Iz upravne prakse. 216
Iz Upravne prakse.
d) Pogoji za zvišanje pravokrepno predpisane obrtarine in za reformatio in peius.
C. kr. upravno sodišče razsodilo je na pritožbo firme »Bratje Redlich in Berger« proti odločbi c. kr. kranjskega finančnega ravnateljstva z dne 3. septembra 1893, št. 13.821 zastran obrtarine, odmerjene v politiškem okraji kočevskem za grajenje tamošnje delne proge dolenjske železnice, z razsodbo z dne 19. febru-varija 1894, št. 686, da se izpodbijana odločba radi ne-dostatnega postopanja razveljavi v smislu §-a 6. za-
216 Iz upravne prakse.
kona z dne 22. oktobra   1875, št. 36. drž. zr.k.  z leta 1876.,  in  zadeva  sama vrne  toženemu  c   i<r.  finančnemu   ravnateljstvu   kranjskemu,   da  odpravi   nedo stat k e in odloči iz nova.
Razlogi:
Pritožba naperjena je proti previsoki obrtarini, ki jo je odmerila prva instanca firmi »Bratje Redlich in Berger« za grajenje delne proge dolenjske železnice, vodeče skozi politiški okraj kočevski, (proga Ljubljana-Grosuplje-Kočevje) pod kat. štev. 707 v davčni občini Kočevje od prvega poluleta 1892. 1. naprej po drugem glavnem opravilnem oddelku v letnem znesku 105 goldinarjev in katero je c. kr. finančno ravnateljstvo kranjsko z izpodbijano odločbo uradoma povišalo na letnih 525 gld.
Upravno sodišče je uvaževalo tako-le:
Nedvojbeno ima finančna uprava po določilih za odmero obrtarine, razglašenih vsled najviše odločitve z dne 4. februvarija 1832. 1. z dekretom dvorne pisarne z dne 15. februvarija 1832. 1. (zbirka pol. zakonov štev. 16. z leta 1832.) tekom roka, ki ga normira za zastaranje zakon z dne 18. marcija 1878, št. 31. drž. zak. pravico, da predpisano obrtarino zviša ali popravi. Toda v predstoječem slučaji ni zakonitih pogojev niti za jedno niti za drugo. Za zvišanje obrtarine zato ne, ker se v tem pogledu niti ni zaslišal davku pod-vrženec niti ni izreklo svojega mnenja občinsko predstojništvo. Zapisnik z dne 12. avgusta 1893. 1. vsebuje le zaslišanje neke pri podjetji službujoče osebe in se je napisal jedino-le »v dopolnilo obrtarinske izjave de praes. 19. aprila 1893. št. 795,« torej ne v smer povišanja obrtarine. Istotako nanašajo se poizvedbe, ki so se vršile vsled razpisov finančnega ravnateljstva z dne 29. aprila in 4. julija 1893, št. 6275 in 10.097, in pojasnila, ki so se zahtevala od predstojništev onih občin, skozi katere gre železnica, le na donosnost gradbenega podjetja sploh, nikakor pa na kako nameravano povišanje obrtarine.
Vrhu tega je še izjava mestnega občinskega urada kočevskega z dne 27. julija 1893, št. 1572, katera je sledila mnenjem z dne 24. aprila 1893. 1., ki so se izrekla o prej omenjenej obrtarin-skej izjavi, popolnoma negativna. Pa tudi za popravljanje obrtarine nedostaje v tem slučaji zakonitih pogojev.
Iz upravne prakse. 217
Tako popravljanje je pač dovoljeno i prvi i vi.ši instanci, na predlog ali uradoma, toda vedno, kakor najviša odločitev z dne 4. februvarija 1832. 1. izrecno propisuje, le »organom, ki so poklicani za upravo te davščine, in pravim potem,« drugej instanci torej le tedaj, ako je bila zakonito poklicana, da vmes poseže, torej v prizivnem postopanji, tedaj pa pač tudi uradoma, torej tudi in peius onega, ki se je poslužil pravnega sredstva. Po tem temelji izpodbijana odločba tudi po zakonitih določilih o popravljanji uže odmerjenega davka na nedostatnem postopanji, ker se ni odločilo tem »pravim potem«.
Slednjič nedostaje v novem obrtarinskem listu z dne 11. septembra 1893, št. 707, ki se je izdal vsled izpodbijane odločbe, imenovanje »glavnega opravilnega oddelka,« v kateri se je uvrstilo pri-tožujoče se podjetje, da-si je popolno izpolnenje dotičnih predelov po prepisih §-ov 8. in 11. obrtarinskega patenta z dne 16. decembra 1815. 1. in §-a 3. dotične kurende (zbirka dež. zakonov za ljubljanski gouvernement, 3. dopolnilni zvezek štev. 22) važna zahteva korektnega postopanja, sosebno ker davku podvrženi le potem ve presojati, je-li odgovarja zakonu davčni stavek, ki se je izvolil za njegovo podjetje.
Ker torej izpodbijana odločba v vseh zgoraj omenjenih pogledih temelji na postopanji, ki se ne zlaga z navedenimi obrtarin-skimi propisi, ki je torej v bistvenih točkah nedostatno, morala se je v smislu §-a 6. zakona z dne 22. oktobra 1875, št. 36. drž, zak. z leta 1876. razveljaviti in zadeva sama vrniti c. kr. finančnemu ravnateljstvu kranjskemu, da odpravi nedostatke in odloči iz nova. Dr. J. R
b) Kako je izračunati čisti donos, na podlagi kojega se odmeri so/oni davek.   Izraz „popolnoma domovne najmarine prost" v §-u 7. zakona z dne 9. februvarija 1882. 1. nanaša se na obseg poslopja in ne na davčno leto.
C. kr. upravno sodišče razsodilo je na pritožbo Rein-holda Bagera proti odločbi c. kr. niže-avstrijskega finančnega ravnateljstva z dne 8. aprila 1893, št. 7119 zastran SVo^sg^ davka od hiše štev. 576/VII. na Dunaji z razsodbo z dne 24. oktobra 1893, št. 3319, da se izpodbijana odločba razveljavi v smislu
218 Iz upravne prakse.
§ - a 7. zakona z dne 22. oktobra  1875, št. 36. drž. zak. z leta 1876.
Razlogi:
V izpodbijani odločbi branilo se je finančno ravnateljstvo pri odmerjanji S "/onega davka za leto 1891. od hiše štev. 576;'VII na Dunaji, lastne pritožitelju, odbiti hipotekarne obresti, ki so tekom tega leta zapale v plačilo, češ da hiša za leto 1891. ni bila »popolnoma davka prosta,« ker je bila od te hiše za leto 1891, predpisana tudi plačna domovna najmarina.
Upravno sodišče te odločbe ni moglo pripoznati kot zakonito utemeljene. Kakor je razvidno iz aktov, bila je hiša, o kojej govorimo in od koje se je bila gled^ posamnih skladnih delov za čas od 31. januvarija do i. majnika 1891. leta predpisala plačna domovna najmarina, ker se je bila prošnja za oproščenje davka prepozno vložila, — od I. majnika 1891. 1. naprej iz naslova grajenja popolnoma davka prosta. V rekurznem postopanji dokazal je dalje pritožitelj, da so na hiši zemljeknjižno zavarovani glavnični zneski v svoti 145.000 gld., od kojih obresti so zapale v plačilo dne I. februvarija, i. majnika, i. avgusta in i. novembra.
Po §u 7. zakona z dne 9. februvarija 1882, št. 17. drž. zak. mora se od poslopij, ki so popolnoma ali deloma iz naslova grajenja oproščena od domovne najmarine, plačevati kot davek S" (,-ov od tega, kar taka poslopja donašajo čistega. Kot čisti donos velja — glasom drugega odstavka uže navedenega § a 7. — oni donos, kateri dobimo, ako od celoletnega kosmatega najemniškega donosa odbijemo percente, koje zakon dovoljuje za vzdrževanje poslopja, in pri popolnoma od domovne najmarine prostih poslopjih vrhu tega še obresti onih glavnic, ki so zavarovane na predmetu, davku podvrženem, v kolikor se da dokazati, da zapadejo te obresti v plačilo tekom davčnega leta.
Finančno ravnateljstvo meni v svojej odločbi, da je izraz »popolnoma domovne najmarine prost,« koji se rabi v drugem odstavku navedenega §a 7., tako umeti, da mora biti dotična hiša prosta od domovne najmarine ne samo v celem obsegu, marveč tudi tekom celega davčnega leta, ako naj se upravičeno zahteva odračunanje pasivnih obrestij.
Upravno sodišče pa tega razlaganja zakona ni moglo priznati pravim.   V prvem odstavku navedenega §-a 7., ki označuje pred-
Iz upravne prakse. 219
mete podvržene 5»/onemu davku, govori se o takih poslopjih, ki so od domovne najmarine oproščena ali popolnoma ali le deloma. Ta izraz »popolnoma,« ki se tukaj rabi, se uže po naravnej razlagi ne more na kaj druzega nanašati, kakor na predmet oproščenja, torej na obseg poslopja; razven tega gre tukaj za ono davčno prostost iz naslova grajenja, kojo podeljuje zakon z dne 1880, št. 39. drž. zak In ta zakon umeva podeljeno popolno ali delno davčno prostost vedno le po meri zidanja pri davčnem predmetu, odnosno po različnih vrstah zidanja.
Ako torej veleva drugi odstavek §-a 7., ki normira način, kako preračunati čisti donos, da se morajo pri hišah, ki so popolnoma proste domovne najmarine, tudi pasivne obresti odbiti, je pač jasno, da se more izraz »popolnoma domovne najmarine prost« tudi le umeti v smislu prvega odstavka §-a 7., tako da se morajo pri takih poslopjih, ki so oproščena v polnem obsegu od domovne najmarine, odbiti tudi pasivne obresti, dočim pri poslopjih, od katerih je le jeden del prost domovne najmarine, tega ni. Iz tega zopet sledi, da je tudi pri poslopjih, ki zadobe še le tekom davčnega leta popolno davčno prostost, ali pa pri katerih popolna davčna prostost ugasne tekom davčnega leta, gled6 onega časa, v katerem uživajo v polnem obsegu prostost od domovne najmarine, dovoljeno odbitje dokazno v plačilo zapalih obrestij.
Ako pa drugi odstavek §-a 7. govori o »celoletnem« kosmatem najemninskem donosu in o dokazno »tekom davčnega leta« v plačilo zapalih obrestih, ti izrazi zato niso v protislovji s prejšnjo razlago, ker ta odstavek le določuje način, kako preračunati čisti donos za jedno leto, in je po prejšnjem umevanji še vedno pravo, da je pri tem preračunanji celoletni kosmati najemninski donos ona postavka, od katere se odbijejo pasivne obresti z ozirom na to, da je hiša začasno davka prosta.
Ker pa je bila hiša št. 576/VII na Dunaji od i. majnika 1891. 1. naprej od domovne najmarine popolnoma oproščena in se je od ¦ tega časa naprej predpisal sVo^i davek, morale so se pri preračunanji čistega donosa, na kojem temelji obdačenje, razven zakonito dovoljenih vzdrževalnih troškov odbiti tudi obresti zavarovanih glavnic, od katerih je dokazano, da so od tega časa naprej zapale v plačilo. Dr. J. R,