojev je btlo tudi 206,84 ha bukovih sestoj ev, starih 1 OO do 140 let v fazi pomlajevanja z jelko in bukvo. Lesna zaloga je znašala 122m3/ha, prevladovala pa je bukev. V tridesetih letih so končali pomladitev in posekali stare bukove sestoje. Leta 1906 so tako prevla<;jovali 20-80 let stari jelovi sestoji, povprečna lesna zaloga pa je zna- šala 226m3/ha, od tega 152m3 iglavcev. Do leta 1930 so posekali še zadnje ostanke starih bukovih sestojev. Lesna za- loga je narasla na 353m3, 278m3 iglavcev in 75m3 listavcev, večina sestoj ev pa je bila stara 60 do 1 OO let. Leta 1952 so prevladovali BO do 120 let stari jelovi sestoji. Lesna zaloga je znašala 321 m3/ha, 238m3 iglavcev in 83 m3 1istav- cev, zaradi uporabe Šušteršičevih deblov- nic je bila za 1 O% podcenjena (pri reviziji l. 1962 so ugotovili, da je vsakoletno od ka- zilo dalo za ca. 1 O% prenizke lesne mase). Od leta 1930 do 1952 se je v starostnih razredih nad 60 let precej povečal delež mešanih sestojev. če odštejemo premik iz tretjega v četrti starostni razred, znaša to dobrih 60 ha, kar že nakazuje propadanje jelke. Leta 1982 je bilo razmerje starostnih razredov že popolnoma porušeno. Prevla- dovali so nad 1 OO let stari jelovi in jelovo-bu- kovi sestoji, evidentiranih pa je že bilo 123,15 ha smrekovih nasadov, osnovanih po letu 1952. Delež mešanih sestojev se je ponovno povečal za 32 ha, bil pa bi večji, če ne bi začeli sestoj ev umetno obnavljati. Gibanje prirastka je težko oceniti, kajti do leta 1952 so uporabljali tablične podatke za povprečni starostni prirastek, od leta 1962 pa tekoči prirastek, izračunan po Klepčevi metodi. Tekoči prirastek jelke je npr. leta 1962 znašal 1,4% ali 3,6 m3/ha, leta 1982 pa le 1,0% ali 2,1 m3/ha. Padec prirastka je posledica staranja sestojev in hiranja jelke. Na grafikonu št. 3 je prikazan razvoj površin gospodarskih gozdov po starostnih razredih za GGE Trnovo. Iz prikaza je razvidno, da so dogajanja v Dolini samo odraz dogajanja v celi enoti. Leta 1876 se je v GGE Trnovo začel proces obnove, ki se je končal nekje okoli leta 1906, v letih 1930 in 1952 pa je bilo razmerje starostnih razredov blizu optimal- nemu. Leta 1952 je bil zadnji čas za začetek obnove, leta 1982 pa je razmerje starostnih razredov popolnoma porušeno in je zrcalna podoba stanja iz leta 1906. G. V. 3189 99 4.2. Etat in realizacija sečenj Etat in realizacija predpisanih sečenj sta prikazana v tabelah št. 2 in 3 in na grafiko- GRAFIKON Št.: 1 nih št. 4 in 5. Na žalost so podatki o sečnjah le za obdobje 1931 do 1940 in 1963 do 1987. PRIKAZ RAZVOJA SESTOJEV PO STAROSTNIH RAZREDIH ITIIIJJTI]] sestoji ig lav cev ' ~ mešani sestoji CJ sestoj listavcev ho 300 J 8 7 6 ho30~ 952 200~ tOO~ 20Q- ~oo- i -20 21-l.O 1.1-60 61-80 81-100 ~OH20 no.di20 iCO 1 00 G. V. 3189 V obdobju 1876-1916 so v Dolini konča­ vali z naravno obnovo. Intenzivnost sečenj GRAFIKON Št.: 2 je bila visoka, v posameznih desetletjih pa je bila predvidena naslednja intenzivnost: PRIKAZ RAZVOJA LESNIH ZALOG PO STAROSTNIH RAZREDIH 1876 m3 LOOOO- iglovci lOOOO- Jim 20000- iDOOO-Iiii!oU!!I! '1-20 21-1.0 Li-GO 61-80 8H00 ~H20 nadl20 190.6 m3 70000- 60000- :.oooo- t.oooo- 30000- 2000()- 10000- 1-20 1930 120000- 100000- 80000- 60000- l.OODo- 20000- 1952 IOOOOQ- 80000.. 60ooo- 2000(}. HO 1982 m3 160000- 1l..OOOD- 120000- ~00000- ao o oo- 600()()- 1.0000- 2000()- listavci G. V. 3/89 101 - 1877 do 1886; 32% lesne zaloge in 147% prirastka {163% iglavcev in 132% listavcev), - 1887 do 1896; 16% lesne zaloge in 129% prirastka, - 1897 do 1906; 11 % lesne zaloge in 58% prirastka (19% iglavcev in 117% listavcev), - 1907 do 1916; 17% lesne zaloge in 99% prirastka (42% iglavcev in 208% listavcev). Za obdobje 1887-1896 je bil predviden samo skupni etat. Vendar na podlagi podat- kov iz let 1886 in 1896 lahko sklepamo, da je bil tudi v desetletju 1887-1896 predviden posek več kot 100% prirastka listavcev. Za obdobje 1916-1953 so znani podatki le za desetletje 1931-1940. Predvidene so bile zelo nizke sečnje, 4% lesne zaloge in 30% prirastka. Dejansko so posekali precej več, in sicer 11 % lesne zaloge in 80% prirastka. Za obdobje po drugi svetovni vojni je značilno, da je bil etat iglavcev sprva nizek, nato pa čedalje večji, vendar so ga vedno prekoračili. Predvidena in dosežena inten- zivnost sečnje prirastka iglavcev je bila v posameznih desetletjih taka: - 1953 do 1962; predvidena intenzivnost 91%, - 1963 do 1972; predvidena intenzivnost 116 %, dosežena 127 %, - 1973 do 1982; predvidena intenzivnost 155 %, dosežena 222 %, - 1983 do 1992; predvidena intenzivnost 436%, v petih letih dosežena 261 %. Za desetletje 1983-1992 je bil za GGE Trnovo predpisan tudi nerazporejeni etat iglavcev (45.000 m3). Del tega etata smo prišteli k skupnemu etatu za Dolino, in to v dveh različicah. Pri prvi smo etat iglavcev povečali za 31 %, to je za delež Doline pri skupni lesni zalogi iglavcev v enoti, pri drugi pa za 54%, to je za delež Doline pri skupnem etatu iglavcev, razporejenem po oddelkih. Če primerjamo tako popravljeni etat iglavcev s sečnjami, vidimo, da v petih letih etat ni dosežen 60, ampak le 46 do 51-odstotno. Da je bilo zdravstveno stanje jelke v Dolini vedno vprašljivo, kažejo podatki o deležu slučajnih pripadkov pri iglavcih, ki so prikazani v tabeli št. 3. Delež sh.Jčajnih 1 02 G. V. 3189 pripad kov je vedno znašal 29-35%, le v obdobju 1983-1987 je zabeleženih le 19% slučajnih pripadkov. številka je nižja zato, ker smo po l. 1982 začeli pri redni sečnji pobirati tudi drevesa, ki še niso suha, po oceni pa se bodo kmalu posušila. Drugi razlog je ta, da pomladitvena jedra osnu- jemo v najslabših delih sestojev in drevje posekama prej, preden se posuši. V elaboratu za desetletje 1931-1940 je zelo točen popis sečenj. Iz tega je razvidno, da je za 3% slučajnih pripadkov kriv sneg, za 1 % veter, 27% pa je bilo rakastih dreves in sušic. Slučajno imamo podatke o predvidenih sečnjah na koncu enega pomladitvenega obdobja in na začetku drugega. Podatki potrjujejo znano dejstvo, da so pri vsakem uvajanju in na koncu pomlajevanja po- trebne sečnje, ki so večje od prirastka. Če se je pomlajevanje začelo z zamudo, je predvideni etat precej večji od prirastka in če ne poznamo pravih vzrokov, se zdi, da je nenormalno visok. Kljub temu je bilo v povojnem obdobju vedno več sečenj iglav- cev kot predvidenega etata. Verjetni razlog stalnega prekoračevanja je velik delež slu- čajnih pripadkov. 4.3. Gojitvena dela Pregled za celotno obravnavano obdobje predpisanih del je prikazan v tabeli št. 4, uresničitev gojitvenih del za obdobje 1973 do 1987 pa na grafikonu št. 6. Zanimivo je, da vse do elaborata za obdobje 1931-1940 ne zasledimo predpi- sov o gojitvenih delih. Za obdobje 1876-1906 je značilna inten- zivna obnova gozdov in prevladovanje mla- dih sestojev. Ker naravna obnova ni bila problematična, saditve niso predpisovali. Ker je večina sedanjih čistih jalovih sestojev nastala iz mešanega jelovo-bukovega mla- dja, preseneča, da niso predpisovali nobe- nih sproščanj mladja ali pa uravnavanja zmesi. Vendar so ta dela v določenih oddel- kih gotovo opravljali, drugače zdaj ne bi imeli toliko čistih jalovih sestojev. Leta 1930 so že umetno obnavljali in za obdobje 1931-1940 so predpisali 6,45 ha saditve in nobenih negovalnih del. Po drugi svetovni vojni se je pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta za obdobje 1953-1962 že pokazala potreba po začetku obnove starih jelovih sestojev. Kljub že takrat ugotovljenemu slabemu zdravstve- nemu stanju jelke in njenemu slabemu GRAFIKON št. : 3 pomlajevanju so dali prednost pripravi za naravno obnovo. Ker z naravno obnovo ni bilo nič, so pri reviziji leta 1962 predpisali samo umetno in prvič tudi ustrezne nego- RAZVOJ POVRŠIN GOSPODARSKIH GOZDOV PO STAROSTNIH RAZREDIH V 1876 ha 1906 1-20 2i·40 L.HO 61-80 SHOD iOi-~20 nod~20 1930 ho 1-20 2t-L.O 41-60 Gl-80 8HOO to1·l20 nad~20 GGE TRNOVO 1952 ~ ....----.----1----- .---- -f--- 1-20 2t-L.O l.HO 61-80 81-lDO {OH20 nadf20 1982 1·20 2H.Q l..i-60 6{-80 Sl-lOO ~H20 nodl20 G. V. 3/89 1 03 valne ukrepe. Leta 1972 so pri reviZIJI ponovno obudili upe na naravno obnovo in temu ustrezno zmanjšali delež umetne. Pr- vič pa so predpisali tudi zaščito pred div- jadjo. Pri reviziji leta 1982 so ugotovili, da je naravna obnova čistih jelovih sestoj ev iluzi- ja, da je njihovo zdravstveno stanje čedalje slabše in da prirastek jelke naglo pada. Zato so se odločili za pospešeno umetno obnovo jelovih sestojev (20-30 let), v me- šanih sestojih pa naj bi s pobiranjem shira- nih jelk ustvarili razmere za naravno obno- vo. Posledica te odločitve je predpisanih 171 ha umetne obnove, 593 ha žetve, 350 ha čiščenj in 914 ha zaščite pred divjadjo. Popis opravljenih gojitvenih d.el je na razpolago le od leta 1973 dalje. Za obdobje 1973-1982 je pomanjkljiv, zato tudi ni pri- merjave načrtovanih in uresničenih del, ker ta ne bi bila stvarna. Primerjava načrtovanih in uresničenih del za obdobje 1983-1992 pa je za prvih pet let pokazala: - da je bilo posajenih 56,80 ha (33% plana), da so poželi 109,73 ha (35% plana), - da so očistili na 66,65 ha (19% plana), - da so 219,15 ha zaščitili pred divjadjo (24% plana). Izkazalo se je, da je bila ocena težnje sušenja jelke premila, saj so v petih letih posekali 60% etata iglavcev, razporeje- nega po oddelkih, ali 46-51% vsega etata (če upoštevamo še nerazporejeni etat iglav- cev). Ker je predpisani etat dosežen z večjim deležem sušic in manjšim deležem končnih posekov, problem obnove ponovno samo odlagamo, izkoriščenost proizvodne sposobnosti rastišč pa se manjša. 4.4. Gospodarjenje z divjadjo Gozdnogospodarska enota Trnovo je del lovišča LO Trnovski gozd, predel Dolina pa je v srednjeročnem lovsko-gospodarskem načrtu zaradi svojih posebnosti obravnavan kot samostojen habitat. Po robovih habitata je razpršenih še 38 ha kmetijskih površin. Prepletanje starih presvetljenih jelovih se- stojev (z ugodnimi prehrambnimi pogoji) z mladovji različne staro,sti (v katerih je zave- tje) nudi srnjadi zaenkrat idealne življenjske razmere, zato je ta številčna. Ker je Dolina tudi zimsko stanišče srnjadi, sem se pozimi 104 G. V. 3/89 seli srnjad iz okoliških bukovih gozdov, so škode v nasadih reden pojav in je zaščita s premazi nujno potrebna. Podatke o odstrelu srnjadi imamo od leta 1965 dalje. Iz njih je razvidno, da povprečni letni odstrel znaša 26 živali ali 3/1 OO ha. V razdobju 1979-1985 pa je bil povprečni Jetni odstrel kar 36 živali ali 4/1 OO ha. Leta 1986 in 1987 je odstrel znašal le 2, 7 živali na 1 OO ha, vendar zaradi ne regularnega lova. Leta 1986 je bil Črnobil, leta 1987 pa ni bilo treba upleniti še srne ali mladiča, če si uplenil trofejnega srnjaka. Vsako leto so npr. povprečno uplenili šestnajst srn in mladičev, leta 1987 pa samo osem. Na grafikonu št. 7 je prikazano gibanje odstrela srnjadi v obdobju 1965-1987. Z njega je razvidno, da je bil odstrel do leta 1978 na približno enaki ravni, leta 1979 pa se je občutno povečal. Zanimivo je, da se je leta 1979 precej povečal odstrel trofejnih srnjakov, pa tudi lanščakov. Razlogov za povečani odstrel je verjetno več: - s povečanjem sečnje in saditve (grafi- kana 5 in 6), ki potekata hkrati s poveča­ njem odstrela, so se izboljšali prehrambeni pogoji, nasadi, osnovani po letu 1963, so se strnili in s tem so se izboljšali življenjski ali bivalni pogoji, - izboljšani življenjski in prehrambeni pogoji omogočajo, da na isti življenjski po- vršini živi večja populacija srnjadi z manj- šimi ozemlji, - zaradi škode v nasadih so gozdarji pritiskali na !ovce, naj v tem predelu pove- čajo odstrel, - huda ali mila zima vplivata na selitve in s tem na višino odstrela srn in mladičev in tudi na številčnost populacije v nasled- njem letu. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da imata povečana sečnja in saditev precej- šen vpliv na številčnost populacije srnjadi, na višino odstrela pa vplivajo številni drugi dejavniki (lovska politika, cena goriva itd.). Sodelovanje med LO Trnovski gozd in gozdarji je bilo dosedaj dobro. Zato tudi ni bilo težav pri sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in ob- veznostih pri preprečevanju škod zaradi divjadi in poškodb divjadi, kjer je med drugim za habitat Dolina določeno: GRAFIKON št : 4 GOZDNI FONDI IN ETAT - iglavci D listovci LESNA ZALOGA PRIRASTEK ETAT G. V. 3/89 105 - za izboljšanje zimskih prehrambenih pogojev bodo na prisojnih legah po potrebi podrli jelke (TOZD Trnovo), - težišče odstrela rastlinojede divjadi bo v habitatu Dolina, in sicer najmanj 4 živali na 1 OO ha (LO Trnovski gozd), - če bo ris močneje posegel v populacijo srnjadi, bo odstrel določen z letnimi plani (LO Trnovski gozd in TOZD Trnovo), - TOZD Trnovo bo redno ščitil nasade in dogovorjene površine z naravnim mlad- jem, pri čemer bo uporabljal učinkovita zaščitna sredstva, - če LO Trnovski gozd ne izpolni obvez, ki izhajajo iz tega sporazuma in je zato divjad na nasadih in dogovorjenih površi- nah povzročila nenormalno škodo, je LO dolžna to škodo povrniti. Škodo lahko po- vrne vrednostno ali pa z delom pri zaščiti nasadov in naravnega mladja. Dokler je gozd zdrav, se da z njim in divjadjo nemoteno gospodariti. Takoj ko se reproduktivna sposobnost drevja zmanjša, postane številčnost, ki v zdravem gozdu ni moteča, previsoka in izključuje naravno obnovo. Ker se v danih razmerah jelka in javor v ogradi dobro pomlajujeta (postavili smo jo pred petimi leti), zunaj nje pa o tovrstnem mladju ni sledu, bo treba v Dolini in soseščini povečevati odstrel rastlinojede divjadi toliko časa, dokler se v mešanih jelovo-bukovih sestojih jelka ne bo začela pomlajevati. V nasprotnem primeru jelko lahko odpišemo kot aktualno drevesno vrsto. 4.5. Zdravstveno stanje gozdov Problem zdravstvenega stanja gozdov je pereč, zato smo zastavili obširnejšo razi- skavo. Ker računalniška obdelava podatkov še ni končana, bomo na tem mestu prikazali le del izsledkov, ki dovolj spodbujajo k razmišljanju. Za oba stratuma (mešani je- lovo-bukovi in čisti jelovi gozdovi) smo pri- kazali: - zdravstveno stanje jelke glede na raz- lično stopnjo osutosti iglic in - prirastka po stopnjah osutosti za 25 let nazaj. Stopnjo poškodovanosti drevja glede na osutost iglic smo ugotavljali le pri iglavcih, prikazana pa je v tabeli št. 5, za jelko pa 1 06 G. V. 3/89 na grafikonu ·št. 8. Ugotovimo lahko nasled- nje: - jelka je zelo poškodovana, smreka pa precej manj, - stopnja osutosti iglic je pomembna predvsem v zgornjem sloju, kjer je 86 do 89% vseh jelovih dreves, - skrb vzbujajoč je velik delež poškodo- vanih in zelo poškodovanih jelovih dreves v zgornjem sloju, - v jelovo-bukovih gozdovih je v zgor- njem s loju 40% poškodovanih in 45% zelo poškodovanih dreves, - v čistih jalovih sestojih je v zgornjem sloju 47% poškodovanih in 41% zelo po- škodovanih dreves. Na koncu lahko ugotovimo, da je osutost iglic pri jelki zelo visoka in da normalnih, zdravih jelovih dreves tako rekoč ni več. Pri vseh iglavcih smo ugotavljali tudi prirastek v 25 letih. Pri izračunu povprečne širine branike po posameznih obdobjih in stopnjah poškodovanosti je premer drevesa upoštevan kot kovariabla in njegov vpliv je tako nevtraliziran. Povprečna širina branik je primernejša od odstotka prirastka, kajti tako se izognemo vplivu uporabe različnih tarif. Prirastek jelke je prikazan v tabeli št. 6 in na grafikonu št. 9. Ugotovitve so naslednje: - stvarno primerljivi so le podatki za ogroženo, poškodovano in zelo poškodo- vano drevje ter povprečje, kajti za te stopnje poškodovanosti imamo dovolj meritev, - občuten padec prirastka je zabeležen v obdobju 1973-1982, - med jelovo-bukovimi in jelovimi go- zdovi ni občutnih razlik v prirastku, - prirastek po stopnjah poškodovanosti se razlikuje v vseh obdobjih, - težnja padanja prirastka je očitna pri vseh stopnjah poškodovanosti. Primerjava zdravstvenega stanja in pri- rastka po različnih stopnjah osutosti do- končno pokaže, da je vsakoletno povečanje deleža sušic logična posledica izredno sla- bega zdravstvenega stanja jelke in da je vsako odlaganje obnove čistih jelovih se- stojev neodgovorno početje. 5. GOZDNOGOSPODARSKAPOUTIKA Glede na načrtovano in izvajano gozdno- m~ il.. OOD 12 o 10000 s 000 6 000 L 000 30 GRAFIKON št: 5 SEČNJA 1963- 1987 slučajni donos lglavcev glavni, vmesni, izredni donos ig lovcev m -] CJ vsi donosi listavcev GRAFIKON št.: 6 vzdrževanje jra9:Jcbv GOJITVENA DELA 1973 - 1987 /~----, // \ -- \ \ 1 \ 1 v 1 1 1 1 Fita " 1 i / '\ 1 j 1 \ 1 i 1 " \ li '', / j ·,, \,_ _ _} i 1 / 1 '\ . v / \.. 1 i '\.,..............-' i 1 i / 1 20- ",.---·-·-·-·-·-·--·-·-·-·-._i ",. /sadnja leto 82 83 et. as M 87 G. V. 3/89 1 07 gospodarsko politiko v Dolini lahko razde- limo gospodarjenje z gozdovi na tri ob- dobja: obdobje pred prvo svetovno vojno, - obdobje med obema vojnama, - obdobje po drugi svetovni vojni. 5.1. Obdobje pred prvo svetovno vojno Za obdobje 1877-1916 je značilno kon- čevanje velikopovršinskega pomlajevanja. Zaradi obilice mladih sestojev in sestojev v pomlajevanju so bile lesne zaloge nizke, pri načrtovanem etatu pa so absolutno prevla- dovali listavci. Značilnosti tedanjega gospo- darjenja so naslednje: - v starejših starostnih razredih so pre- vladovali bukovi sestoji s primesjo jelke, s pripravo sestojev na pomladitev so začeli pri 100-120 letih, - pomladitveno obdobje je trajalo 20-40 let, - nova mladja so bila mešana, običajno razmerje drevesnih vrst pa je bilo 6 : 4 v korist jelke ali bukve, z izsekovanjem bukve so ustvarili čiste jelove sestoje, - za uspešno pomlajevanje jelke je bilo v čistih bukovih sestojih potrebno zelo malo jelovih semenja kov, - problema z divjadjo niso poznali, dru- gače se jelka ne bi uspešno pomlajevala, - gojitvenih del v tem obdobju niso pred- pisavaH, čeprav so z izsekovanjem bukve dejansko opravljali uravnavanje zmesi. Na koncu lahko ugotovimo, da pred sto leti naravna obnova ni povzročala težav in da je bil cilj takratnih gozdarjev ustvariti čim več sestojev iglavcev. 5.2. Obdobje med obema vojnama Za obdobje po letu 1916 za Dolino ni podatkov o etatih, sečnjah in gojitvenih delih. Ti podatki so samo za desetletje 1931-1940, za desetletje 1921-1930 pa imamo podatke samo za celo enoto. Kljub temu da so bile v teh dveh desetle~ih sečnje razmeroma visoke, pa lahko na podlagi razpoložljivih podatkov sklepamo, da so v tem obdobju predvsem kopičili lesne zaloge in pobirali zaradi jelovega raka oslabelo in suho drevje. 108 G. V. 3/89 5.3. Obdobje po 11. svetovni vojni Za obdobje po 11. svetovni vojni je najbolj primerno pokazati, kako so v času veljavno- sti posameznih gozdnogospodarskih na- črtov obravnavali, načrtovali in razvijali go- spodarjenje z gozdovi. 1. V planskih letih 1945-1952 gozdno- gospodarskega načrta za GGE Trnovo še ni bilo. Takrat so posekali 205993 m3, od tega 122667 m3 iglavcev. To pomeni letni posek 25785 m3 (15370 m3 iglavcev in 10415 m3 listavcev). Ker se je v Dolini v obdobju 1930-1952 zmanjšala lesna za- loga iglavcev za 40 m3/ha, lahko upravi- čeno sklepamo, da je bilo eno izmed težišč sečenj iglavcev prav tu. 2. Leta 1952 so izdelali prvi načrt po drugi svetovni vojni. Tak~at je bilo v Dolini že 337 ha sestojev, starejših od 100 let (38 %), torej je bil zadnji čas za obnovo. Dr. Wraber je že leta 1952 ugotovil, da je jelka v čistih sestojih starikava, da je na robu svojega areala, da nima najboljših življenjskih pogojev, da je močno pod- vržena rakastim obolenjem in da se zato slabo pomlajuje. Kljub temu so pri načrtova­ nju gospodarjenja dali prednost naravni obnovi in jo predvideli na površini 50 ha, posadili pa naj bi le 21 ,30 ha. Vzrok je verjetno dejstvo, da so do takrat osnovane smrekove kulture močno trpele zaradi sne- golomov. Letni etat naj bi znašai40730m3 (30 402 m3 iglavcev in 1 O 328 m3 listavcev), kar je 125% sečnje iz obdobja 1931-1940. V smernicah za gospodarjenje, ki so bile ustrezne, je bilo zapisano: - obhodnja znaša 120 let, - pri 1 OO letih začeti s pomlajevanjem, - pomladitvena doba znaša 40 let, - predpisano je bilo uvajanje »femel- šlaga«, - v čistih jalovih sestojih so na manjših površinah predvideli setev bukve, - predpisana je bila tudi podsetev jelke. Za ponazoritev navajam naslednjo ugoto- vitev dr. Pipana, ki je bil poročevalec za ta načrt, ne vem pa, ali so njegovo mnenje pri določanju obsega etata in obnove upo- števali ali ne: »Pri tako abnormalnem razporedu dob- nih razredov, kjer imamo velike površine odločno prastarih gozdov brez prirastka, je treba pohiteli s sečnjo, da se na ta način poveča prirastek. V takih primerih se mora odstopiti od načela stroge trajnosti donosov in je na mestu, da stare sestoje čimprej likvidiramo. Pri tem moramo seveda strogo voditi računa o pogojih prirodnega in umet- nega pomlajevanja. Pod nobenim pogojem se ne sme zgoditi, da bi na posekah zavla- dal plevel.« 3. Neuspešna naravna obnova in stanje sestojev sta pri reviziji leta 1962 narekovala večji delež umetne obnove. Zato so v Dolini predpisali 59,50 ha saditve in prvič tudi ustrezne negoval ne ukrepe: 64 ha žetve in 315,36 ha čiščenj. Pri reviziji je urejevalec zabeležil, da umetno osnovanih kultur niso negovali, da so tudi popolnoma propadle, škoda zaradi divjadi pa je bila občutna (srnjad, zajec). Zaščite pred divjadjo sicer ni predvidel, je pa v smernicah za gospo- darjenje napisal naslednje: »Tako kot za gozdnogospodarske enote je treba tudi za lovišče 'Trnovski gozd' napraviti ureditveni načrt, ki naj uskladi obe dejavnosti, pri tem pa je upoštevati gozdno gospodarstvo kot primarno !cc GRAFIKON št.: 7 ODSTREL SRNJADI v OBDOBJU 1965 - 1987 kom Navodilo, ki je tudi danes še kako aktual- no, vendar v praksi ni bilo nikoli dosledno uresničeno. Kot zanimivost naj navedem, da je urejevalec predvidel tudi prepoved paše v gozdu, opozoril na povečani izletni- ški turizem in na potrebo ureditve prostorov za piknik. Predvideli so etat v višini 48 563 m3 (36 427 m3 iglavcev in 12 136 m3 listav- cev), kar je 119% za obdobje 1953-1962 predpisanega etata. V gozdnogospodar- skem načrtu enote pa je bilo predpisano, da se v primeru slučajnega pripadka zmanjša glavni donos. Določba, ki je lo- gična v primeru ujm in vprašljiva pri sanitar- nih sečnjah, še posebej, če upoštevamo ugotovitve o zdravstvenem stanju jelke iz leta 1952. Zanimivo je tudi stališče strokovnega sveta SGG Tolmin, ki je leta 1964 na eni izmed svojih sej obravnaval gozdnogospo- darski načrt za GGE Trnovo in sklenil, da je treba ugotoviti površino in zaloge sesto- jev, starejših od 1 OO let, ter določiti raz- dobje, v katerem jih bodo obnovili. Višina predpisanega etata in obnova pa kažeta, da tega sklepa niso upoštevali. trofej ni srnjaki ---- lonščaki ---·-·- srneči mladiči ·-·------- skupni odstrel G. V. 3/89 1 09 4. Leta 1972 je bila izdelana druga revi- zija načrta iz leta 1952. Urejevalec je že ugotovil slabo zdravstveno stanje in suše- nje jelke in predvidel etat 70 492m3 (48 997 m3 iglavcev in 21 495 m3 listavcev), kar je 145% etata, predvidenega leta 1962. Nera- zumljivo je, da pri tako povečanem etatu ni povečal obsega umetne obnove, ampak je po tihem celo upal na naravno obnovo in jo predpisal na površini 18 ha. Škode zaradi divjadi pa so bile že tako očitne, da je bilo treba predpisati tudi zaščito pred divjadjo. Da so bile urejevalčeve ugotovitve o slabem zdravstvenem stanju jelke in zato povečanem etatu iglavcev pravilne, kaže podatek, da so v obdobju 1973-1982 v Dolini dosegli 143-odstotni etat iglavcev, od posekanih 70155 m3 iglavcev pa je bilo kar 35% slučajnih pripadkov, predvsem sušic. 5. Leta 1982 so pri obnovi načrta GG E Trnovo ugotovili, da je razmerje starostnih razredov popolnoma porušeno, da je na- ravna obnova čistih jalovih sestojev iluzija, da je njihovo zdravstveno stanje čedalje slabše in da naglo pada prirastek jelke. Vse to je narekovalo obnovo čistih jelovih sesto- jev v 20-30 letih. Posledica te odločitve je dejstvo, da smo v Dolini predvideli 42% vsega eta ta iglavcev in 65% celotne umetne obnove. Poudariti je treba, da smo pri izdelavi načrta za obdobje 1983-1992 na žalost uporabili le prejšnji načrt, zato nismo poznali dilem pri izdelavi prejšnjih dveh načrtov. Pregled v prvih petih letih opravljenih sečenj in gojitvenih del je pokazal, da je v Dolini posekanega 46-51% etata iglavcev in 59% eta ta listavcev ter uresničen ih 33% umetne obnove. Temu ustrezna sta tudi vzdrževanje nasadov (29%) in zaščita pred divjadjo (24%). Neskladje med predpisi gozdnogospo- darskega načrta in njihovim uresničeva­ njem je veliko. Da bi pregnali dvome o umestnosti pospešene obnove čistih jelovih sestojev, smo leta 1988 raziskali še zdrav- stveno stanje jelke in prirastek po stopnjah osutosti. Namenoma smo raziskavo opravili v tistih oddelkih, v katerih so do leta 1983 pobirali samo sušica, kajti do takrat so menili, da v njih začetek obnove še ni potreben. Rezultati raziskav so razpršili 110 G. V. 3189 vse dvome in potrdili pravilnost odločitve o pospešeni obnovi čistih jelovih sestojev. Razčlemba zdravstvenega stanja in prirast- kov je namreč pokazala, da prirastek pada že nekaj desetletij in da je vsakoletno povečanje deleža sušic logična posledica izredno slabega zdravstvenega stanja jel- ke. 6. SKLEPI Pregled dosedanjega gospodarjenja je pokazal naslednje: - Večina sedanjih gozdov v Dolini je nastala v obdobju po letu 1848, po kmečki odvezi, ko s pomlajevanjem jelke ni bilo težav. Ali sta na uspešno pomlajevanje vplivala nizka številčnost rastlinojede div- jadi ali način gospodarjenja z gozdovi, pa bo treba še raziskati. - Sedanji gozdovi so ravno tako nastali v času začetkov industrijske revolucije in na njihov nastanek in razvoj še ni vplival daljinski prenos onesnaženega zraka. Se- danji gozd pa je nastal iz vznika, ki je bil pred 1 00-140 leti najbolj prilagojen takrat- nim ekološkim razmeram. - Jelka j~ v Trnovskem gozdu na robu svojega areala. Sestoji so vrh vsega stari, njihova sestojna oblika v glavnem ni narav- na, v zadnjem času ponavljajoči se klimat- ski ekstremi (hude poletne suše in mrzle zime) zmanjšujejo njihovo odpornost. Se- stoji tudi niso prilagojeni vplivu onesnaže- nega zraka. - Povezava zgoraj navedenih vplivov zmanjšuje njihovo sposobnost za pomlaje- vanje, maloštevilno mladje v tem primeru požre preštevilčna divjad. Vitalno jelovo mladje v ogradah pa vzbuja upanje, da je prilagojeno sedanjim ekološkim razmeram, mogoče tudi vplivu onesnaženega zraka. - Gozdovi propadajo in njihova pospe- šena obnova je nujna. Umetna obnova s smreko je v čistih jalovih sestojih upraviče­ na. V ostalih sestojih pa bi si pri obnovi morali prizadevati za čim večjim deležem jelke in bukve. Možnosti za to je več: - V predelih, v katerih je predvidena obnova, in v okolju, iz katerega se divjad v te predele sezonsko seli, je treba močno povečati odstrel rastlinojede divjadi. - Ograditi je treba manjše površine je- lovo-bukovih gozdov, ki so zreli za pomla- ditev in v njih opraviti nasemenitvene seč­ nje. lih vitalnih jelk, vzgajati sadike ter nasade zaščititi pred divjadjo. - Začeti je treba zbirati seme s preosta- - V jelovih sestojih bo treba bolj upošte- vati podstojno bukev. GRAFI KON št.: 8 STOPNJA POŠKODOVANOSTI JELKE JELOVO - BUKOV! GOZDOVI delež v 0 /o 70r----------------------------------------------~ 60~----------------------------------------~ sor-----------------------------~----------~ stopnje JELOV\ GOZDOVI poškodovanosti normalno ogroženo j:X)Škcx:.bvono zelo sušice fX)škodo. stopnje poškodovanosti sloj 3 sloj 3 G. V. 3/89 111 Neizkoriščena proizvodna sposobnost komisije za obravnavanje gozdnogospo- rastišč je pri reviziji GGE Trnovo narekovala darskih načrtov, prikazani samo številčni pospešeno umetno obnovo zajelovljenih podatki, je bila njena skrb za trajnost dano- gospodarskih razredov, kar nujno povzroča sov upravičena, kajti predvidena sečnja višje sečnje in povečan obseg gojitvenih iglavcev je v gospodarskih gozdovih zna- del. Ker so v analizi razvoja gozdnih fondov šala kar 368% njihovega prirastka. Ob in gospodarjenja za GGE Trnovo 1983- primeru Doline pa lahko sklepamo, da sta i 992, ki je bila delovno gradivo strokovne visok etat in velik obseg gojitvenih del v Tabela 1 : Površina gozdov v ha in gibanje lesne zaloge ter prirastka v m3/ha Leto Površina Lesna zaloga (m~/ha) Prirastek (ms/ha) Odstotek prirastka ha iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj 1876 858,68 46 76 122 1,3 1,4 2,7 2,8 1,8 2,2 1886 855,67 74 120 194 1,2 1,2 2,4 1,6 1,0 t2 1896 861,12 116 94 210 2,5 1,6 4,1 2,1 1,7 2,0 1906 861,09 152 74 226 2,5 1,3 3,8 1,7 1,8 1,7 1930 855,81 278 75 353 3,5 1,3 4,8 1,2 1,7 1,3 1952 875,81 238 83 321 3,8 1,2 5,0 1,6 1,5 1,6 1962 879,73 263 92 355 3,6 0,8 4,4 1,4 0,8 1,2 1972 879,30 274 110 384 3,6 2,8 6,4 1,3 2,5 1,7 1982 879,30 212 120 332 2,1 2,2 4,3 1,0 1,9 1,3 1987 879,30 167 123 290 GRAFIKON št.: 9 ŠIRINA BRANIK JELKE V POVPREČNA OBDOBJIH 1963- 1972) 1973-1982 lN 1983-1987 Ir v mm 3.00 2.75 2.50 2.25 2.00 1.75 1. 50 1.25 1.00 0.75 0.50 0.25 0.00 normalno ogro2eno po.škodova. zelo sušice po!kodovo. poško d o va n o st 1 i 2 G. V. 3/89 poprečje R 5 Let ~5-15let § 15-25let ;j GGE Trnovo umestna, če ne nujna, kajti z bolnim gozdom se ne da nemoteno gospo- dariti. Vsako nadaljnje odlaganje problema, ki je bil skrb vzbujajoč že leta 1952, pa bi bilo neodgovorno dejanje. Pogled v prete- klost problematičnega dela gozdov na Tabela 2: Gibanje etata in sečenj v obdobju 1877-1987 Obdobje Etat(m~) Sečnja(m~) Realizacija(%) iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci li stavci skupaj 1877-1886 18247 15745 33992 1887-1896 25970 25970 1897-1906 4117 16418 20535 1907-1916 9175 23475 32650 1931-1940 9717 2535 12252 23052 9481 32533 237 374 265 1953-1962 30402 10328 40730 1963-1972 36427 12136 48563 40508 18665 59173 111 154 122 1973-1982 48997 21495 70492 70155 16300 86555 143 76 123 1983-1992 81980 12110 94090 48955 7162 56117 60 59 60 Tabela 3: Delež slučajnih pripadkov trnovski planoti in poglobljena analiza pri iglavcih zdravstvenega stanja jelke sta potrdila Glavni, Delež umestnost zastavljenih ciljev in ukrepov v Sečnja vmesni in Slučajni slučajnih Obdobje izredni pripad ki GGE Trnovo za obdobje 1983-1992. Na- donos pripadkov mi; m~ m~ o/o daljnje razčlembe preteklega gospodarje- 1931-1940 23052 15999 7053 31 nja v l. stratumu pa bodo pokazale, kako, 1963-1972 40508 28873 11635 29 kje in kdaj bomo morali ukrepati, da bomo 1973-1982 70155 45690 24465 35 zagotovili trajnost donosov v družbenem delu gozdov tolminskega gozdnogospodar- 1983-1987 48955 39551 9404 19 skega območja. Tabela 4: Predpisana gojitvena dela v obdobju 1877-1992 Obdobje Naravna obnova Saditev Žetev Čiščenje Za~čita Skupaj ha ha ha ha ha ha 1877-1886 1887-1896 1897-1906 1907-1916 1931-1940 6,45 6,45 1953-1962 50,00 21,30 38,52 109,82 1963-1972 59,50 6,4,00 315,36 438,86 1973-1982 18,00 31,00 117,00 133,00 56,00 355,00 1983-1992 1,00 171,00 593,50 350,00 914,00 2029,50 Tabela 5: Stopnja poškodovanosti drevja JELOVQ-BUKOVI GOZDOVI SLOJ JELKA SMREKA Stopnja osutosti iglic v % Stopnja osutosti iglic v o/o 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 1 18 53 60 133 10 14 2 27 2 6 7 2 15 4 4 3 2 2 2 7 3 3 2 8 Skupaj 19 61 69 5 155 10 21 5 2 39 G. V. 3189 113 JELOVI GOZDOVI SLOJ JELKA SMREKA Stopnja osutosti iglic v % Stopnja osutosti iglic v % 1-10 11-25 26-60 nad60 su !ii ice skupaj 1-10 11-25 26-60 nad60 suši ce skupaj 2 23 104 92 222 4 9 13 2 1 12 5 18 1 1 3 4 2 3 9 2 Skupaj 2 24 120 99 4 249 4 11 16 Tabela 6: Povprečna širina branik jelke v obdobjih 1963-1972, 1973-1982 in 1983-1987 1963-1972 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 26-60 nad 60 sušice Jelovo-bukov gozd 2,60 2,67 1 ,80 1 ,38 1 ,80 1,76 Jelov gozd 1,70 2,75 1,77 1,45 Oba stratuma 2,15 2,71 1,78 1,43 1,80 1,74 1973-1982 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 26-60 nad 60 sušice Jelovo-bukov gozd 1,90 1 ,68 1,06 0,84 0,90 1,06 Jelov gozd 0,90 2,35 1 '11 0,77 1,08 Oba stratuma 1,40 2,03 1,09 0,80 0,90 1,08 1983-1987 Vrsta gozda Povprečna širina branik po stopnjah osutosti Povprecje (mm) 1-10 11-25 Jelovo-bukov gozd 2,60 2,06 Jelov gozd 1,20 2,16 Oba stratuma 1,90 2,11 POVZETEK Leta 1982 so pri reviziji gozdnogospodarskega načrta enote Trnovo povečali etat iglavcev za 55,7 %, saditev pa za 205 %. Strokovna komisija za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov je imela pomisleke proti tako visokim sečnjam in je predvideni etat zmanjšala za 45 000 m3 iglavcev. Ker se z mnenjem komisije predlagatelj načrta ne strinja, je temeljito proučil dosedanje gospodarje- nje in zdravstveno stanje jelke v Dolini na 879 ha velikem predelu, kjer je stanje gozdov najbolj kritično. Pregled starih načrtov in poglobljena analiza zdravstvenega stanja jelke sta pokazala nasled- nje: - Po naključju imamo na razpolago podatke o predvidenih sečnjah na koncu enega in na za- četku drugega pomladitvenega obdobja. Podatki nam dokazujejo poznano dejstvo, da so ob vsa- "'1 "'14 G. V. 3/89 26-60 nad60 suši ce 0,95 0,56 0,60 0,95 0,99 0,59 0,93 0,97 0,58 0,60 0,94 kem uvajanju in koncu pomlajevanja potrebne sečnje, večje od prirastka. če se je pomlajevanje začelo z zamudo, je predvideni etat precej večji od prirastka in če ne poznamo pravih vzrokov za to, se zdi nenormalno visok. - Kljub visoko postavljenemu etatu se je poka- zalo, da je bila ocena težnje sušenja jelke premila, saj so v petih letih izvajanja načrta uresničili 60% etata iglavcev razporejenega po oddelkih in le 33% saditve. - Dokler je_ gozd zdrav, lahko z njim in divjadjo nemoteno gospodarimo. Takoj ko se razmnože- valna sposobnost drevja zmanjša, število divjadi, ki v zdravem gozdu ni moteče, zavre naravno obnovo. Ker se v danih razmerah jelka v ograjah pomlajuje, zunaj nje pa o jelki ni sledu, bo treba povečevati odstrel rastlinojede divjadi toliko časa, dokler se jelka ne bo začela pomlajevati. V nasprotnem primeru lahko jelko odpišemo. - Zdravstveno sta11je jelke je porazno, saj ima 40 % drevja 26-60 % osutih iglic, kar pri 45 % drevja pa je osutih iglic več kot 60%. Temu primeren je tudi občuten padec prirastka, ki se razlikuje po stopnjah poškodovanosti drevja. - V obdobju pred l. svetovno vojno oziroma pred dobrimi sto leti, z naravno obnovo ni bilo težav, saj so bila novo nastala mladja mešana, običajno razmerje pa je bilo 6 : 4 v korist jelke ali bukve. Ker je bil cilj takratnih gozdarjev imeti čim več sestojev iglavcev, so bukev izsekovali; z vprašanjem obnove čistih jelovih sestojev pa se ukvarjamo sedaj. - Za obdobje med obema svetovni ma vojnama imamo bolj malo podatkov. Vendar se da iz njih razbrati, da so v tem odobju predvsem kopičili lesno zalogo in pobirali zaradi jelovega raka oslabelo in suho drevje. - Za obdobje po 11. svetovni vojni je značilno, da so takoj opazili porušeno razmerje starostnih razredov, vendar so z obnovo starih sestojev odlašali kljub naraščajočemu deležu sušic. Pogled v preteklost problematičnega dela go- zdov na trnovski planoti in poglobljena analiza zdravstvenega stanja jelke sta potrdila umestnost zastavljenih ciljev in ukrepov v GGE Trnovo za obdobje 1983-1992. Nadaljnje razčlembe prete- klega gospodarjenja v gozdovih družbenega sek- torja pa bodo pokazale, kako, kje in kdaj bomo morali ukrepati, da bomo zagotovili trajnost dono- sov. DOES THE VIEW INTO THE PAST ENABLE BETTER MANAGEMENT WITH FORESTS? Summary The revision of the forest managing plan for the Trnovo unit from 1982 determined the in- crease of annual cut by 55.7% and that of planting by 205 %. A committee of experts for the dealing with forestry management plans expres- sed doubts about the great extent of cuttings and diminished the anticipated annual cut by 45 000 m3 of coniferous trees. The author of the submitted plan being in disagreement with the oppinion of the committee, has carried out a detailed analysis of the management up tili now and the health condition of the fir tree in Dolina, an area of 879 ha, where the situation in forests has been most serious. A swvey of old plans and a detailed analysis of the fir tree health condition exhibit the following situation: - Data on the anticipated cuttings at the end of the regeneration period and the beginning of the following one happen to be at our disposal. Based on the data, it could be derived that at the introducing of regeneration and at its end, cuttings are required which are greater in extent than the annual increment is. ln case the regeneration starts with a delay, the annual cut anticipated is much greater than the increment and it seems unusually high if the real reasons are unknown. - Despite the fixed annual cut which was high, the estimation of the fir tree necrotic trend turned out to be inaccurate. The five years of the carrying out of the plan witnessed the exercising of 60% of conifer annual cut distributed in sectors and only 33% of plantation. - The conditions for the management with the forest and the game are normal as long as the forest is healthy. As soon as the regeneration ability of trees has diminished, the rate of deer, which does not interfere with the situation in a healthy forest, becomes too high and it makes natural regeneration impossible. The regenera- tion of the fir tree is possible exclusively in enclosures with not a trace of this tree species outside them. Consequently, the kill of herbivo- rous game will have to be increased as long as the fir tree starts to regenerate otherwise the fir tree could not be numbered among the relevant tree species any long er. - The health condition of the fir tree is cata- strophic. The rate of needle loss in 40% of trees is 26-60 % and in 45 % of trees it is more than 60%. Adequately, a decrease in increment could be stated which differentiates according to de- grees of tree damage. - ln the period before the First World War, i.e. more than one hundred years ago, natural rege- neration did not represent a problem because new young forests were of mixed type with a usual ratio of 6 : 4 in favour of the fir or the beech. The aim of foresters of those times was to get as much conifer forest stands as possible so they thinned beech trees. Consequently, the problem of the regeneration of unmixed fir forest stands represents the preoccupation of forestry at pre- sent. - There are not many data available for the period between the two Wars. Nevertheless, an impression could be derived from them that this was a period of timber-growing stock accumula- tion and the gathering of weak trees and dead standing trees due to fir cancer. - It is characteristic of the period after the World War 11 that the problem of age class proportion collapse was immediately recorded. On the other hand, the regeneration of old natural stands was postponed despite an increasing number of dead standing trees. A view into the past of the problematic forest areas in the Trnovo plateau and a detailed analy- sis of the health condition of the fir tree prooved the aims and measures set in the Trnovo Forest Enterprise Unit for the period from 1983-1992 to be appropriate. Further analyses of the past management in socially owned forests will show how, where and when the measures will have to be taken in order to ensure the sustained yield. VIRI Gozdnogospodarski načrti za GGE Trnovo za obdobje 1877-1886, 1887-1896, 1897-1906, 1907-1916,1931-1940,1953-1962,1963-1972, 1973-1982 in 1983-1992. G. V. 3/89 115 i: li.J 11 l, 1 1 l l: ~ ! il ii t'i 1 !.':.:',,.···.,.· ~ : ! ! 1 ! l f 1 ' !