časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 24. februaija 1994, št. 8, letnik 53, cena 160 SIT
VOX, posebna služba vlade, bo na tej številki vsak dan od devete do dvanajste ure sprejemala klice občanov, ki potrebujejo pomoč pri »razbijanju birokratizma in pospeševanju nekaterih postopkov«.
Mediji so to vladno potezo zlohotno pričakali na nož. Niti ene same samcate spodbudne stvari niso našli pri njej in grdo so pljunili Drnovšku v dobrohotno ponujeno dlan.
Nam pa je dobrodušnost predsednika slovenske vlade všeč!!! Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije celo predlagamo, naj odpre novo delovno mesto telefonista za polovični delovni čas.
Mož bo sedel k telefonu in Janezu Drnovšku vsak dan štiri ure sporočal, kje zaradi vladnega »birokratizma in nepospeševanja nekaterih postopkov« »ne pride skupaj« s sindikati.
Glede na izkušnje sindikatov s prvim ministrom bo telefonist kaj kmalu zaposlen s polnim delovnim časom.


Na 4. strani objavljamo
poum

zn piiijiui
ISICUIMI
DUHOVNIK USTVARJA
No, najmanj dve! Na tiskovni konferenci SKEI smo namreč pred časom slišali Alberta Vodovnika takole pokomentirati odnos direktorja Litostroja dr. Jožeta Duhovnika do delavcev:
»Duhovnik pravi, da delajo v Litostroju probleme pravzaprav le trije plemenski klani - srbski, hrvaški in bosanski, sindikati jim pa asistirajo.«
VSAKA
OUMPIJSKA MEDALJA NOV UDAREC ZA SLOVENSKO G0SP0DARS1V0
Naši politiki očitno povzdigujejo športnike v polbo-žanstva zgolj zato, ker se radi slikajo ob njih. Z njihovimi uspehi pa znajo tržiti tujci.' (stran 2)
mJEL) sreda
Politični genij Janeza Drnovška
S predsednikom vlade se kajpak ne strinjamo, ko gre za njegov odnos do delavstva nasploh in sindikatov posebej. Tudi sicer redko naredi potezo, za katero bi mu časopis slovenskih delavcev lahko iskreno čestital. Toda tokrat Janezu Drnovšku snemamo klobuk!!!
Čudili smo se že in ga kar nekajkrat javno pobarali, zakaj ne odstavi vojnega ministra. Argumentov je imel namreč več kot dovolj, nizali so se sproti v dolgo, težko ogrlico, ki bi zlomila še tako močan vrat.
Zdaj šele spoznavamo vso politično modrost prvega med ministri. Če bi Janeza Janšo odstavil, bi tvegal celo nepotrebno vznemirjenje, ko bi morda kakšna goveda Janši v podporo skakala in mukala po ulicah.
Je res bilo bolje tako. Zmeniš se s svojo stranko, z zavezniki, na katere se lahko zaneseš, in hojla, veselo v Južno Afriko. Tvoji zrušijo od Janše zamišljeno goro denarja za nore projekte, in ker veš, da je Janša pokončen in dosleden mož, računaš, da bo tudi mož beseda in odstopil.
Tako računamo tudi mi in Vam čestitamo!
Uredništvo DE
Bajaga, Peterle in Pelhan
(Izjava za javnost)
Skoraj 10.000 mladih se je v ponedeljek zvečer v ljubljanski dvorani Tivoli v brk smejalo ministroma Peterletu in Pelhanu, ko je navdušeno ploskalo in pelo skupaj z Momčilom Bajagičem - Bajago. Ponedeljkov koncert je samo dokaz več, kako nespametno je politiko vpletati v kulturo in kako nesmiselna je bila dvakratna prepoved koncerta Bajage. Ne želimo, da ministra Peterle in Pelhan še kdaj onemogočata kulturno izmenjavo med mladimi. Zato zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu predlagamo, da nemudoma odstopi, predsedstvu Združene liste socialnih demokratov pa, da odpokliče in zamenja ministra za kulturo Sergija Pelhana. Birokratskega omejevanja kulture res ne potrebujemo več! ... .
Mladi forum Združene liste
Intervju:
JELKO KACIN
Jelko Kacin o Koržetovem skladu ne ve povedati nič lepega, in čeprav tistega grdega noče, je vendarle jasno, kaj ta sklad pušča za
seboj.
stran 11
24. februarja 1994
DRUGA PLAT
TE
Vsaka olimpijska medalja nov udarec
slovenskemu gospodarstvu
Dočakali smo jo, prvo olimpijsko medaljo za mlado slovensko državo! Veselje veliko in splošno, tudi kakšna solzica ganjenosti vmes in seveda takojci po uspehu Alenke Dovžan invazija na točilne mize. Ne le zaradi stav, ki jih je treba takoj zaliti. Dogodek sam je takšen, da po stari slovenski šegi terja kapljico rajnega.
Potem pa se začne tisto zoprno. Na politike mislim, na koga drugega bi?! Kar vidim Janeza Drnovška, kako se je med smučarke in prednje slinil že na Pohorski lisici. Celo režal se je, česar običajno ne počne. Tudi v Lilleham-merju se je moral naslikati in tudi tam je svojim podanikom kazal od vina počrnele zobe.
Se spomnite bebavih izjav našega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta na istem prizorišču? Še pred medaljo je blebetal, kako ima zaradi uspeha naše smučanje zdaj lažje delo, češ da nas zaradi smučark in smučarjev po svetu bolj poznajo in so mu kot zunanjemu ministru vrata povsod širše odprta.
Športniki so se mi vedno smilili, ker morajo biti dekoracija takšnim neslanostim. Toda ne mislim jim poskušati brati misli in ugibati, kako bi verjetno z veseljem nekam sunili to navlako okoli sebe.
Rad pa bi nadaljeval z logiko našega zunanjega ministra in njemu podobnih. Končno bi se jo dalo zlahka ovreči in dokazati, da nas v svetu zaradi smučanja ne bodo nič bolje poznali, da bo Lojze v tujini še vedno Lojze, pa naj poberemo vse medalje...
Toda proč grdi nihilizem! Ob vsem spoštovanju demokratično izvoljene oblasti in avtoritete njenih velmož bom dal zunanjemu ministru tokrat prav.
Kaj pa potem? Potem pride prava katastrofa za slovenski narod! Če po uspehu smučarja zunaj res zaslovimo in so Peterletu olajšani njegovi posli, če je športna zmaga pomembna za ugled naroda in države v svetu in za našo samopotrditev ...Ja hudiča, kaj ste pa potem naredili z Bojanom Križajem?!
Ta je bil za povrh še nekakšen narodni junak, povzdignjen na simbolno raven. Prvi, opevan. Torej bi ga morala Drnovšek in Peterle (naj ponovim, po logiki in besedah ministra samega!) zgrabiti z vsemi štirimi. No, osmimi, če bi jima ne kazalo na pomoč poklicati še nekaj parov nog in rok - iz sveta politike in gospodarstva, da bi Bojana obdržali, ga plačali, vse v čast in slavo mlade, samostojne, demokratične držcrve. Uf, kako visoko bi nosil našo zastavo po svetu, nihče več bi Slovenije ne zamenjal z grško jedjo in Bojan bi v tujini naše izdelke prodajal, prodajal, prodajal...
Saj zdaj tudi prodaja - po Sloveniji, avstrijsko pivo Gbsser. In prav ima, se mu že izplača. In verjetno mu bodo sledili tudi drugi športniki, ki bodo zasloveli. Tujci bodo njihovo slavo pač znali vnovčiti na slovenskem trgu.
Torej, gospod minister in vaš gospod šef, kako je s športom in ugledom Slovenije v svetu? Ali gre za mlatenje prazne slame ali je res? In če je res, zakaj hudiča ste potem tako nesposobni?!
Sinili kal isti lesne kličejo partnerje
DE št. 6, 10. 2. 1994
Spoštovani g. urednik!
Ker ste v zadnji številki vašega oziroma, če dovolite, tudi našega delavskega časopisa objavili članek o LESNI iz Slovenj Gradca, vam pošiljamo članek s prošnjo, če ga objavite v rubriki Prejeli smo.
Vse, kar ste napisali o Lesni, je resnica in še mnogo več. Obenem se vam zahvaljujemo za vsebino dosedanjih izdaj in vas podpiramo pri nadaljnjem delu, saj ste časopis, ki piše resnico.
Pozdrav!
Kako Sklad rešuje mala podjetja
Tovarna pohištva Podvelka zaposluje 100 delavcev in je v sklopu Lesne Slovenj Gradec, katere lastnik je Sklad. V tej tovarni, pa tudi v celotni Lesni, so eksperti
pri menjavanju vodilnih struktur. Vodilne menjujejo kar po tekočem traku. V Tovarni pohištva Podvelka je to še bolj izrazito. Pred kratkim sta nam bila za vodenje 100 ljudi postavljena kar dva direktorja, tako da delavci ne vemo, kateri je sploh pravi.
Zaposlili so človeka, ki je bil pred tem odstavljen kot direktor pri Marlesu v Podvelki, kasneje pa tudi ni mogel zdržati pri eni najbolj perspektivnih privatnih firm A les Gašper v Dravski dolini. Tudi tu ni zdržal leto dni. Z njegovim delom tudi v privatnem podjetju niso bili zadovoljni. Takoj po prihodu v našo tovarno je razširil režijo, drugih vidnejših rezultatov do danes še ni pokazal.
Delavci v proizvodnji večkrat nimamo kaj delati, OD so slabi. Prav tako je nepošteno, da službeni avto uporablja v privatne namene, da se z njim vozi v službo in domov, medtem ko nekateri premišljujemo, kako bomo preživeli.
Ob takem kadrovanju je v ozadju propad tovarne, kar pa ni potrebno, saj je dobro opremljena. Delavci upamo, da bomo tudi to preživeli in z velikim upanjem pričakujemo ponovne kadrovske okrepitve; saj nam bodo najbrž razložili, da za izhod iz krize potrebujemo še enega direktorja, ki ga bo teže pridobiti, saj je'zmanjkalo službenih avtomobilov.
Delavci TP Podvelka
■D
Izjava Združenja dramskih umetnikov Slovenije
Komentar k zakonu o kulturi - ki ga ne sme biti
1.	Nobeni dobi in kulturi zgodovina ni napisana, dokler ni napisana zgodovina njenim umetnostim, kajti umetnost je, kakor znanost, nujna in bistvena sestavila sistema (G. C. Argan).
2.	Kultura naroda in države je njegova samozavest, zavest in vest.
3.	Verjamemo v nadpovprečen ustvarjalni potencial slovenskih umetnikov.
4.	Zakon o kulturi mora definirati odgovornost države do kulture in odgovornost kulture do države.
5.	Sedanji predlog zakona ne ščiti kulture, ampak državo pred njo - kar je strokovni in zgodovinski nasmisel.
6.	Sedanji predlog zakona ogroža nacionalno bit kot kulturo samo in je ne konstituira v svetovno kulturno zgodovino.
7.	Sedanji predlog zakona destabilizira slovenskega ustvarjalca - socialno in duhovno ter ga izloča iz družbe kot drugorazrednega državljana (Ukinitev stalnih gledaliških ansamblov pomeni ukinitev tradicije).
8.	Predlog zakona uvaja ponovno preživele modele oblasti na
cijo in politizacijo v imenu svobode.
9.	Predlog zakona znižuje strokovne kriterije in postavlja pod vprašaj smiselnost obstoja visokega šolstva na tem področju.
10.	Predlog zakona o kulturi izloča iz soodločanja o strokovnih vprašanjih same kulturnike.
11.	Predlog zakona predvideva v svojem nacionalnem programu krčenje dejavnosti, ki je v sedanjem obsegu minimum za normalen razvoj na tem področju - kar bo imelo za posledico še dodatno krčenje finančnih sredstev kulturi (v zadnjih treh letih že 47%).
12.	Kulturni zakon fiktivno uvaja tuje modele kulture, ne pa tudi finančne odgovornosti (Avstrija namenja kulturi 2,23 % deleža nacionalnega bruto dohodka, Slovenija le 0,55%).
13.	Zakon o kulturi mora definirati eksistenčni kulturni minimum po obsegu in financiranju, kjer nacionalna bit ni ogrožena.
14.	Slovenska država mora postati skrbnik kulture, njen najvišji interes pa mora biti kvaliteta.
15.	Kultura mora postati ambasador države, njen promocijski faktor.
16.	Kultura mora postati najpomembnejši korektiv politični centralizaciji države s svojimi kulturnimi središči (da se izognemo srednjeveškemu modelu države-mesta z vasmi).
17.	Zakon mora omogočiti kulturni pluralizem in most s skupnim slovenskim kulturnim prostorom.
18.	Zakon mora omogočiti različnost oblik in vsebin estetik in organiziranosti, kar je eksistenčno izhodišče umetniške dejavnosti.
19.	Zakon mora onemogočiti
Ne levo ne desno!
Ne levo ne desno...,
v*postkomunizmu na sredino,
kjer imeli se bodo fino,	,
v pluralnem monolitu spoštljivo resno (do kdap).
Ližejo se in ližejo politične stranke, za svoje koristi in cilje, tečejo in tečejo po poteh dolge milje, kot bi imele sladke danke...
Ali bo blejska poroka
»z večno zvestobo«
brez novega slovenskega otroka?
Ali bodo lačni in revni postali »dan po tem...« manj lačni in manj revni?
Nasprotniki etiketirajo ga z »desno etiketo«, namesto »domoljubne«, »nacionalno« ima pripeto, da puške in topovi dobro bodo imeli meto!
Kmalu Vodnik, Prešeren., postali bodo slovenski nacionalisti in šovinisti, saj za mnoge Slovence danes bili so prebistri!
Andrej Grampovčan ml. (1994), Ljubljana, Plešičeva 35
politizacijo kulture, ki je lahko v tako majhni državi usodna za kvaliteto.
20.	Zakon mora vzpostaviti trž-nost znotraj države na področju kulture zabave, na področju umetnosti pa v madnarodnem prostoru.
21.	Zakon mora upoštevati, da so scenske dejavnosti specifične zaradi svoje kolektivne narave dela kot tiste dejavnosti, kjer se prepletata tradicija in sedanjost - živa dediščina.
22.	Zakon mora formirati močno jedro, ki bo sposobno konkurirati mnogo večjim in bolj uveljavljenim kulturam.
23.	Financiranje celotnega nacionalnega programa s strani države je pogoj za vzpostavljanje odgovornosti in smotrnosti v tako majhni državi, korektiv decentralizacije pa naj postane sponzorstvo.
24.	Za izvajanje dejavnosti umetniškega ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot je potrebno uveljaviti javne zavode kot obliko izvajanja kulturnih dejavnosti po načelih javne službe.
25.	Država ne m.ore biti lastnik in upravitelj umetniške ustvarjalnosti in ustvarjalcev, ampak mora omogočiti kulturi pogoje za njeno kreacijo.
26.	Predvidena demontaža na področju scenskih dejavnosti pomeni demontažo slovenske kulture in padec njene kvalitete, v tem trenutku slovenske zgodovine, ko nam je kultura potrebna za obraz pred svetom.
27.	Zakon mora vzpostaviti demokratičen strokoven (kulturniška zbornica) in socialen (sindikati) korektiv politični oblasti.
28.	Zakon mora vedeti, da je projektna oblika dela značilna za neodvisno produkcijo, pri redni produkciji pa onemogoča kontinuiteto.
29.	Dilema, kdo je pomembnejši v umetniški instituciji, poslovodni ali umetniški direktor, je umetna. To sta dve povsem'različni, a enakovredni vodstveni fukciji, ki se lahko združita, če gre za tako naravo dejavnosti oz. za osebnost z ustrezno usposobljenostjo.
30.	Vodstvene delavce določa ustanovitelj s soglasjem nosilcev dejavnosti v programskih svetih.
Niko Goršič
Podpora predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij
Sedanja vsebina zakona o lastninjenju je zelo slaba, v praksi pa skoraj neizvedljiva zaradi špekulacij, ki jih lahko počne menedžerski kader in druge strukture. Oblast je popolnoma nepripravljena ali pa noče, da bi lastnina pripadala ljudem in da bi slovenski narod postal narod delničarja,	Očitno jo vodi
motiv, da ja ljudje ne bi kaj lastninili, ker bi z imetjem lastnine postali svobodni državljani. Vizija naše oblasti je vladati brezpravni masi revežev brez lastnine ob podpori posameznih kapitalskih lobijev, katerim ta oblast namenja vso lastnino, oziroma oblast je samo podaljšana roka lastninskih lobijev, ki na nesramen način odtujujejo nacionalno lastnino. Če podrobneje pogledamo že opravljene lastninske procese, vidimo, da je večina kapitalistov iz vrst starih struktur ali blizu teh, ki so nam desetletja vcepljali samoupravljanje s komunizmom, danes so pa prvi pri lastninjenju. Da oblast dela proti narodu, je razvidno tudi po tem, da se odkupujejo lastninski deleži zaposlenih od podjetij, ki so v lasti Sklada, da država še ni rešila niti enega samega primera divjega lastninjenja in da se ta tematika poriva na stranski tir, čeprav je to poglavitna tematika za prihodnost naše države.
Najnovejše predlagane spremembe bi omogočile dodatne brezplačne razdelitve podjetij v višini vloženih certifikatov. Očitno se nekdo zelo zelo boji, da bi zaposleni - državljani Slovenije prevzeli kontrolne pakete delnic v podjetjih, s tem ustvarili pogoje za pričetek tržnega gospodarstva in končali ribarjenje v kalnem (v tem primeru so divji privatizerji dokončno opleli). Če ta vlada ne bo hotela podpreti predlaganih sprememb, je dokaz, da je marionetna lutka domačih in tujih pri-vatizerskih lobijev.
Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255

in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
T časopis slovenskih J delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: ___________________________________
EE
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov:
Podpis naročnika:
Preseljena polemika
Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo delovni osnutek zakona o notranjih zadevah, ki naj bi organiziranost tega področja urejal povsem na novo. Vlada ga je zavrnila in ga ministrstvu poslala v »dode-lavo«.
Seveda gre za zakon, ki bi moral zbuditi zanimanje vseh državljanov. O tej temi je pisal dr. Janez Pečar v Sobotni prilogi Dela.
Zakaj se je polemika z njim preselila v DE? Enostavno zato, ker urednik Sobotne priloge po dvčh tednih mečkanja odgovora, ki ga je na Brvarjevo pisanje ponudil Pavle Čelik, ni objavil.
Uredništvo
Kriminalna politika zadeva tudi politične stranke
V zadnji številki Revije za kriminalistiko in kriminologijo letnika 1983 sem pisal o množičnih protestih proti kriminaliteti. Seveda sem lahko izhajal le iz tuje prakse, saj pri nas takih dogodkov ni bilo. Množična zborovanja ali sprevode so tam prirejali sindikati, politične stranke, nova družbena gibanja in drugi. Verjetno so bila najbolj množična zbiranja te vrste v Italiji, ko je šlo za nasprotovanje mafiji in drugim oblikam organizirane kriminalitete. Udeleženci so od državnih oblasti zahtevali, naj se zoperstavi najbolj nevarnim izrastkom nemorale in
nezakonitosti. Domnevati je moč, da je tudi tako poulično demonstriranje prispevalo k temu, da se je pri naših sosedih vzpostavilo pravo protimafijsko in protikorupcijsko razpoloženje, ki je že rodilo svoje ugodne posledice. Italija je doživela neke vrste »sesutje«: posameznih politikov, političnih strank in mogočnežev vseh vrst, ki so prej vedrili in oblačili.
Prehod v večstrankarsko vladavino je pri nas povezan z globokim družbenim razslojevanjem, ki mu ne bo mogoče vzeti razredne barve. Če bi ga hoteli prikazati grafično, bi narisali enakostranični trikotnik, kjer bo vrh pomenil peščico najbolj bogatih, spodaj pa bo množica revnih ljudi.
Podoben trikotnik ali piramida
sta veljala davnega leta 1941. Posledice takega razporeda premoženja v družbi so znane in jih precej podobno opisujejo različne usmeritve v kriminologiji. Se že kažejo in tudi po tej plati postajamo podobni zahodnim državam. Samo čakati je bilo treba, kdaj se bodo tudi pri nas lotili podobnih protestov, usmerjenih proti najbolj nevarnim in zavrženim oblikam kriminala. Dočakali smo tudi to!
Zadnje tedne vse več govorijo in pišejo o protestnem shodu v naši prestolnici, ki naj bi bil še ta mesec. Uperjen bi bil zlasti proti korupciji in podobnim škodljivim pojavom v naši družbi. Kot sklicatelji se ponujajo Slovenska ljudska stranka in nekaj drugih manjših strank, ki so zastopane v državnem zboru ali pa ne. Zakaj so prav ti morebitni organizatorji protesta? Domnevati se da, da so te stranke izkoristile svoj (opozicijski) položaj, saj so nekateri člani močnejših strank večkrat omenjani kot tisti, ki so osumljeni vpletenosti v razne »zadeve« in zadeve. Nekajkrat smo prebrali tudi ime ustanove, ki domuje na Štefanovi ul. št. 2. Prav zato ocenjujem, da napovedanega dogodka ne bodo odobravali vsi navedeni posamezniki ali organizacije.
Priprave na zborovanje, njegova izvedba in naslednje dogajanje bodo imeli tudi ugodne posledice. Temeljna se mi zdi ta, da se bo krepil pritisk za ustrezno delovanje oblasti na tem področju in za izdelovanje ustrezne politike zatiranja kriminalitete, ki ji precej neposrečeno rečemo kriminalna politika. Že enostrankarska skupščina je sprejela nekatera tovrstna gradiva (resolucija, priporočila, sklepi in podobno) in upati je, da bo državni zbor nadaljeval to izročilo.
Da bi bilo to delo parlamenta uspešno in ne preveč oddaljeno, morajo ustrezno pozornost kriminalni politiki posvetiti tudi politične stranke, še posebej tiste, ki so zastopane v parlamentu. Najprej morajo one same dognati svoje poglede na to področje in šele. nato bo moč sprejeti vsedržavni ali nadstrankarski dokument te vrste. Skratka, politične stranke naj se kar poglabljajo v to področje, saj bo iz tega nastala nacionalna sinteza usmeritev za uspešno preprečevanje in zatira-, nje kriminalitete. Zato se mi zdi malce sporno geslo znanega kriminologa: Stranke proč od kriminalne politike!, ki smo ga prebrali v Sobotni prilogi Dela 5. 2. 1994.
Pavle Čelik
TE.
časopis slovenskih delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • TOirektor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik- Ciril Brajer telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija). Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 » Naročnina: 321-255
	
V parlamentu so se ta teden že zopet udarili o državljanstvu.
Pri najboljši volji se ne da več povedati, kolikokrat so si gospodje poslanci ali kot jih je začel nagovarjati neki poslanski vele-mož - »žlahtna gospoda« dali zavrteti isto ploščo, ki bi bila že skrajno dolgočasna, če ne bi z njo tu in tam zaškripala kakšna nova domislica.
Ker je slovenščina kamen spotike, na katerem naj bi vsi tujci »pogrnili« na trnovi poti do slovenskega državljanstva, se je naš literat in dramaturg Tone
Metla
Partljič slovenščine lotil tudi s poslanskega zornega kota. Njegova osnovna zamisel je, naj poslanci glede slovenščine pometejo predvsem pred svojim pragom.
Seveda ima poslanec Partljič hudo prav. Prebiranje poslanskih razprav namreč odkriva hudo neznanje materinega jezika. Ne samo neznanje, kar mučenje te uboge ogrožene slovenščine se skriva v prenekaterih poslanskih debatah, tudi tistih, ki od tujcev - potencialnih slovenskih državljanov zahtevajo aktivno znanje slovenščine. Seveda s temi zahtevami ni nič narobe, saj je pri slovenskih državljanih upravičeno pričakovati znanje slovenščine.
Zlomek pa tiči v tem, da poslanci to znanje terjajo samo od morebitnih novih državljanov. Lastna slovenščina jih prav nič ne skrbi. Gre pač za hinavščino posebne vrste, zaradi katere noben poslanec niti slučajno ne bo zardel. Čistokrvni Slovenci imajo pač to pravico, da s slovenščino lahko delajo, kar hočejo, in prekrasno bi bilo, če bi malce za šalo in malce zares poslance poslali na pisno in ustno dokazovanje znanja slovenskega jezika.
Pri tem seveda ne gre za formalizem, marveč za osebno moralno zavezo, po kateri bi »žlahtna gospoda« morala govoriti žlahtno slovenščino. V resnici pa pod žlahtnim plaščem skriva skrajno žalosten odnos do svojega jezika.
Zato je kar prav, če jim literat Partljič dopoveduje, naj najprej počistijo svoj hlev. Seveda kaj posebnega gospod Partljič ne bo dosegel. Poslanci imajo trdo kožo, najmanj tako trdo, kot je trdo njihovo znanje slovenščine. In tako bo tudi ostalo, dokler bo obramba slovenstva temeljila na parolarskem gromovništvu namesto na osebnih svetlih zgledih in spoštljivem odnosu do njegovih sestavin.
j Tudi v tej deželi je kar precej nevernih Tomažev. Zato je o znanju slovenščine v žlahtnem slovenskem parlamentu najbolje povzeti kakšno razpravo, denimo enega najžlahtnejših poslancev dr. Franceta Bučarja, prejšnjega predsednika parlamenta oziroma skupščine. Taka je raba slovenščine iz ust gospoda Bučarja: »Spoštovani zbor! Po vseh tolikih replikah itd. bi jaz poskušal vendarle malo dati en predlog, kako iz te zagate lahko pridemo. (...) Seveda, sedaj pa, če pa mi oboje to povezujemo, seveda nastane pa vprašanje, ali je ta zbor sposoben to pasirati. Izgleda, da ni. Če torej to povezujemo in prosim hipoteza, ki je precej blizu realnosti, da tako oblikovan ustavni zakon ne more biti sprejet, potem bo nastala kakšna
situacija, status quo. Jaz na to opozarjam in mislim, da to opozorilo je pravzaprav opo-zorilo na nas stanje, ki je zdav-I . ^... naj že pred tem zborom. (...)
Piše: Jože Smole
Makedonija
preizkusni
kamen
Grčija že dolgo zahteva spremembo imena, zastave in ustave sosednje države Makedonije in se je na vso moč trudila, da bi preprečila njeno mednarodno priznanje in članstvo v OZN. Sedaj, ko ni uspela, je kot »užaljena stranka« posegla še po grobem gospodarskem pritisku, gospodarski blokadi Makedonije.
Smeti
Vemo. kako je do tega ompro-misa prišlo, jaz sem ga štel kot Jf Jjf	eno od možnosti, idealno ni-
mgt -	kakor ne. Prepričali ste me ta-
krat predlagatelji, da je pač ’	boljše vsaj tistim, ki že danes
fl!J	vedo. da so se trdno odločili.
da želijo občine imeti, dati to možnost, ne pa tudi od njih zahtevati, da še leto dni razmišljajo, ker je odločitev pri njih že sprejeta, in jaz sem rekel prav. Če trdite, da takšni so, potem pač naj v teh primerih to bo opravljeno, ne pa zaradi tega siliti še tudi vse druge, ki se to še niso odločili in do te faze šele gredo, da morajo to v kratkem času narediti. In drugo, da so roki bili postavljeni nerealno, je pač tudi meni dalo ustavno sodišče prav. Namreč, povedalo je, da so ti roki nerealni in tako, kot se gospod Zagožen sklicuje, kaj je dalo ustavno sodišče njemu prav, naj potem pa tudi jaz to povem, ampak o tem, kaj sem zdaj govoril, sploh nisem želel govoriti in ne bi, če ne bi gospod Zagožen ponovno govoril neresnice in oponašal stvari, ki niso točne, ker jih pač ali na pol posluša ali pa želi take stvari govoriti čisto iz političnih razlogov, ampak zdaj stanje, kjer smo ta moment, in o tem sem želel govoriti.«
Tako profesor Bučar. Veliki poslanski borec za slovenščino Marijan Poljšak pa: »V ustavi je to, če zahteva najmanj trideset poslancev, zahtevo lahko vložijo po sprejemu spremembe ustave, vendar pred dnevno razglasitvijo v državnem zboru. To piše že v sedanjem predlogu zakona ali po vloženem predlogu za začetek postopka za spremembo ustave. Ker tako si razlagam ta in tako naprej.«
Takih in podobnih mojstrovin je v parlamentu na tone, in če bi poslanci res morali na izpit iz materinščine, bi jih najbrž kar precej ostalo brez državljanstva.
Boža Gloda
Piše: Sonja Lokar
Za pošten
socialni
sporazum
V	Grčiji so podivjale najbolj nizkotne protimakedonske strasti, ki očitno odločajo tudi o politiki vlade. Njeno sedanje ravnanje je povsem nerazumno in skregano z osnovnimi pravili mednarodnega obnašanja.
Težko bi v današnjem svetu našli podoben poskus tujega prekra-janja ureditve v kaki suvereni državi. To, da se severna pokrajina Grčije imenuje Makedonija, grški vladi nikakor ne daje pravice vmešavanja v notranje zadeve sosednje države Republike Makedonije.
V	ugledni ameriški znanstveni publikaciji »The Columbia Encyc-lopedia« iz leta 1950 beremo: »Makedonija je področje v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki je razdeljeno med Grčijo, Jugoslavijo in Bolgarijo... Med drugo svetovno vojno je bila vsa Makedonija kratek čas (od leta 1941 do 1944) pod Bolgarijo, ki se je na strani sil osi vojskovala zoper Jugoslavijo in Grčijo. Toda z bolgarskim premirjem leta 1944 so bile ponovno vzpostavljene predvojne meje, kar je bilo potrjeno z mirovno pogodbo leta 1947. Jugoslovanska ustava iz leta 1946 je jugoslovansko Makedonijo ustoličila kot avtonomno enoto zvezne države.«
Srbska, grška in bolgarska bur-žoazija nikoli niso priznale makedonske nacije. V balkanskih voj-
nah (od leta 1912 do 1913) so se vojskovale za ozemeljsko razdelitev Makedonije in pri tem povsem ignorirale interese makedonskega naroda.
V	kraljevini Jugoslaviji so bili Makedonci zatirani. Oblasti so celo na silo posrbile njihove priimke in področje, na katerem živijo, uradno oklicale za južno Srbijo.
Šele v narodnoosvobodilnem boju je makedonski narod dosegel suverenost in ustanovil svojo republiko, uveljavil svojo državnost.
Velikosrbski nacionalisti se nikoli niso sprijaznili z doseženo suverenostjo makedonske nacije. V znanem memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti so zapisali, da je bila z ustanovitvijo Republike Makedonije »storjena velika krivica srbskemu narodu«.
V	vsem povojnem obdobju smo imeli resne težave z Bolgarijo in Grčijo, ki sta zanikali obstoj makedonske manjšine. V Bolgariji so Makedonce priznavali edino v času Georgija Dimitrova (o tem govori tudi tedanji popis prebivalstva). Po njegovi smrti pa je Sofija prešla na uradno politiko dokazovanja, da gre za Bolgare, da torej v Bolgariji sploh ni Makedoncev. Atene pa so nekaj časa priznavale samo »slovansko govoreče« skupine v severni Grčiji. Neposredno
po drugi svetovni vojni so grške oblasti krvavo obračunale z Mar-kosovimi partizani v severni Grčiji, med katerimi so bili v večini prav Makedonci.
V času avnojske Jugoslavije si nobena grška vlada ni drznila nasprotovati imenu SR Makedonija. Vse so jo pod tem imenom priznavale za administrativno enoto zvezne Jugoslavije. Šele z razpadom Jugoslavije in z vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini so postale glasne skrajne veliko-grške nacionalistične sile z zahtevami po črtanju imena Makedonija.
Smisel teh zahtev, ki so z grško uvedbo ekonomske blokade proti makedonski državi postale zelo agresivne, je doseči širše mednarodno zanikanje obstoja makedonske nacije. To stališče se seveda ujema s težnjami velikosrbskih nacionalistov, ki bi si hoteli Mekedonijo ponovno podrediti in spremeniti v srbsko pokrajino.
Ob vseh velikih pozitivnih spremembah v Evropi se še vedno srečujemo z anahronističnimi pojavi ogrožanja identitete in suverenosti nekega evropskega naroda. Še posebej zaskrbljujoče je, da to počne grška država, ki je članica Evropske skupnosti in ki ji bo (po dogovorjenem vrstnem redu) nekaj mesecev celo predsedovala. Večina držav Evropske skupnosti je dala vedeti (zaenkrat sicer v še zelo blagi obliki), da je takšno ravnanje Grčije v nasprotju s sprejetimi normami in z deklarirano skupno politiko.
Suverena država Makedonija je danes žrtev novega nasilja. Njene že tako kritične gospodarske razmere se bodo z gospodarsko blokado in prepovedjo tranzita preko solunskega pristanišča še poslabšale. Pobudniki takšnih ukrepov očitno računajo na izbruh socialnih nemirov in destabilizacijo v sosednji državi.
Slovenija je dolžna z dejanji dokazati popolno solidarnost z Republiko Makedonijo in odločno
zahtevati prenehanje sovražne dejavnosti grških oblasti!!!
Domnevamo lahko, da se bodo vse članice Evropske skupnosti in ZDA postavile po robu neodgovornemu nacionalističnemu divjanju Aten. Tudi njim mora biti jasno, da grška vlada s takšnim ravnanjem povzroča novo krizo v tem delu sveta. Obramba suverenosti in celovitosti Republike Makedonije ter zagotovitev popolnega spoštovanja njene neodvisnosti in enakopravnosti pa je preizkusni kamen verodostojnosti načel in prakse Evropske skupnosti.
Članice Ženskega foruma ZLSD so na svoji seji 21. 2. 1994 ugotovile, da je z veliko prizadevnostjo pogajalcev ZLSD v vladni koaliciji v precejšnji meri uspelo uravnovesiti stabilizacijske, razvojne in socialne vidike letošnjega proračuna. Tega ni bilo lahko doseči, saj v vladni koaliciji prevladujejo stranke, ki so prepričane, da morajo ceno za izhod iz krize plačati predvsem brezposelni, socialno šibki invalidi, upokojenci, mlade družine, dijaki, študentje in delavci.
Uspeh proračunskih usklajevanj pa še vedno ostaja na tankem ledu predvsem zato, ker:
•	vlada ni opredelila načrta racionalizacije dela v državni administraciji
•	poslanci (razen tistih iz ZLSD) niso glasovali za umeščanje svojih in ministrskih plač v okvire, ki veljajo za druge plače iz državnega proračuna,
•	ni predložen in jasno opredeljen VLADNI projekt aktivne politike zaposlovanja,
•	ni bil sklenjen socialni sporazum, v katerem bi prizadete skupine pristale na razumen obseg svojih pravic v zameno za jasno opredeljeno politiko enakih možnosti in primerne socialne varnosti.
Skleniti tak socialni sporazum po oceni Ženskega foruma ZLSD ostaja temeljni pogoj izvajanja proračuna in razvojne politike vladne koalicije. Za ZLSD administrativno urejanje plač in neselek-tivno krčenje socialnih pravic brez sporazuma s prizadetimi ne pride v poštev.
Ženski forum ZLSD nasprotuje vladni nameri, da bi dosegla odlog širjenja pravice do otroških dodatkov na leto
1995, in opozarja poslanke in poslance državnega zbora, da bo potreben rebalans proračuna tudi zaradi prenizko načrtovanih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za štipendije in za kulturo. Skopariti pri teh izdatkih ob vse hujših problemih strukturne brezposelnosti, pomeni obsoditi Slovenijo na novo zaostajanje v razvoju. Ženski forum tudi zastavlja ministru za šolstvo in šport DVE JAVNI VPRAŠANJI:
1.	Kako se je moglo zgoditi, da se v Kranju z denarjem občinskega proračuna v javnih šolah propagira nasprotovanje ustavni pravici do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ali se podobne stvari dogajajo tudi drugod po Sloveniji in kaj namerava ukreniti ministrstvo, da do podobnih odstopanj od visoko strokovne in idejno nevtralne šole ne bi več prihajalo?
2.	Dostopnost kvalitetnih javnih otroškovarstvenih institucij je eno od najpomembnejših jamstev enakih možnosti za oba spola in pomemben pogoj za odločanje mladih parov za rojevanje. Odgovornost za to danes nosijo obstoječe občine.
Pred vrati so lokalne volitve, ki bodo povsem spremenile pristojnosti in ekonomsko moč občin. Mreža jasli in otroških vrtcev, usoda zaposlenih v teh zavodih in koristi vseh, ki njihove storitve nujno potrebujejo, so postale negotove, ker ministrstvo za šolstvo in šport že leto dni ne da od sebe predloga rešitve, ki bi zagotovila nemoten razvoj te dejavnosti na državni ravni. Zahtevamo, naj ministrstvo za šolstvo in šport takoj predloži javnosti in parlamentu svoje načrte in predloge, predno bo reforma lokalne samouprave porušila sedaj zgleden sistem otroškega varstva.
Knjiga,
ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave
Ciril Ribičič
Naročite jo pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956
Sindikati niso in ne bodo
SOCIALNI SPORAZUM
vladin ščit
Sindikati Slovenije so podaljšali rok za pogajanja o socialnem sporazumu do 1. marca. V teh dneh se je konstituiralo novo združenje delodajalcev, ki bo v vlogi tretjega socialnega partnerja kmalu nadomestilo Gospodarsko zbornico. Dušana Semoliča, ki vodi pogajalsko skupino Svobodnih sindikatov, smo vprašali, kje se pogajanja zatikajo in kakšne cilje bodo Svobodni sindikati uveljavljali. Semolič nam je odgovoril:
»Naša ponudba socialnega sporazuma je znana in predlagam, da jo objavite. Predstavniki sindikatov smo se sestali 18. februarja in ugotovili, da vsi sindikati še niso izdelali svojih ponudb. Zato smo se dogovorili za 1. marec, ko naj bi uskladili različne poglede med sindikati. Čakamo tudi na pisne ponudbe drugih dveh partnerjev. Računamo, da bo vlada dopolnila že objavljeni osnutek možne vsebine socialnega sporazuma.
Če me vprašate o možnostih za podpis socialnega sporazuma, moram povedati, da je razmere že na začetku poslabšala vlada, ko je ignorirala sindikate in uveljavila pro-
računski memorandum brez minimalnega posvetovanja z nami. Svobodni sindikati ne moremo pristati, da bi socialni sporazum vladi omogočil pokritje namere o omejevalni politiki plač. Bojimo se, da se bo vlada izgovarjala na sindikate, tudi če pogajanja o socialnem sporazumu ne bodo uspešna. Obstaja možnost, da bo vlada predlagala nov zakon o omejevanju plač in krivdo za ta nepriljubljen ukrep prevalila na nas.
Svobodni sindikati mislimo, da se lahko pogajanja o socialnem paktu nadaljujejo le, če bo vlada upoštevala dva naša predpogoja. Gre za veljavnost sistema panožnih kolektivnih pogodb in za zakon o kolektivnih pogodbah. Če vlada obojega ne bo jamčila, ne more računati, da bi sindikati pristali na omejevanje plač. Če bi sindikati v sedanjih razmerah pristali na omejevanju plač, bi se s tem pravzaprav odločili za samomor.
Novo združenje delodajalcev je za nas neznanka. Je pa za nas zelo pomembno, ker bo postopno nadomestilo naše sedanje partnerje iz Gospodarske zbornice in splošnih združenj. Bojim se, da bo umikanje zbornice in nastajanje delodajalske organizacije otežilo pravočasno odločanje tretjega partnerja.
F. K.
Podlage za pogajanja
I.	UDELEŽENCI SOCIALNEGA SPORAZUMA
1.	Vlada Republike Slovenije
2.	Predstavniki delodajalcev:
-	Gospodarska zbornica Slovenije
-	Obrtna zbornica Slovenije
-	Združenje delodajalcev Slovenije
3.	Predstavniki delojemalcev:
-	reprezentativne zveze in konfederacije sindikatov za območje države ter njihovi člani
-	reprezentativni sindikati dejavnosti oz. panog
II.	ČAS TRAJANJA SOCIALNEGA SPORAZUMA
Socialni sporazum se sklepa za leto 1994 z možnostjo sklenitve novega.
III.	NAČELA SOCIALNEGA SPORAZUMA
1.	Medsebojno spoštovanje in enakopravnost ter zaupanje socialnih partnerjev.
2.	Dobra vera, da vsi socialni partnerji delujejo za uresničevanje skupaj opredeljenih ciljev.
3.	Vzpostavitev trajnejših odnosov socialnega partnerstva pri urejanju vprašanj, pomembnih za vse in posamezne socialne partnerje.
4.	Socialno partnerstvo vlade in sindikatov pri pripravi in sprejemanju zakonov, ki so pomembni za delavce in sindikate. (To pomeni, da vlada ne bi smela poslati zakona v parlament, dokler nima mnenja socialnih partnerjev, ter da se mora glede zakonov, ki posegajo v pravno in socialno varnost ter pravice in položaj delavcev vseh ali določenih dejavnosti, nezaposlenih in upokojencev, posvetovati in sodelovati z ustreznimi reprezentativnimi sindikati.
5.	Javnost dela tripartitnega organa - eko-nomsko-socialnega sveta.
IV.	CILJI SOCIALNEGA SPORAZUMA
1.	Sklenitev in dosledno upoštevanje oziroma uresničevanje kolektivnih pogodb dejavnosti.
2.	Preprečevanje povečevanja brezposelnosti zaradi procesov privatizacije.
3.	Zmanjšanje stopnje brezposelnosti ob koncu leta 1994 na 14% (do konca leta 1994 mora biti manj kot 125.000 brezposelnih).
4.	Zagotovitev pravne varnosti delavcev, nezaposlenih in upokojencev.
5.	Ustvarjanje razmer za hitrejšo gospodarsko rast in stabilnejšo ekonomsko politiko.
6.	Relativno znižanje deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu (47%).
7.	Zmanjševanje obremenitve cene dela z zniževanjem prispevkov in davkov ob zagotavljanju enakih pogojev davčne politike.
8.	Zagotavljanje pogojev za trajno zboljševa-nje socialne in materialne varnosti.
9.	Povečevanje plač v skladu z inflacijo (delno) in doseženo produktivnostjo (v celoti).
10.	Postopno izenačevanje osnovne cene dela za določanje plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.
11.	Zagotavljanje večje stopnje socialne varnosti na načelih vzajemnosti in solidarnosti znotraj obveznih zavarovanj.
12.	Stopnja inflacije ob koncu leta 1994 ne sme preseči 13%.
13.	Zagotavljanje rednega mesečnega izplačevanja zajamčenih plač.
V.	POLITIKA ZA URESNIČEVANJE CILJEV
1.	Zagotovitev večje pravne varnosti delavcev, nezaposlenih in upokojencev:
a)	s takojšnjim sprejemom navedenih zakonov in zagotovitvijo vseh pogojev za njihovo učinkovito izvajanje:
-	zakona o kolektivnih pogodbah
-	zakona o inšpekcijah dela
-	zakona o delovnih in socialnih sodiščih
-	zakona o varnosti in zdravju delavcev
b)	z ratifikacijo konvencij MOD št. 154 o kolektivnih pogodbah, št. 168 o pospeševanju zaposlovanja in št. 173 o pravicah delavcev v primeru insolventnosti delodajalcev in evropske socialne listine.
c)	s preprečevanjem sprejemanja zakonov, ki bi, v nasprotju z obstoječo zakonodajo, poslabševali že doseženi socialni in delovnopravni položaj delavk in delavcev, nezaposlenih in upokojencev.
Spremenjen mora biti zakon o zajamčenih plačah, ker veljavni zakon ni skladen s sistemom plač. Znesek, ki zagotavlja socialno in materialno varnost, mora biti opredeljen v SIT ali v % od povprečne plače. Opredeljen mora biti tudi način zviševanja tega zneska, ki mora biti izplačan enkrat mesečno.
2.	Kadrovska, organizacijska in materialna usposobitev sodjšč združenega dela oziroma delovnih in socialnih sodišč ter inšpekcij za delo.
3.	Inšpektorji za delo morajo dobiti pooblastila za izdajanje izvršljivih odredb za vračanje delavcev na delo v primerih, ko jim nezakonito preneha delovno razmerje.
4.	Z boljšo organizacijo dela, novimi proizvodnimi programi, iskanjem novih trgov ustvarjati razmere za gospodarsko rast in stabilnejšo ekonomsko politiko, zagotoviti nadaljnjo rast proizvodnje, pospešiti izvoz, racionalizirati zlasti proizvodne stroške in preseči zastavljeni cilj rasti bruto domačega proizvoda ob hkratnem povečanju števila zaposlenih.
5.	Stalno spremljanje postopkov lastniškega preoblikovanja podjetij in denacionalizacije. Vlada bo po potrebi ukrepala tako, da zaradi tega ne bo prihajalo do zmanjševanja delovnih mest in povečevanja brezposelnosti.
6.	Z rastjo prizvodnje omogočiti povečevanje delovnih mest in zaposlovanja v gospodarstvu, ob hkratni zaustavitvi zaposlovanja v negospodarstvu in upravi. Rezultati se ugotavljajo četrtletno na osnovi ločenih podatkov po dejavnostih.
7.	Politiko zaposlovanja preokreniti od pasivnega na aktivno zaposlovanje. Pri izvajanju aktivne zaposlitvene politike uveljaviti odločanje tripartitnih organov tudi na regijskem nivoju.
8.	Na področjih (socialna zavarovanja), kjer gre za vzajemnost in solidarnost, je nujno sodelovanje vlade z reprezentativnimi sindikati pri oblikovanju zakonskih besedil.
9.	Delodajalci so dolžni zagotoviti dosledno spoštovanje vseh zakonov in kolektivnih pogodb - še zlasti to velja za vlado kot delodajalca.
10.	Znižati ceno kapitala - obresti za posojila vezati le delno na rast inflacije (v enakem obsegu kot plače).
11.	Vlada in gospodarski subjekti morajo voditi tako politiko cen, da ne bodo ogroženi cilji na področju inflacije. *
12.	Sodelovanje sindikatov v postopkih določanja cen osnovnih življenjskih stroškov.
13.	Opredelitev meril oziroma kriterijev za določanje nove »košarice« osnovnih življenjskih stroškov.
14.	Pospešiti zagotavljanje socialnih stanovanj. Rast neprofitnih najemnin (ki so socialna kategorija) naj bo nižja od stopnje inflacije.
15.	Ustvariti pogoje za ločitev socialnih zavarovanj na delavska, delodajalska, kmečka in druga zavarovanja in sklade - ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti le znotraj posameznih zavarovanj oziroma skladov.
Za realizacijo teh ciljev smo sindikati pripravljeni pristati na tako politiko plač, ki bo temeljila na sklenjenih kolektivnih pogodbah in ki bo pomenila delno zaostajanje rasti plač za rastjo inflacije. To zaostajanje mora biti enako za plače, nadomestila in druge osebne prejemke vseh zaposlenih in prebivalstva v celoti.
VI.	EKONOMSKO-SOCIALNI SVET (tripartitni organ)
1.	Ustanovi se skupni organ - ekonomsko-so-cialni svet - za usklajevanje interesov socialnih partnerjev. Ekonomsko-socialni svet se ustanovi z zakonom, ki naj ga Državni zbor
se imenuje za štiriletno obdobje.
3.	Ekonomsko-socialni svet predvsem:
-	obravnava predloge zakonov ter ekonomskih in drugih ukrepov, ki zadevajo položaj delodajalcev ter pravice in položaj delojemalcev, preden jih sprejme vlada,
-	obravnava razmere na področjih, ki jih obravnava ta sporazum, ter ukrepe vlade, aktivnosti zbornice in sindikatov,
-	spremlja izvajanje socialnega sporazuma in opozarja partnerje na morebitno nespoštovanje določil socialnega sporazuma,
-	obravnava morebitne dopolnitve in spremembe socialnega sporazuma, ki jih predlagajo partnerji socialnega sporazuma,
-	sprejema poslovnik o svojem delu.
4.	Ekonomsko-socialni svet naj bo sestavljen iz 9 članov, ki jih imenujejo:
-	vlada
-	delodajalci
-	sindikati (reprezentativne zveze oziroma konfederacije na ravni države)
Vsak socialni partner ima enako število članov.
5.	V poslovniku o delovanju ekonomsko-soci-alnega sveta se opredeli način njegovega delovanja in med drugim predvidi tudi možnost sodelovanja neodvisnih strokovnjakov.
6.	Ekonomsko-socialni svet deluje javno. Javnost dela se zagotavlja z odprtimi sejami, skupnimi tiskovnimi konferencami oziroma sporočili za javnost.
Pri tem je nujno zagotavljati enakopravnost partnerjev.
7.	Ekonomsko-socialni svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno.
8.	Določi se lokacija ekonomsko-socialnega sveta in način zagotavljanja prostorskih, organizacijskih in administrativnih pogojev za njegovo delovanje.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1.	Odstop od socialnega sporazuma je možen v primeru, če posamezni partner ne uresničuje v socialnem sporazumu opredeljenih ciljev in nalog.
2.	Sankcije za neizvajanje nalog in ciljev socialnega sporazuma so moralne in politične.
3.	Za sindikate je socialni sporazum veljaven, ko ga podpišejo reprezentativni sindikati, katerih člani predstavljajo najmanj 60% zaposlenih v Sloveniji.
4.	V imenu udeležencev podpišejo socialni sporazum predsedniki organov udeležencev.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
sprejme po hitrem postopku. 2. Ekonomsko-socialni svet
BODO INŠPEKTORJI DELA ŠE NAPREJ PAPIRNATI LEVI?
Predsednica območnih Svobodnih sindikatov v Podravju Metka Rok-sandič je poslancu državnega zbora Milošu Pavlici in poslancem državnega zbora iz Podravja poslala pripombe k predlogu zakona o inšpekciji dela (druga obravnava), ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora 17. februarja. Pripombe podravskih sindikalistov, ki že dalj časa na osnovi izkušenj iz prakse upravičeno opozarjajo na neustrezno zakonodajo na področju varovanja temeljnih pravic delavcev, se nanašajo predvsem na 15., 16., 17., in 22. člen predloga zakona in na manjkajoče kazenske določbe.
Podravski sindikalisti menijo, da je treba 15. členu dodati v drugi odstavek s tole vsebino: »Inšpektor za delo lahko zadrži izvršitev dokončnega sklepa o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.«
»Sedanji 131. člen zakona o delovnih razmerjih v svojem drugem odstavku opredeljuje to možnost.
vendar v skladu s posebnimi predpisi,« pojasnjuje Roksandi-čeva. »Vendar pa teh posebnih predpisov nikoli nihče ni sprejel in je to določilo ostalo zgolj na papirju. Po našem mnenju je nujno dati inšpektorjem za delo pooblastilo, naj zadržijo izvršitev sklepa, seveda le v primeru naj-h ,jših kršitev.«
Sedaj imajo delavci, ki jim je denimo nezakonito prenehalo delovno razmerje, pravico uo sodnega Varstva, vendar je to v veliko
primerih premalo učinkovito, saj let. Marsikdaj pa po maratonskem se postopki na sodiščih vlečejo več sodnem postopku več delodajalca
ni, ki naj bi delavcu popravil krivico. Nekateri delodajalci celo namerno dajejo delavcem nezakonite odpovedi, kasneje pa s svojo dejavnostjo prenehajo in ustanovijo novo podjetje ali odprejo novo obrt.
»V 16. in 17. členu predlaganega zakona je sicer opredeljena možnost, da se delodajalcu prepove opravljanje dejavnosti, vendarle pa v nobenem primeru ni opredeljeno, da lahko inšpektor za delo prepove opravljanje dejavnosti delodajalcem tudi zaradi grobih kršitev pravic iz delovnega razmerja,« pravi Metka Roksandič. Dodaja, da tako pač nekateri zasebni delodajalci v praksi delavcem ne izplačajo plač celo po več mesecev. Delavcem pa ne preostane nič drugega, kakor da še naprej pridno delajo, saj bi v nasprotnem primeru izgubili delo po lastni krivdi in ne bi imeli pravice do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
Zakon bi moral navesti tudi kršitve pravic iz delovnega razmerja, ki jih morajo inšpektorji sankcionirati. Gre za odklanjanje izročitve delovne knjižice delavcu, za kršitev pravice do omejenega delovnega časa, za kratenje pravice do odmora in izrabe dopusta.
Če denimo delodajalec ne odpravi kršitev, zaradi katerih mu je bila prepovedana dejavnost, lahko to najbolj prizadene delavce, saj bi formalno ostali v delovnem razmerju, ne bi pa dobivali plač. Zato bi veljalo razmišljati tudi o izbrisu takšnega delodajalca iz registra.
»Dvaindvajseti člen predlaganega zakona opredeljuje pravico in dolžnost inšpektorja, da predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, izreče mandatno kazen oziroma prijavi kaznivo dejanje,« pravi Roksandičeva. Višina kazni za delovne prekrške je, meni, prenizka (najmanj 50 000 tolarjev za pravno osebo in najmanj 5 000 tolarjev za odgovorno osebo).
Mandatnih kazni inšpektorji za delo doslej niso mogli izrekati. Tako bo tudi poslej, če to ne bo posebej opredeljeno v zakonu o delovnih razmerjih.
»Menimo, da je dolžnost države oziroma njenega zakonodajnega telesa, da v zakonu o inšpekciji dela čimbolj zaščiti delojemalce, saj mora posledice lastnega kršenja zakonov in kolektivnih pogodb nositi izključno delodajalec in ne tako kot doslej delojemalci,« poudarja Metka Roksandič.
Tomaž Kšela
ETAPNA ZMAGA SINDIKATA DELAVCEV KULTURE
Že dolgo pozorno spremljamo priprave novega zakona, ki bi na »splošni« ravni v prihodnje urejal organizacijo in financiranje kulture. Prav tako dolgo že poznamo tudi nevarnosti in pasti, ki jih takšen zakon prinaša zaposlenim v kulturi.
Zato nam tudi ni bilo vseeno, ker nas je Ministrstvo za kulturo v predhodni razpravi o zakonu hotelo obiti. Zato smo o predlogu zakona razpravljali na organih sindikata in zato smo tudi organizirali javno okroglo mizo, ki smo jo z grenkobo posvetili tudi kulturnemu prazniku.
Na odprt pogovor smo povabili vodstva sindikata kulture, koordinacije sindikatov negospodarstva, strokovnih združenj in društev, Ministrstva za kulturo RS in parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport (ki se edini okrogle mize ni udeležil).
Naš namen je bil in ostaja, vplivati na zakon v vseh fazah parlamentarnega postopka, da bo le-ta, če bo sprejet, omogočal uresničevanje nacionalne kulturne volje tako, da ne bi hkrati ogrožal socialnega in delovnopravnega položaja zaposlenih v kulturi.
Razprava na okrogli mizi je kljub temu šla čez te okvire. To je razumljivo, če vemo, da srnp bili dotlej iz razprave izločeni in od Ministrstva za kulturo in vlade tudi grobo izigrani.
To terja pojasnilo:
Ko smo ugotovili, da namerava vlada RS obravnavati predlog besedila zakona, še preden je o njem spregovorila strokovna javnost in sindikat kulture, smo z odprtim pismom 12. januarja na to opozorili vlado RS.
Odgovor, ki smo ga prejeli 18. januarja, je med drugim jasno naložil Ministrstvu za kulturo obvezo, naj predhodno »opravi še nadaljnjo razpravo s sindikati in predstavniki ZDUS-a«.
Takoj smo obvestili Ministrstvo za kulturo, da smo pripravljeni v ta namen sodelovati na pogovoru z ZDUS-om 31. januarja, o socialnih in delovnopravnih razsežnostih zakona pa, da bomo organizirali okroglo mizo 9. februarja.
Šestindvajsetega januarja nas je presenetilo sporočilo, da je vlada o predlogu zakona razpravljala in ga dala v proceduro. Aroganca in zamujena priložnost, da bi v predhodni razpravi skupaj naravnavali interese. Napaka, ki ne dopušča dvomov.
Odtod dalje je jalovo še govoriti o zagotavljanju javnega interesa v kulturi, ki naj bi bil dolgoročnejši in manj podvr-
žen vsakokratni dnevni politiki.
Javni interes, ki naj traja dalj od enega mandata, bi se moral artikulirati pred parlamentarno proceduro. Ker se ni, je zakon, kakršen je, deležen tolikšnega nasprotovanja.
Poudariti pa moramo, da zakonu, ki bi na celovit ali »kroven« način urejal organizacijo kulture, a priori ne nasprotujemo. Sprejeli in razumeli smo razloge zanj v pravni praznini, ki nam sicer grozi.
Smo pa proti zakonu, kakršen je predlagan, ker ne sprejemamo razlogov zanj.
Iz besedila predloga je namreč očitno, da gre za dva nezdružljiva dela: uvod s cilji, ki s svojimi ocenami ne narekujejo v drugem delu predlaganih rešitev in obratno.
V tem delu zato zastavljamo le splošno vprašanje: če je ocena umetniške tvornosti, kulturne dejavnosti in državotvorne vloge slovenske kulture v zadnjem desetletju in več pozitivna, navdušujoča in celo »superlativna« - in če smo pri tem izračunljivo in dokazljivo prepričani, da je te svoje naloge opravljala povrhu še zelo poceni, ne razumemo razlogov za spremembo materialnih, socialnih, delovnopravnih in organizacijskih pogojev, ki so vse to uspešno omogočali.
Po zdravi pameti se nam zdijo spremembe potrebne šele, ko zaznamo jasne znake upadanja,	neuspešnosti
- takšnih ocen pa ni.
Če jih pa ni, je mogoče le slutiti, da so razlogi drugačni.
Sindikat kulture Slovenije ni organizacija, ki bi prvenstveno opozarjala nanje, je pa interesna in zaščitna organizacija svojih članov, tokrat velike večine zaposlenih v kulturi. To svojo nalogo bo skušala uresničevati dosledno in uspešno.
Zato veljajo naše pripombe predvsem tistemu, po vsem sodeč najspornejšemu delu predloga zakona, ki v 44. in 59. členu bistveno spreminja že doseženo raven socialne varnosti in delovnopravnega položaja zaposlenih v kulturi.
Temu Sindikat kulture Slovenije seveda v celoti ostro nasprotuje,
-	ker je to nesprejemljivo s stališča humanih in socialno naravnanih medčloveških odnosov;
-	ker je to v nasprotju s so-cialno-tržno deklarirano politiko;
-	ker je to kršenje ustave in obstoječega delovnopravnega reda v državi Soveniji;
-	ker je to v nasprotju z Evropsko socialno listino, ki deklarira obvezo držav za večjo socialno, stabilnost in
stalno zaposlenost;
- ker je to v nasprotju s konvencijo ILO 154, ki predvideva širjenje področja kolektivnega pogajanja.
Obstoječa ustavna in zakonska ureditev - pri tem je posebno jasen zakon o delovnih razmerjih - pozna namreč delovna razmerja za nedoločen čas in delovna razmerja za določen čas, vendar slednja le za občasna in začasna dela. Delo nosilnih poklicev na po-
v gospodarske težave, ki se končajo s stečajem ali likvidacijo - torej, ko zavod preneha obstajati.
V Sindikatu kulture slutimo, da bi država utegnila uporabiti to možnost. Ustna zagotovila ministra za kulturo, da se to zagotovo ne bo zgodilo, niso prepričljiva.
Naša ocena je, da se kulturi pripravljajo črni dnevi. »Slučajno« sozvočje vsega, kar se dogaja na področju kulture in
sektorju, ki ponuja nekaj beraških drobtinic pri koeficientih, v zameno pa vzame sredstva za stimulacijo oz. jih skrči na vsega 3 % in daje nov status zaposlenega v kulturi: status državnega uslužbenca - s tem pa seveda močno zožuje polje kolektivnega pogajanja.
3.	Tako ostaja od temeljne pravice, pogajati se za ceno dela, bore malo, saj razmerja določi zakon, izhodiščno plačo pa preprosto napiše vlada že v proračunskem memorandumu - brez komentarja, ampak dovolj za opozorilo mednarodnim sindikalnim uradom.
4.	»Krovni« zakon pa v predlaganem besedilu želi zmetati na cesto vse, če jim še ni uspelo garati v svojem zavodu že 15 let, pogoje reševa-
Pevci, glasbeniki, dirigenti in tehnični delavci ljubljanske opere bodo po novem delali po pogodbi, službo bo imel le direktor.
dročju kulture pa to slej ko prej ni, saj so si ljudje to delo izbrali kot poklic, kot stalno in trajno delo - in tudi so v stalnem delovnem razmerju.
Zakon o delovnih razmerjih in drugi normativni akti v podjetjih in zavodih sicer poznajo tudi prenehanje delovnega razmerja delavcev, toda le, ko pride zavod ali podjetje
v zvezi z njo, daje namreč takšno sliko:
1.	Že tretje »ministrstvo« trajajo priprave na kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti, pogajanja pa že nekaj mesecev z optimističnim upanjem, da se bodo morda do počitnic končala s podpisom.
2.	V drugem branju je zakon o razmerjih plač v javnem
nja stisk s tega naslova pa velikodušno prepušča kolektivnemu pogajanju.
Seveda smo proti takšnemu zakonu in zavedamo se vseh možnosti, ki so nam na voljo, da ga preprečimo.
Zavedamo pa se tudi, da seže naša moč le do pravic že zaposlenih. Tem se torej po
našem trdnem prepričanju delovno razmerje ne more spremeniti.
Predlagatelj zakona se sicer v tej točki sklicuje na mnenje ministrstva za pravosodje. Mnenje ali tudi utemeljitev? Če je le mnenje, je premalo, če pa je tudi utemeljitev, potem bi jo radi spoznali. Ne zato, da bi nas prepričala, temveč zato, da ji bomo ugovarjali.
Ce pa se bo predlagatelj zakona odločil za blažjo varianto tako, da bodo novi pogoji zaposlovanja zadevali le tiste, ki bodo sklepali pogodbe o zaposlitvi po morebitnem sprejetju zakona, že pridobljene pravice sedaj zaposlenih pa ne bodo ogrožene, bomo zakonu še vedno ugovarjali.
Naše stališče se v tem primeru lahko spremeni le, če bo dotlej že podpisana panožna kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti, ki po našem prepričanju edina lahko zagotavlja pravno osnovo socialne in delovnopravne varnosti doslej in na novo zaposlenih v kulturi.
Sindikat kulture Slovenije zato predlaga predlagatelju zakona, naj ga umakne v celoti ali črta 60. člen in spremeni 45. člen tako, da se le-ta glasi:
»Z aktom o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu je lahko določeno, da se delovna razmerja, sklenjena po sprejetju tega zakona, na delovnih mestih, kjer to terja posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne ustvarjalnosti, sklepajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od pet let.
S kolektivno pogodbo se določi posebno vrednotenje dela v delovnem razmerju za določen čas ter pogoji, pod katerimi pridobi delavec pravico do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.«
In ko smo vse to razložili tudi na predstavitvi mnenj v odboru za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora pred nekaj dnevi, nas je večina podprla.
Rezultat je ta, da odtlej tudi odbor predlaga umik obeh spornih členov in »mehkejšo« varianto zakona.
Za naš sindikat je to uspeh - in naša zasluga, ne glede na to, kdo še se bo v prihodnje z njo kitih	Doro Hvalica
V ZDRAVSTVU NE DELAJO LE ZDRAVNIKI
Osnovno zdravstveno dejavnost v Ljubljani izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. Vse lepo in prav, vendar pa v sredstvih javnega obveščanja ne beremo in ne slišimo drugega kot zdravnik-zobozdrav-nik in se že nekaj časa sprašujemo, kje pa smo mi (sestre, laboranti, inž. radiologije, zoboteh-niki, fizioterapevti, administrativni delavci, telefonisti, šoferji ...) Ali so javno zdravstvo res samo zdravniki in zobozdravniki?! Ali imajo samo nekateri pravico zase zahtevati večji kos pogače? Ne! V našem zavodu so zdravniki in zobozdravniki, ki po-
šteno, predano, vestno in požrtvovalno delajo in ne mislijo na Evropo, saj njihov standard ni nič evropski. Tudi njihove plače niso evropske in si z njimi niso ustvarili nobenih materialnih dobrin in ne razmišljajo o privatizaciji. Večino delavcev v zdravstvu predstavljajo ženske, matere, žene in ne nazadnje zdravstvene delavke, ki nesebično ustvarjajo in se razdajajo - za dobro nas vseh. Toda ob vse večjih pritiskih peščice se večkrat vprašamo zakaj?!
Delamo v javnem zavodu in tu nameravamo ostati tudi v prihodnje; v korist občanov, krajanov,
DELAVKE CAPRICA ČAKAJO ODREŠITELJA
Okoli 360 delavk lenarške tovarne konfekcije Caprice je po desetdnevni stavki nastopilo kolektivni dopust. Vodstvo podjetja bo v prihodnjih dneh opravilo analizo poslovanja, od katere bo odvisna odločitev o usodi te največje tovarne konfekcije v osrednjih Slovenskih goricah. Tako so se dogovorili predstavniki vodstva podjetja in stavkovnega odbora na razgovoru pri predsedniku izvršnega sveta skupščine občine Lenart Avgustu Zevemiku, na katerem sta bila tudi predsednica območne organizacije ZSSS za Podravje Metka Roksandič in sekretar lenarškega krajevnega sveta ZSSS Jože Murko.
V Capricu so že jeseni zamenjali dotedanjega direktorja Franca Oletiča. Sedaj
je vrsuec dolžnosti direktorja Roman Kurnik, ki je bil prej računovodja v podjetju.
Po njegovih besedah je Caprice že dalj časa v težavah, saj je tako lansko kakor predlansko poslovno leto končal z izgubo v višini približno enomesečne realizacije. Kriza v podjetju se je začela že leta 1991 in 1992, ko so v Capricu še zaposlovali nove delavke, čeprav so se na trgu že začele kazati resne težave. Zadnje čase v Capricu šivajo največ za domači trg, precej pa tudi izvažajo, vendar preko posrednikov. V tovarni živijo ta-korekoč »iz rok v usta«, zato delavke skromne plače prejemajo neredno. Drugi del lanske novembrske plače so dobili šele v prvi polovici januarja in še to šele potem, ko so izplačilo izsilile s stavko.
Kakor sta nam povedali predsednica stavkovnega odbora Mira Rodošek in članica stavkovnega odbora Slavica Herga, vlada zaradi vsega tega med delavkami velika negotovost, saj ne vedo, kakšna bo nadaljnja usoda podjetja. Večina delavk, ki pri svojem težkem delu izpolnjujejo evropske norme, zasluži mesečno neto okoli 30.000 tolarjev.
Delavke zahtevajo, naj se sedanje vodstvo poveže z novim direktorjem, ki je že izbran in naj bi prevzel posle v drugi polovici marca. Upajo, da jim bo pod vodstvom novega direktorja, če se le-ta v sedanjih zagatah v Capricu ne bo premislil, uspelo najti nove perspektive za tovarno. Verjetno pa bo pred tem potrebna finančna reorganizacija podjetja.
T. K.
»naših pacientov«. Niso vsi tako premožni, da bi si lahko privoščili privatno zdravljenje, saj nas o tem prepričujejo vsak dan »reveži«, armada nezaposlenih in večina zaposlenih z mizernimi plačami, kot so na primer naše. Ne naspo-tujemo zasebni praksi v zdravstvu, ne želimo pa je imeti v javnem zavodu. Nikogar ne zadržujemo in ne oviramo v želji po za-sebništvu, moramo pa javno povedati, da smo plačevali samoprispevke za izgradnjo zdravstvenega doma vsi, za boljšo opremljenost smo se odpovedovali boljšim OD vsi in zdaj naj bi sadove skupnega dela »uživali« samo nekateri izbranci!?
Zaradi škodljivega in ne dobronamernega pisanja so se naši medsebojni odnosi zelo poslabšali. Dolgotrajno poslušanje ene strani nas je utrudilo, izkrivljena dejstva za dosego cilja so nam neprijetna in jih ne želimo več poslušati in brati. Če želimo delati v korist pacienta, moramo biti strpni in upoštevati drug drugega in spoštovati delo in prispevek sodelavca. Osnovno načelo - timsko delo v zdravstvu ne sme biti skaljeno zaradi ambicij manjšega števila zdravnikov-zobozdravnikov. Zaradi trenutnih političnih razmer si ne moremo dovoliti porušiti vsega, kar smo dolga leta gradili in dosegli zavidljivo raven v svetovnem merilu. Osnovno zdravstvo je danes dosegljivo vsakomur in želimo, da bi vsaj tako ostalo tudi v prihodnje. Delavci v javnem zavodu smo izpostav-
ljeni javnemu mnenju in kritiki in zato so naše, tudi najmanjše napake hudo kritizirane. Zavedamo se, da smo v službi človeka, želimo si izboljšati naše delovne pogoje in s tem tudi raven zdravstvenega varstva. Kompletna in kompleksna obdelava pacienta je možna v večjih ustanovah, manjše enote, predvsem pa obratne ambulante in področne ambulante bi lahko postopno prehajale v roke zasebnega zdravstva. Kako izpeljati nalogo »Zdravje za vse do leta 2000«? Z rušenjem, drobljenjem in razkosavanjem zdravstva prav gotovo ne.
Svetovna izkušnja pravi, da le zadovoljen, stimuliran delavec lahko dobro dela. Ne eno in ne drugo ne velja za nas, ki se borimo za preživetje. Od nas se pričakuje veliko, daje pa nič. Vzeto nam je dostojanstvo. Naše delo je ovrednoteno tako sramotno nizko, da smo ostali nemi. Za elito seveda vsa načela in dobre namere, ki veljajo za druge, ne veljajo. Sicer pa: kako lahko nekdo preživi s 26.500 tolarji bruto; vprašali smo gospo Puharjevo (24. 1. 1994 v Cankarjevem domu), ki pa nam ni znala odgovoriti. Morda bi veljalo poizkusiti na svoji koži, kako se izide račun; predlagamo odgovornim ministrom, naj poizkusijo vsaj 6 mesecev živeti z našimi plačami. Pridružite se nam v boju za obstanek, gospodje z vlade, ali pa potonite z nami vred.
Božidar Šoštarec, predsednik konference sindikatov v Zdravstvenem domu Ljubljana
SE DRŽAVA BOJI PRESEŽNIH GOZDARJEV?
Sredi lanskega decembra je potekel šestmesečni rok po zakonu o gozdovih, v katerem bi se morala gozdna gospodarstva prilagoditi novemu zakonu. Po zakonu bi morala gozdna gospodarstva, zadružna zveza in vlada podpisati pogodbe o razdružitvi gozdnih gospodarstev. Ta se po zakonu delijo na zavod za gozdove, ki bo opravljal javno službo, in izvajalska podjetja. Sekretar sindikata gozdarjev Marjan Ferčec pravi, da nobeno gozdno gospodarstvo in nobena zadruga, ki gospodari z gozdovi, še nima razdruži-tvene pogodbe. Zamudo je po njegovem mnenju povzročila vlada, ki je prepozno imenovala člane svoje pogajalske skupine.
Razdružitvene pogodbe bodo morale odločiti zlasti o presežnih delavcih, za katere bo morala skrbeti država. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo imajo gozdna gospodarstva
(teh je 15) in zadruge (teh je 8) skupaj 868 presežnih delavcev in 316 invalidov. Za reševanje presežnih delavcev bo potrebno kar 876 milijonov tolarjev. Tolikšno število presežnih delavcev je posledica treh zakonov, in sicer: o denacionalizaciji, o zadrugah in o gozdovih. Zaradi te zakonodaje so gozdna gospodarstva v preteklih letih odpustila že več kot 2000 delavcev. Marjan Ferčec meni, da nadaljuje zavlačevanje s podpisom raz-družitvenih pogodb pa lahko ogrozi obstoj nekaterih gozdnih gospodarstev, ki morajo sama skrbeti za delavce, ki so že ostali brez dela.
Le gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je že odpustilo nekaj presežnih delavcev in jim izdalo odločbe. Prizadeti so takoj poiskali sindikalno pravno pomoč. Sindikalni pravniki so ugotovili, da je odločbe mogoče izpodbijati, ker gozdno gospodarstvo ni ugotavljalo presežnih delav-
cev po predpisanih kriterijih. Sporna je tudi višina odpravnine. Ferčec misli, da primer iz Slovenj Gradca kaže na verjetnost, da bodo gozdna gospodarstva skušala ob razdružitvi narediti velike kadrovske čistke.
Marjan Ferčec, sekretar sindikata gozdarjev
Ferčec tudi misli, da je prišel čas, ko bi tudi v našem gospodarstvu lahko razmišljali o sezonskem delu, kakršnega poznajo v sosednji Avstriji in Nemčiji. V mesecih, ko ni dela, dobijo gozdarji teh dveh dežel nadomestilo, za katerega prispevata delodajalec in država. Ob tem pa nemški in avstrijski gozdarji ostajajo v delovnem razmerju.
Ferčec opozarja, da je zdaj čas za realizacijo nove zakonodaje na področju gozdarstva. Nesklenjene razdružitvene pogodbe ovirajo tudi konstituiranje zavoda za gozdove in s tem uveljavljanje gozdarske stroke. Po javno objavljenih podatkih se bo v gozdarski javni službi lahko zaposlilo 863 gozdarjev, lovcev in naravovarstvenikov. V izvajalskih organizacijah bo lahko delalo 1700 do 2000 gozdarskih delavcev. Največ presežnih delavcev pa bo v Slovenj Gradcu in Mariboru, in mogoče so prav zato prvi začeli odpuščati. Ferčec računa, da bodo vsi nesporazumi kmalu odpravljeni in da bo država lahko prevzela obveznosti do presežnih delavcev, ki jih je povzročila nova zakonodaja.
F. K.
DUHOVNIK USTVARJA DVE VRSTI DELAVCEV
Zaradi težkega položaja Tovarne ulitkov sta SKEI koncerna Litostroj in njegov generalni direktor dr. Jože Duhovnik prejšnji mesec podpisala dogovor o socialnem premirju. Dogovor bo seveda veljal le, če bo Litostroj izpolnjeval obveznosti do delavcev. Če ne bo dela in če ne bo plač, pa lahko v Litostroju kmalu pride do nove velike stavke.
V razmerah po odstopu nekdanjega direktorja Tovarne ulitkov je delavce najprej presenetil tehnični vodja Zoran Veber. Na oglasne deske je nabil obvestilo, da livarna prehaja 9. februarja na delovni čas od 7. do 15. ure. Delavci livarne in delavci dveh drugih največjih družb so dozdaj delali od 6. do 14. ure. Novi delovni čas je prizadel zlasti vozače z Dolenjske in Štajerske. Marjan Pirc, predsednik SKEI v koncernu, se boji, da se bo zaradi tega ukrepa zmanjšalo število delavcev slovenske narodnosti. Vodstvo Litostroja pa k sreči zaenkrat še ne ukrepa proti številnim delavcem, ki ne upoštevajo obvestila o novem delovnem času.
Največji problem za SKEI pa je spisek 72 začasno presežnih delavcev. Sindikat je protestiral zoper postopek pripravljanja tega spiska in posledice, ki bodo prizadele tudi nekatere zaščitene delavce. O uvrstitvi na spisek so namreč odločali le trije delovodje, vsi drugi pa so bili od tega odrinjeni. Ker SKEI ni bil zadovoljen s pojasnili dr. Jožeta Duhovnika, se je obrnil tudi na inšpekcijo dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Marjan Pirc je ob-
veščen, da je inšpektorica že »povzročila« novo ocenjevanje delavcev po dogovorjeni metodologiji, pri katerem sodelujejo vsi delovodje.
SKEI je protestiral tudi zato, ker so začasno presežni delavci dobili le zajamčene plače. To se je zgodilo zato, ker je Litostroj vsem drugim delavcem izplačal posebno stimulacijo. Spisek začasnih delavcev je vprašljiv, ker so nanj uvrstili skupinovodjo in več ročnih formarjev (posebej usposobljenih livarjev), ki so ključni za
uspešnost proizvodnje. Marjan Pirc meni, da livarna potrebuje prav takšne profile delavcev, če hoče uspešno poslovati. Da Litostroj ustvarja vsaj dve vrsti delavcev, lahko sklepamo tudi po novih tovarniških izkaznicah. Dobili so jih le delavci, ki trenutno delajo, ne pa tisti, ki so na spisku začasno
presežnih delavcev oziroma so odsotni iz drugih razlogov.
Med začasno presežnimi delavci je tudi sedem invalidov in dva zakonska para. Dr. Duhovnik je na upravnem odboru obljubil rešitev teh problemov, vendar dozdaj ni naredil še ničesar. Marjan Pirc je obveščen, da Litostrojevo invalidsko podjetje nima prostih delovnih mest za livarje invalide.
SKEI je zahteval tudi prednost Slovencev pri ohranjanju delovnega razmerja. Dr. Duhovnik je odgovoril, da imajo začasna delovna dovoljenja le delavci na zelo specifičnih delovnih mestih. Seznam delavcev z začasnimi delovnimi dovoljenji pa kaže, da gre praviloma za zelo navadna delovna mesta, med katerimi je kar precej čistilcev.
SKEI je zahteval tudi pojasnilo o delavcih s posebnimi pogodbami. Dr. Duhovnik je odgovoril, da nihče nima posebne pogodbe.
V Litostroju pa vsi vedo za delavca iz proizvodnje, ki se bo upokojil in bo delo nadaljeval po posebni pogodbi.
Marjan Pirc, predsednik SKEI koncerna Litostroj
Na vprašanje o tem, koliko časa bodo delavci na čakanju, pa je dr. Duhovnik odgovoril, da »za celotno obdobje popolne sanacije livarne«. To lahko pomeni le neskončno čakanje delavcev brez dolžnosti delodajalca, da poskrbi za zaposlitev oziroma drugače reši položaj delavcev.
Vse to je le droben izsek boja med SKEI in velikim direktorjem. Dodati moramo vsaj še to, da livarna sive litine ni ogrevana. Delavci vztrajajo pri prevročih pečeh v okolju, kjer temperatura pade tudi pod ničlo. Delovne razmere so nemogoče in zdravju škodljive. Delavci vzdržijo le zato, ker bi z odklonitvijo dela ogrozili svoje delovno mesto.
SKEI bo po besedah Marjana Pirca še naprej zahteval, naj dr. Duhovnik in vodstvo spoštujeta zakone in kolektivno pogodbo. Zahteval bo tudi izvršitev odločb inšpekcije dela. Če SKEI pri tem ne bo uspešen, pa bo znova prisiljen k radikalnim oblikam sindikalnega pritiska.
F. K.
Na čigavi strani je Erčulj
V bojih med SKEI in dr. Jožetom Duhovnikom včasih sodeluje tudi litostrojska podružnica KNSS. Njen predsednik Jože Erčulj je na seji upravnega odbora livarne, ki je bila 10. februarja 1994, v imenu svojega sindikata med drugim predlagal takojšnje zaprtje livarne. V zapisniku te seje je, črno na belem, tudi njegova izjava, da naj vsi podrejeni podpišejo lojalnost do vodstva. Zdi se, da KNSS v Litostroju, kjer je France Tomšič spočel sindikalni pluralizem, pravzaprav dokazuje njegovo nesmiselnost.
KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Skupna izjava
Dne 23. februarja 1994 so se v Ljubljani sestali predstavniki Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Temeljni cilj razgovora je bil ponovno okrepiti medsebojno sodelovanje slovenskih sindikatov ter doseči uskladitev interesov na za zaposlene najpomembnejših področjih, s tem. pa tudi akcijsko enotnost sindikatov.
Osrednji vsebinski točki sta bili socialni sporazum in Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
Temeljno izhodišče in cilj obeh sindikalnih organizacij pri socialnem sporazumu je doseči izboljšanje socialne in pravne varnosti zaposlenih in ustanovitev stalnega skupnega tripartitnega organa, kot institucionalne oblike socialnega partnerstva. Najpomembneje je zagotoviti rast zaposlenosti in doseči znižanje števila brezposelnih, zagoto ■ viti normativne podlage in dejanske pogoje za zboljšanje ou.i zaposlenih. Država pa mora zagotoviti, da z zakonodajo ne bo posegala v pravice in položaj
zaposlenih, urejen s kolektivnimi pogodbami — splošnimi, panožnimi in podjetniškimi.
Politika plač naj bo v pristojnosti delodajalcev in sindikatov, država pa naj zagotovi njeno izvajanje. Pri tem mora politika plač stimulirati tiste organizacije in delodajalce, ki povečujejo proizvodnjo, izvoz, zaposlenost in dosegajo boljše rezultate, omejevati pa tiste brez rezultatov.
Glede Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo sta obe sindikalni organizaciji ugotovili, da so med njima razlike, ki pa niso nepremostljive ter da je nujno nadaljevati pogajanja. Izdelati pa je treba skupno strategijo sindikatov, podpisnikov pogodbe, ki naj zagotovi, da sistem kolektivnih pogodb zaradi neuspešnih pogajanj ne bo zrušen.	^
Obe organizaciji sta zainteresirani, da se čim prej ustanovi skupni tripartitni organ socialnih partnerjev, vendar ne kot posvetovalno telo vlade, ampak kot organ treh enakopravnih socialnih partnerjev za usklajevanje interesov. Bistveno je, da ta organ začne delovati, ne pa formali-tete njegove ustanovitvf..
mag. Dušan Semolič,	Boris Mazalin,
predsednik ZSSS	predsedujoči K 90 Slovenije
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
•	SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO
s komentarjem
Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT
•	več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT
• Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT
•	Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT
• ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja
Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT
• KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM
Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek
------------------------->#-
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
izv. @ Sploš. kol. pog. Izv. 9 Moje pravice na izv. 9 Stanov, razmerja izv. 9 Delavci in uprav, izv. 9 Zakon o last.
izv. 9 Plačni sistem
izv. 9 Kariera kot...
izv. 9 Socialna država...
izv. 9 Zdrav. zav...
izv. 9 Kol. pog. za negosp...
Od 1. 2.1992 se za knjiga zaračunava 5-odstotnš prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:...............................
Uiica, poštna št. in kraj:.......................................
Ime in priimek podpisnika:........................................
1.	Račun bomo piačaii v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne:
Žig
Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige iahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (0611 321-255. 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
		J*
B	24. februarja 1994	KAŽIPOT
DOHODNINA (ZA LANI) ŠE PO STAREM
Ne glede na to, da že velja novi zakon o dohodnini, bomo davčno napoved za lansko leto pisali po starem, to je po do letos veljavnem zakonu. Do kdaj moramo opraviti to malce zoprno obveznost, pa vemo: do konca marca.
Ker že vemo, kolikšna je bila lani povprečna bruto plača v državi (75.432 tolarjev), je nared tudi dohodninska lestvica, ki je podlaga za odmero dohodnine.
Koliko bo spet treba odriniti naši požrešni državi? Osnovo za odmero dohodnine si bomo lako oklestili za največ 10 odstotkov, če seveda imamo shranjene vse račune in potrdila o izdatkih, kot so denimo: nakupi vrednostnih
papirjev, stroški za vzdrževanje hiše oziroma stanovanja, izdatki za zdravila in zdravljenje v zdraviliščih, plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, izdatki za izobraževanje, nakup knjig in učnih pripomočkov, izdatki za nakup športne opreme itd.
Kajpak se štejejo v olajšavo
za davčno osnovo tudi izdatki za vzdrževanje družinskih članov. Te olajšave so: osem odstotkov povprečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji za prvega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, deset odstotkov povprečne bruto plače za drugega otroka, dva-
najst odstotkov za tretjega in potem po dva odstotka več še za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka.
Olajšave za vzdrževane družinske člane se seštevajo. Dodatno olajšavo v višini štirih odstotkov povprečne slovenske bruto plače v preteklem letu pa lahko uveljavljajo starši otrok, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča.
Seveda je olajšav še nekaj. Vsi, ki ste že praznovali svoj 65. rojstni dan, pa nikar ne pozabite, da svojo osnovo za odmero dohodnine zmanjšate za osem odstotkov povprečne slovenske bruto plače.
4. u.
Če znaša osnova SIT nad		SIT		znaša davek SIT
493.206	493.206 986.410	93.709 +	19% 28% nad	493.206
986.410	1.972.820	231.806 +	35% nad	986.410
1.972.820	3.945.639	577.050 +	40% nad	1.972.820
3.945.639		1.366.178 +	45% nad	3.945.639
DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV BODO NAJMANJ TVEGANA NALOŽBA
Če še vedno ne vemo, kaj naj bi počeli s svojimi lastninskimi certifikati, se vsekakor velja spomniti delnic pooblaščenih investicijskih skladov. Mnogi strokovnjaki namreč zagotavljajo, da pomeni vlaganje v pooblaščene investicijske sklade razmeroma majhno tveganje. To pa je za vse, ki niso ravno prijatelji hazardiranja, dobrodošel podatek in obenem koristen kažipot.
V najslabšem primeru bo zaslužek povprečen
Dežela investicijskih skladov je Amerika. V zadnjem desetletju pa so taki skladi močno prodrli tudi na evropski trg.
Kaj je bistvo investicijskih skladov? Družba za upravljanje, ki upravlja tak investicijski sklad, za denar vlagateljev kupuje različne vrednostne papirje, ki jih glede na razmere na trgu zatem prodaja in kupuje druge. Tudi če vrednost delnic kakšnega podjetja zelo pade, je zaslužek vlagateljev zaradi povprečja, ki ga sestavljajo delnice različnih podjetij, s katerimi družba trguje, razmeroma dober. Pri tem pa si ni potrebno beliti glave z vprašanjem, katero delnico prodati in katero kupiti, saj se s tem ukvarjajo tisti, ki sklad upravljajo.
Investicijski skladi, ki jih imamo v mislih, so nekoliko drugačni od klasičnih investicijskih skladov. Najprej seveda zato, ker bo vlagatelj namesto z gotovino dobil delnico sklada s pomočjo lastninskega certifikata. Drugič pa zato, ker bodo družbe za upravljanje na podlagi vrednostnih papirjev podjetij, ki jih bodo kupovale od Sklada za razvoj, ta podjetja tudi upravljale, saj bodo z delnicami pridobile tudi upravljalsko pravico.
Tiste družbe, ki bodo za to
dobile posebno pooblastilo, bodo začele od državljanov zbirati lastninske certifikate. Družbe za upravljanje investicijskih skladov bodo potem z zbranimi certifikati in morda tudi z gotovino od Sklada za razvoj odkupovale delnice podjetij. Vsa družbena podjetja, ki se bodo lastninila, morajo namreč na Sklad za razvoj prenesti delnice v vrednosti 20 odstotkov svojega kapitala. Tiste družbe za upravljanje investicijskih skladov, ki bodo zbrale veliko certifikatov, bodo z njimi na posebnih dražbah lahko odkupile delnice dobrih ali vsaj ne preveč slabih podjetij.
Po vsem tem je tudi jasno, da bo za družbe, ki bodo upravljale investicijske sklade, to, koliko državljanov bo v posamezni sklad vložili svoje certifikate, zelo pomembno. Povabila državljanom, naj svoj certifikat vložijo prav v ta ali oni investicijski sklad, bodo zelo vabljiva.
V primeru, da se boste odločili za zamenjavo certifikatov za delnico katerega od 40 do 50 skladov, kolikor naj bi jih pri nas predvidoma bilo, se ravnate predvsem po tem, kdo so ustanovitelji skladov. Važno je tudi, katera banka stoji za posamezno družbo. Banke kot partnerji posameznih družb bodo tem namreč pogosto dajale tudi podporo v kadrih in podatkih.
Izogibajte se tistih, ki bodo zelo veliko obljubljali
Najpomembnejše vprašanje, ki zanima tudi vas, pa je: kakšen donos je mogoče pričakovati od delnice investicijskega sklada, ki jo boste dobili za del ali celotno vrednost certifikata.
Na Češkem, tam je lastninjenje potekalo s pomočjo kupo-
nov, ki so zelo podobni našim certifikatom, je vrednost delnice, ki so jo ljudje dobili za vnovčeni kupon, v začetnem obdobju padla na 35 odstotkov vrednosti, zapisane na kuponu. Poznavalci optimistično napovedujejo, da bo ta padec pri delnicah naših investicijskih skladov manjši.
Načeloma bi lahko rekli, da bo donos delnic investicijskih skladov vsaj v prvih štirih ali petih letih takšen, kakršne so povprečne razmere v 2.500 podjetjih, ki se lastninijo. Te pa, kot že vemo, niso bleščeče, ampak prav narobe. Kljub temu pa bodo donosi zlasti čez nekaj let odvisni tudi of finančne moči, usposobljenosti in celo usmerjenosti posamezne družbe za upravljanje investicijskih skladov.
Družbe, ki bodo zbrale veliko certifikatov, bodo že takoj na začetku lažje kupovale delnice dobrih podjetij, kot pa jih bodo tiste, ki bodo pri zbiranju certifikatov manj uspešne. Dober začetek bo ugodno vplival tudi na njihovo poznejše poslovanje. Pri tistih, ki bodo kupovale delnice slabih ali slabših podjetij, pa pri tem celo veliko obljubljale in torej vodile politiko izrazito visokega tveganja, bodite previdni, razen seveda če ljubite hojo po brvi. Poleg resnih skladov se bodo na tem področju pojavili tudi zelenci, ki vam bodo še zlasti veliko obljubljali. Teh se še posebej skrbno izogibajte.
(Po reviji S certifikatom do denarja povzel A. U.)
Morali bi začasno prepovedati vse govore. Naj vsak stori to, kar je hotel povedati.
Dušan Radovič
Kjer so ekonomski uspehi grehi, grešijo tisti, ki dobro delajo.
Velko S. Rus
Stare navade ne moreš kar tako vreči skozi okno, dol po stopnicah jo moraš zvabiti, postopoma, stopnico za stopnico.
Mark Twain
Govorjenje je postalo pomembnejše od dejanj.
Costa Gavras
Brezumni, kot smo, hočemo vse osvojiti, kot da bi imeli čas vse imeti.
Friderik II. Veliki
POCENIMO ŽIVLJENJE
Bona slndlkalniM turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 8
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH. SPREJEMAMO PONUDBE ZA POLETNO SEZONO.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po šolskih počitnicah.
2.	Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 50 DEM v tolarski protivrednosti in 5 odstotni davek. Termini od 13. do 20. marca.
3.	Pokljuka (apartmaji) - v času do šolskih počitnic posamezni termini: za 4 osebe 38 DEM, za 2 osebi 27 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini po 12. marcu.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI - 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cene: penzion 31 DEM, polpenzion 25 DEM; smučarske vozovnice: dnevna 20 DEM, popoldanska 13 DEM v tolarski protivrednosti. Prosti termini tudi med počitnicami od 28. 2. do 6. 3. Smuka ugodna. TO PONUDBO PRIPOROČAMO.
5.	Počitniške hišice v Bohinju - UKANC v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena 52 DEM v tolarski protivrednosti. TERMINI od 7. do 13. marca ter od 21. do 25. marca in od 1. aprila.
6.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 7. marcu.
Zdravilišča
1.	POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb. Cene 59 oz. 79 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 2. 3. do 20. 3. in od 13. 3. do 30. 3.
2.	Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Atomska vas - garsonjera za štiri osebe, prosto po 7. marcu. Cena 49 DEM v tolarski protivrednosti, turistična taksa ni vključena.
Morje
1.	Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev.
2.	Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb; dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.000 tolarjev na dan.
3.	Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 1.400 tolarjev na dan.
B.	SEJEMSKA PONUDBA
1.	ITB Berlin, turistična borza, od 5. 3. do 10. 3. Štiridnevno potovanje stane 1.695 DEM v tolarski protivrednosti.
2.	MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V LONDONU od 20. do 22. 3. Petdnevni ogled sejma in Londona, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, sejemske vstopnice, cena 1095 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	BATIBOUVV BRUSELJ, sejem gradbene in notranje opreme od 24. februarja do 6. marca. Cena štiridnevnega potovanja je 1.399 DEM v tolarski protivrednosti.
4.	CEBIT 94 V HANNOVRU, od 16. do 23. 3. Tri- ali štiridnevni ogled sejma, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, vstopnine. Cena tridnevnega programa 815 DEM v tolarski protivrednosti.
5.	IHM Munchen, obrtni sejem od 13. do 20. 3., dvo- ali tridnevni obisk sejma, potovanje z avtobusi, cena 165 oz. 275 DEM v tolarski protivrednosti. OB SEJEMSKIH PROGRAMIH ZA SKUPINE PO ŽELJI OBLIKUJEMO DODATNE PROGRAME.
C.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH
2. PODJETJA, SINDIKALNE ORGANIZACIJE, AGENCIJE IN PRIVATNE LASTNIKE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE PONUDBE ZA LETOŠNJE POLETJE.
POSLOVNA BORZA
VABIMO VAS, DA PRETEHTATE PONUDBO OBMOČNEGA SINDIKATA ZA PODRAVJE, KI PREDLAGA VLAGANJE V OBNOVO OBJEKTA NA IZJEMNI LOKACIJI V LUCIJI PRI PORTOROŽU. ATRIS JE PRIPRAVLJEN ORGANIZIRATI ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN OBLIKOVATI CELOVIT ČASOVNI NAJEM ENOT ZA POSAMEZNEGA VLAGATEUA ZA DOGOVORJENIH 15 L§T. OBJAVA V DELAVSKI ENOTNOSTI. INFORMATIVNE PRIJAVE POŠLJITE NA ATRIS.
POSEBNA ATRISOVA PONUDBA
PRVOMAJSKA PONUDBA
Doživite zgodnje poletje že v času prvomajskih počitnic na jugu Italije v KALABRIJI: sedemdnevni paket, avtobusni prevoz, bivanje v prvorazrednih apartmajih, idilična peščena plaža. Možnost polpenziona ali podaljšanje bivanja za 40% znižano ceno. Odhodi vsako soboto. CENA 299 DEM za osebo.
INFORMATIVNE REZERVACIJE SPREJEMAMO ŽA ZA ČAS LETNIH DOPUSTOV. MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH. CENA ZA SEDEMDNEVNO BIVANJE V LA CASTELLI V KALABRIJI BO OD 259 DEM ZA OSEBO. ODHODI VSAK PETEK IZ LJUBLJANE. V DVEH TERMINIH BOMO ORGANIZIRALI TUDI AVTOKOLONE Z ORGANIZIRANIM SPREMSTVOM.
PONUDBA JE NAMENJENA ZLASTI SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM, KI ORGANIZIRAJO LETNI ODDIH ZA SVOJE SODELAVCE.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
24. februarja 1994
Sindikalna lista
sindikalni



Prvi del
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa
in konča dve uri po njem)
2.	Kilometrina (od 31. 7. '93 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini
5.	Regres za prehrano
februar 1994
SIT
2.500
1.200
900
20,60
24.607
900
5,200
Drugi del
V	prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov.
V	drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od Sij: oktobra ’93 do decembra ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz Sj:; sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospo- ijijij darstvu Slovenije od oktobra do decembra ’93 znaša 50.031,00 tolarjev- jijij:
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	25.016,00	8:
-	za 20 let	37.523,00	Sij
-	za 30 let	50.031,00	jjijij
2.	Nagrada ob upokojitvi	150.093,00	$j:j
3.	Solidarnostne pomoči	50.031,00	:i:::i
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko	j:j:j:
Opomba: V zadnjem času prejemamo proteste, da sindikalna lista ob- jjijjj javlja prenizke zneske glede na določilo uredbe o višini povračil stro- j:j:j: škov v zvezi z delom in drugih prejemkov (Ur. list RS, št. 72/93). jjjjjj Opozoriti moramo, da sindikalna lista temelji na določilih splošne jjjjjj kolektivne pogodbe za gospodarstvo RS (Uradni list RS, št. 39/93). jijiji Zneski se lahko spremenijo le s spremembo splošne kolektivne pogodbe. :j:j:j Omenjena uredba pa določa najvišje možne zneske, ki se ne vštevajo jjijij v davčno osnovo.	j:j:j:
:i*i
;IvI
SISTEMSKI PRESEŽKI SO VEST SISTEMA
»Po sprejemu in uveljavitvi zakonov o denacionalizaciji, o lastninskem preoblikovanju in o skladu kmetijskih zemljišč se je kmetijstvo znašlo v specifičnem položaju, ki ni primerljiv z nobeno drugo dejavnostjo,« je začel kratek ek-skurz v minulo leto Srečko Čater, predsednik Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije.
- Kdo je reševal te presežke?
»Delovne organizacije same, in to izključno s svojimi sredstvi. Od obljubljene pomoči z ministrstva za delo ni bilo nič!«
Z Itolliani o miimih manifestacijah
V petek, 18. februarja se je na povabilo italijanske sindikalne organizacije CISL Furlanije-Julijske krajine mudila v Gorici delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo je vodil sekretar S ZSSS Rajko Lesjak. Z italijanskimi kolegi so se pogovarjali o nekaterih njihovih aktualnih predlogih, in sicer: o skupni manifestaciji italijanskih in slovenskih sindikatov z naslovom Jadran - most miru, ki naj bi potekala v mestih ob Jadranskem morju 8. marca 1994, ter o velikem sindikalnem zborovanju za mir na območju nekdanje Jugoslavije, na katerem naj bi sodelovale slovenske in italijanske sindikalne konfederacije in ki naj bi bilo 1. maja letos v Sarajevu.
Delegacija ZSSS se je z italijanskimi kolegi pogovarjala tudi o številnih aspektih sodelovanja sindikatov ob meji, zaposlovanju naših delavcev na črno v Italiji ter o problemih s področja pokojninskega in socialnega zavarovanja.
Ob tej priliki se je sekretar S ZSSS Rajko Lesjak srečal tudi z odgovornim za vzhodno in srednjo Evropo v Mednarodnem oddelku Italijanske sindikalne centrale CISL Giuseppom Solo-mito, katerega je zanimal predvsem trenutni gospodarski in socialni položaj delavcev v Sloveniji. Solomitaje Lesjaka seznanil tudi z vsebino in organizacijo srečanja sindikatov dežel Alpe-Jadran, ki bo predvidoma 22. marca letos v Budimpešti na temo trg delovne sile.
Pavle Vrhovec
»Zakon o skladu kmetijskih zemljišč je namreč nacionaliziral večinski delež premoženja družbene kmetijske proizvodnje, s čimer je posledično prizadel tudi vso predelavo, vezano na to proizvodnjo.«
-	Kako se je to odrazilo na ekonomiki?
»Neverjetno, toda resnično: navkljub negotovim gospodarskim razmeram, za povrh pa še dodatnim udarcem narave, je kmetijstvo dokaj uspešno poslovalo, predelava pa je s postopnim vključevanjem v evropski prostor počasi začela nadomeščati razpadlo jugoslovansko tržišče. Žal pa jo je z odločitvijo Ustavnega sodišča januarja doletel nov udarec (glej članek v okvirju, op. a.).«
-	Se je to poznalo tudi v žepih zaposlenih?
»Razen v zadružnem delu je bila kolektivna pogodba povsod spoštovana. Okoli 80 odstotkov delovnih organizacij je stoodstotno ali celo še kakšen odstotek več izpolnjevalo zahteve kolektivne pogodbe, preostalih 20 odstotkov firm pa je skladno s 16. členom panožne kolektivne pogodbe občasno
zmanjševalo .plače za dovoljenih 20 odstotkov.«
-	Ste posredovali?
»Lani smo intervenirali
v 113 delovnih organizacijah naše dejavnosti. Vendar ne toliko zaradi zanemarljivega števila kršitev tarifnega dela kolektivnih pogodb kolikor zavoljo kršitev temeljnih pravic iz zakona o delovnih razmerjih. V mislih imam nedodelan način določanja sistemskih presežkov v posameznih okoljih, ki so zgolj posledica uvodoma omenjenih zakonov, ne pa kakšne tehnološke novotarije.«
-	Koliko žrtev je zahtevala sistemska zakonodaja?
»Izguba trgov, zemljišč in objektov ter negotov položaj celotne primarne kmetijske proizvodnje je sililo večino delovnih	organizacij
k zmanjševanju števila zaposlenih. Ker gre v glavnem za ozko specializirane kadre, je njihovo zaposlovanje izjemno težavno, zato se bojim, da brez ustreznega programa prekvalifikacij predvidenih 10.400 sistemskih presežkov ne bo možno rešiti. Po podatkih iz 30. 11. 1993 smo zavoljo sistemske zakonodaje izgubili 2.840 delovnih mest...«
Srečko Čater
— So bili za sistemske presežke ugotovljeni »pravi« delavci?
»Izločitveni kriterij uspešnosti je zelo vprašljiv, saj smo med 113 intervencijami žal ugotovili, da večina teh delovnih organizacij nima dodelanega načina ugotavljanja te uspešnosti. Vendar se moram pohvaliti, da smo v večini delovnih organizacij s posredovanjem sindikata podjetja take sporne zadeve reševali brez posredovanja sodišč. Če vemo, kako počasi, neučinkovito in za ta-
kega delavca boleče meljejo sodni mlini, si štejemo rezultate takih posredovanj za velik uspeh. Kjer poslovodstva za ugotavljanje dejstev niso pokazala nobenega posluha, pa smo se morali po-služiti pravnih sredstev. A kot že rečeno, takih je bilo malo.«
-	Kolektivna pogajanja?
»Čeprav interesi niso bili povsem identični, smo z našim partnerjem pri Gospodarski zbornici Slovenije uspešno sodelovali, saj smo si družno prizadevali za dopolnitev in spremembo zakonodaje, ki je temeljni pogoj za nadaljnje reševanje delovnih mest v naši dejavnosti. Dogovorili smo že tudi vse elemente za novo panožno kolektivno pogodbo. Nedorečen je ostal samo tarifni del, ki pa je na zahtevo GZS in vlade vezan na sprejem socialnega pakta.«
-	Kam bo letos uperjena vaša ost?
VPRAŠANJE:
Z ženo sva se odločila ustanoviti podjetje, in sicer družbo z omejeno odgovornostjo. V podjetje bi vložila avto, ki sva ga dala oceniti. Njegova vrednost je 1.550.000 tolarjev. Kako morava postopati naprej.
Odgovor:
Družba z omejeno odgovornostjo je kapitalska družba, pri kateri družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe s svojim premoženjem, temveč odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem družba. Ustanovi pa se s pogodbo med ustanovitelji v obliki notarskega zapisa.
Zakon predpisuje najmanjši ustanovitveni kapital, ki znaša
1.500.000	tolarjev. Pri tem je osnovni vložek lahko v stvareh in denarju. Ker mora biti pri ustanovitvi podjetja najmanj
750.000	tolarjev vplačanih v denarju, boste morali poleg avtomobila vložiti še navedeni znesek, pri čemer bo vaš osnovni kapital znašal 2.300.000 tolarjev.
Opozoriti vas moram še na obvezno overitev pogodbe o ustanovitvi pri sodniku, ker jo sklepata zakonca. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč predpisuje, da morajo biti pogodbe med zakonci overjene pri sodniku.
Vprašanje:
Oče bi mi rad podaril garažo, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, vpis v zemljiško knjigo pa bom po dogovoru z očetom opravil jaz. Kaj morava storiti in kakšne so dajatve?
Odgovor:
Z očetom morata napisati darilno pogodbo, ki jo morata pravno veljavno sestaviti. To pogodbo morata nato podpisati, daritelj, to je vaš oče pa mora na sodišču overiti svoj podpis. Darilno pogodbo morate v 15 dneh po podpisu darilne pogodbe prijaviti davčnemu organu v občini, kjer je garaža; ta bo v 30 dneh od prejema napovedi za odmero davka izdal odločbo.
Vas ne bo zadelo plačilo davka, saj ste dedič prvega ded-
POZOR,
ODPRTI TELEFONI
313-942

Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro!

fi-
nega reda in zato ne plačate davka od daril.
Sicer pa so davčne stopnje na dediščino in darila progresivne in različne glede na vrsto in vrednost podedovanega oz. v dar prejetega premoženja ter glede na stopnjo sorodstva dediča oz. obdarjenca. Z zavezanci prvega dednega reda so izenačeni zeti, snahe, pastorki in dedič, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti po zakonu o zakonski skupnosti in družinskih razmerjih.
Vprašanje:
S podjetjem sem pred približno tremi meseci sklenil pogodbo o zaposlitvi. Dne 15. 2. 1994 pa so mi izdali sklep o prenehanju delovnega razmerja z obrazložitvijo, da nimam splošne delovne zmožnosti za delo v tej panogi. Delovno razmerje mi je prenehalo še istega dne, čeprav imam s pogodbo dogovorjen 30-dnevni odpovedni rok. Res pa je tudi, da sem bil v času od 25. 1. 1994 do 15. 2. 1994 bolan. Kakšne so moje pravice?
Odgovor:
V vašem primeru je bilo več kršitev zakona o delovnih razmerjih in zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, saj ste, kot pravite, zboleli po sklenitvi delovnega razmerja in
staleža delovnega razmerja ni mogoče odpovedati. Poleg tega je podjetje ravnalo napak, ker pred pričetkom del niste opravili zdravniškega pregleda. Zato so neupravičena sklicevanja, da sedaj, ko ste bili bolni, ne izpolnjujete pogojev delovne zmožnosti. Prav tako je bilo kršeno določilo o odpovednem roku, ki mora znašati najmanj 30 dni.
Glede na povedano se morate v roku, ki je naveden v pravnem pouku vašega sklepa, pritožiti

na pristojni pritožbeni organ v vašem podjetju. V primeru negativne rešitve imate možnost svoje pravice zahtevati na sodišču združenega dela.
Vprašanje:
Imam podjetje, ki sicer nekaj malega posluje, vendar ne toliko, da bi ga lahko dokapitaliziral, kot zahteva zakon o gospodarskih družbah. Vseeno pa bi podjetje rad obdržal. Kakšne so moje možnosti?
Odgovor:
Glede na določila zakona o gospodarskih družbah se imate možnost do 31. 5. 1994 »dokapitalizirati« tako, da bo vaš osnovni kapital znašal 1.500.000 tolarjev. Pri tem lahko vložite tudi stvarne vložke (premične in nepremične stvari ter pravice, ki imajo ocenljivo vrednost) ali pa se preoblikujete v kakšno drugo obliko družbe oz. v samostojnega podjetnika, kar je približno podobno obrtniku. Če ne boste storili ničesar od navedenega, vas bo sodišče po uradni dolžnosti izbrisalo iz sodnega registra.
Vprašanje:
Ker do svoje nepremičnine - njive pridem zelo težko, bi rad da se nujna pot določi preko sosedovega zemljišča. Kakšen je postopek?
Odgovor:
Postopek za določitev nujne poti opravi sodišče v nepravdnem postopku na predlog lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje. Pri tem je poleg drugih podatkov in dokazov treba navesti in s skico prikazati potek nujne poti ter upoštevati, da se tuje zemljišče čimmanj obremeni. Po opravljenem postopku sodišče izda sklep. Upravičenec do nujne poti je dolžan zavezancu plačati ustrezno denarno nadomestilo, v vsakem primeru pa nosi stroške postopka predlagatelj.
vam v času trajanja bolniškega
preSkS6^11 nedvomno v oblast. Država bo morala najti sredstva za kakovostno
preusposabljanje delavcev iz kmetijstva in predelovalne industrije! Pri tem ne bomo popuščali. Nenazadnje pa bo letošnje leto tudi leto volitev. Prepričan sem, da bomo s sodelovanjem novih sindikalnih zaupnikov in že prekaljenih sindikalnih aktivistov tako reorganizirali naš sindikat, da bo še učinkovitejši...«	D. K.


* - §
¥ iBDUhl iških odimriii ___ F
Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije
Na povabilo republiškega odbora sta se mudila na obisku v Sloveniji Marcel Mostl in Alena Norovcova, predsednik in sekretarka Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelo-valne industrije Češke in Moravske (OS TOK). Udeležila sta se 34. seje izvršnega odbora našega sindikata, na kateri so ju seznanili z njegovim položajem in vlogo v državi in v Evropi, s kolektivno pogodbo dejavnosti in s procesom lastninjenja.
Visoka gosta iz Republike Češke je med drugimi sprejel tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič (na sliki).
Politična kraja
Sindikat kmetijstva in živilske industrije je mnogo pričakoval od Ustavnega sodišča, ki naj bi bilo v naši nepravni državi, kjer lahko država krade v interesu posameznih strank in interesnih skupin, zaščitnik okradenih. Prepričani smo bili, da plačevanja solidarnosti s premoženjem delavcev Ustavno sodišče ne bo verificiralo. Toda izkazalo se je, da je tako kot v preteklosti ta institucija samo orodje politike in so v njej ljudje, pri katerih pravdoljubje ni najmočnejše. Pri glasovanju se je pet od devetih odločilo v korist POLITIKE in štirje v korist pravice in pravne stroke.
Ločeno mnenje sodnikov, ki niso hlapci sistema, je v omenjenem mnenju našlo cel kup spornih odločitev, ki so produkt politične in ne pravne narave.
Pravno formuliranje in utemeljevanje kraje 45-odstotnega deleža premoženja enega dela predelovalne industrije je resnično ogledalo politične opredeljenosti Ustavnega sodišča.
Mnenje večine sodnikov, ki so za pravno utemeljitev politične kraje potrebovali več kot eno leto, je dokončno in za okradene pogubno. Politično obarvana presoja v stilu, da cilj opravičuje sredstvo, pa je odsev zlagane demokracije v naši državi. Danes so ti ustavni sodniki na strani oblasti, ki krade enim, že jutri bodo po našem globokem prepričanju ob spremembi razmerja sil pomagali drugim. Njihovo sprenevedanje in argumentiranje relativne enakosti pred zakonom ter utemeljevanje višjih ciljev je dobro znano vsem iz ne tako davne preteklosti. Podobne argumente še vedno uporabljajo v državah rajnke Jugoslavije tako Miloševičevi kot Tudmanovi razlagalci ustave.
Žrtev so tokrat zaposleni v tistem delu predelovalne industrije, ki so jo politični veljaki DEMOS-a dali na famozni seznam. Pri takšnih ustavnih sodnikih pa to žal ne bodo edine žrtve. Bog se usmili države, kjer se pravo sproti prilagaja političnim potrebam.
Delavci, ki so jih politiki tudi s pomočjo petih ustavnih sodnikov okradli, bodo imeli bistveno manjše pravice pri notranjem odkupu. Podjetja nimajo možnosti arbitraže na sodiščih in je administrativno določeni del za krajo z aktom ustavnega sodišča dokončno izgubljen.
Za boljše razumevanje naših trditev dobesedno navajamo odločitev dr. Petra Jambreka in kvarteta polito-pravnikov: »Poudariti je potrebno, da enakost pred zakonom ni absolutna, temveč zgolj relativna. Načelo enakosti zavezuje zakonodajalca, da sorodne situacije obravnava enako, kar pa ni ovira da različne obravnava različno. Ker je iskanje načinov in pogojev za lastninjenje po ustavi v pristojnosti zakonodajalca, mora imeti le-ta v PREHODNEM obdobju, dovolj prostora, da lahko uresniči in udejanji svoje pravne, gospodarske in POLITIČNE cilje, na način, ki ga oceni za najprimernejšega.«
Gornjemu mnenju postavljamo nasproti eno odklonilnih mnenj ustavnega sodnika, ki se s krajo ni strinjal:
»Ponovna vzpostavitev zadružne lastnine na ta način, torej poleg vračanja nekoč odvzetega zadružnega premoženja - z dodatnim državnim posegom v lastninsko strukturo prizadetih podjetij, tu celo brez kakršne koli kompenzacije je po mojem mnenju očitno protiustavna in tudi v nasprotju tako z načeli denacionalizacije kot tudi lastninskega preoblikovanja podjetij, s slednjimi pa je v očitnem nasprotju tudi obrazložitveni argument. Ža splošni cilj lastninskega preoblikovanja torej ni mogoče razglašati državne določitve funkcionalnih lastnikov, ampak njihovo iskanje oziroma pridobivanje v nekem avtonomnem procesu, v katerem so le izhodiščne pozicije zakonsko določene - in to seveda ob spoštovanju ustavnih načel pravne države, zlasti načela enakosti pred zakonom.«
Zadružniki, ki jih je revolucionarna oblast v imenu revolucije in interesa države oropala in okradla, kar je nedvomno res in tega ne izpodbijamo, vzpostavljajo svojo pravico na popolnoma identičen način. Vzpostavljajo jo na rovaš tistih, ki nič krivi po desetletjih trdega dela v imenu neke nove pravice in pravičenosti plačujejo ceho za zablode rdečega sistema.
Prevod komedije, ki jo je ustavno sodišče poslalo po več kot enoletnem presojanju, bomo posredovali mednarodnim sodnim institucijam in združenjem evropskih sindikatov, katerih člani smo.
Predvsem bo za Evropo zanimivo argumentiranje dr. Petra Jambreka, da ni zagotovljeno sodno varstvo vseh pravic s polno jurisdikcijo, ker še nismo ratificirali 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah.
ROS Kmetijstva in živilske industrije Slovenije
Robin Hood
Britanska legenda o Robinu Hoodu je splošno znana. Dogaja se v 12. stoletju, točneje - leta 1191. Anglija ječi pod jarmom princa Johna in njegovih nenasitnih normanskih prijateljev. Podložniki bi radi, da se kralj Richard Levjesrčni čimprej vrne iz križarskih vojn in vrne domovini mir in blaginjo. Številnim krivicam se upre Robin iz Locksleya. S prijatelji najde zavetišče v shenvoodskem gozdu, kjer predstavlja stalno nevarnost bogatim popotnikom, saj Robin Hood s svojo zeleno bratovščino vse velike krivice prinča Johna popravlja, ko obračunava z njegovimi valpti in naropane davščine vrača najbolj potrebnim. Princ John bi ga seveda rad onemogočil. Nastavi mu veliko pasti, toda Robin Hood je kos vsem zvijačam in nazadnje je za svojo zvestobo pravemu kralju nagrajen. Največja nagrada pa je seveda ljubljena Marian...
Dogodivščine Robina Hooda bodo na sporedu v soboto, 26. t.m. ob 11.20 na TVS 1.
Poklic: nezaposlen
Mednarodna obzorja, ki bodo objavljena zadnji ponedeljek v februarju, so nekakšen omnibus štirih prispevkov o nezaposlenosti. Sodelavci TVS Alja Košak, Marta Kos, Edo Žitnik in Igor Gruden so pripravili štiri poglede na ta problem, štiri prikaze, kako v štirih evropskih mestih (Londonu, Kolnu, Bruslju in Torinu) živijo z nezaposlenostjo in se borijo proti njej. Čeprav na stopnjo nezaposlenosti v posameznih državah vplivajo tudi nacionalne posebnosti, je vendarle mogoče reči, da tega problema nikjer ne bo mogoče rešiti v kratkem času. Potrebne bodo precejš-
DE KANAL - DE
nje gospodarske spremembe in kljub neznatnemu optimizmu še kar precej časa. Tako bo torej tudi v prihodnje še kar precej ljudi, ki bodo v uradne listine zapisovali - POKLIC: NEZAPOSLEN.
Mednarodna obzorja bodo na sporedu v ponedeljek, 28. t.m. ob 20.30 na TVS 1.
Leta 1991 je v uradnem izboru carmskega filmskega festivala zbudil posebno pozornost kitajski film Chenga Ka-iga, posnet po stari kitajski legendi o slepem mladeniču. Njegov učitelj mu je zaupal skrivnostno prerokbo: če bo svoje življenje povsem posvetil glasbi, bo potem, ko bo počila zadnja od strun na njegovem glasbilu - spregledal.
Ob mojstrovi smrti je mladenič prisegel, da bo nekega dne tudi on videl svet okoli sebe. Poslej je hodil od vasi do vasi in ljudem pel balade. Vsakič, ko mu je počila struna, je na dolgi vrvici naredil vozel. Leta so tekla, fant se je postaral in prebivalci vasi, ki jih je obiskoval, so ga imeli za svetnika. Medtem je tudi sam dobil slepega učenca, ki pa ga je bolj kot skrivnostna prerokba zanimala ljubezen. Po smrti dekleta, ki ga je ljubil, pa ga je vendarle obšla goreča želja, da bi spregledal. Skupaj s starcem je vsak večer prešteval vozle: 997, 998, 999. Samo še zadnji je manjkal! Se bo potem prerokba uresničila?
Navsezadnje to ni tako pomembno, saj je tik pred smrtjo mojster položil učencu na srce, naj nadaljuje z igranjem. Misel starca je bistvo filmskega sporočila: človekovo življenje naj prežema moč vere. In tako junaki zgodbe niso drugega kot metafore za upanje, mladost, ljubezen, smrt in poželenje.
Film, ki ga pazljivi in razmišljajoči gledalci nikakor ne smejo prezreti, bo na sporedu v sredo, 2. marca ob 20.35 na TVS 1.
SKEI je izdal lično brošuro z naslovom Nekatera najbolj pogosta vprašanja z nekaterimi najbolj pogostimi odgovori, ki jo je napisala njihova pravnica Lidija Jerkič. »Morda bodo tudi vam spodnje vrstice kdaj v pomoč,« je pripisala k uvodu in dodala: »Če se kdo želi pogovarjati o odgovorih in vprašanjih ali se o njih z mano prepirati, naj pokliče na (061) 312-246.«
Vprašanje:
Ali je mogoče fond ur za sindikalno delo s podjetniško KP zmanjšati? Ali se udeležba na sejah republiškega odbora všteva v fond ur?
Odgovor:
Določilo 50. čl. KPD opredeljuje minimalni fond ur, namenjen delu sindikalnih zaupnikov in članom sindikata za opravljanje sindikalnega dela med delovnim časom. Fond ur je s podjetniško KP mogoče povečati, v nobenem primeru pa zmanjšati.
Drugi odstavek citiranega člena izvzema iz fonda po prvem odstavku čas, namenjen sodelovanju v višjih oblikah sindikalne organiziranosti (območni odbori, odbor dejavnosti, organi sindikata dejavnosti in ZSSS). Časa, namenjenega za te vrste sindikalne dejavnosti, zaradi tega določila ni mogoče vštevati v določeni fond ur po KPD, temveč pripada poleg že določenega fonda.
Vprašanje:
Delavec je vložil zahtevo za varstvo pravic, vendar pa delavski svet nanjo ni odgovoril. Kaj mora storiti?
Odgovor:
ZTPDR v 80. čl. določa, da mora delavec v roku 15 dni od vročitve odločbe zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem organu v podjetju. 81. čl. istega zakona nalaga podjetju, da mora o zahtevi odločiti v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena. Če delavec z odločitvijo ni zadovoljen ali če organ v 30-
dnevnem roku ne odloči, ima delavec možnost zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču v nadaljnjih 15 dnevih. ZDR nadalje določa, da ima delavec pravico do sodnega varstva tudi po preteku 15-dnev-nega roka, če pristojni organ v organizaciji v predpisanem roku ne odloči o zahtevi delavca.
Vprašanje:
Ali je mogoče delavca upokojiti, če izpolnjuje enega izmed pogojev? Če je možno, kateri pogoj mora to biti in ali ga je mogoče dokupiti?
Odgovor:
Vprašanje se najbrž nanaša na delavce, ki so uvrščeni med trajno presežne delavce. To vprašanje obravnava 36. d člen ZDR, ki določa, da lahko delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, delovno razmerje preneha le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe ali če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev. Dokupiti je mogoče torej le zavarovalno dobo, pri čemer je predpogoj, da ima delavec izpolnjena zahtevana leta starosti.
ANEKS
k splošni kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Ur. I. RS, št. 34/93)
1.	člen
Izhodiščna plača za čas od 1. januarja 1994 dalje za prvi tarifni razred (količnik 1,00) znaša 27.560 SIT.
2.	člen
Pogodbeni stranki soglašata, da se izplačilni dan v dejavnostih, kjer se plače izplačujejo zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, zamakne vsak drugi mesec za en dan. Skupni zamik znaša največ pet dni.
3.	člen
Izhodiščna plača, določena s kolektivno pogodbo in tem aneksom, se do sprejema socialnega sporazuma oziroma splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo povečuje v skladu z lestvico, določeno v 4. točki 19. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.
Pogodbeni stranki sta soglasni, da se v primeru, če stopnja rasti drobno-prodajnih cen v posameznem četrtletju preseže 4 %, ponovno pogajata o izhodiščni plači.
4.	člen
Pogodbeni stranki soglašata, da se zaradi olajšanja gmotnega položaja delavcev v prvih štirih tarifnih razredih ne glede na določbe kolektivnih pogodb dejavnosti, zakona o delavcih v državnih organih in zakona o plačah delavcev v vzgojno izobraževalnih zavodih v obdobju od 1. 1. 1994 do uveljavitve zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih za določanje plač upoštevajo naslednji količniki:
Tarifna skupina	Količnik
I.	1,10 1,15 1,20
n.	1,25
	1,30
	1,35
m.	1,40
	1,50
	1,55
	1,65
IV.	1,70
	1,80
	1,90
	2,00
Pri razvrščanju delavcev znotraj tarifnih skupin se upošteva razvrstitev tipičnih delovnih mest, ki je priloga zakona o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih (Poročevalec Državnega zbora št. 35/ 93) tako, da se objavljeni količniki v tarifnih skupinah od I.-IV. povečajo za 0,10.
Vlada RS bo določila količnike v skladu s prednjima dvema odstavkoma za delavce v državnih organih in delavce v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih.
Za koordinacijo sindikatov:	Za vlado Republike Slovenije:
Vinko Kastelic	Jožica Puhar
Skupna izjava
Pogajalski skupini sindikatov in Vlade za kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti sprejemata naslednjo izjavo:
1.	Pogajalski stranki načelno soglašata s postopnim približevanjem izhodiščne plače v negospodarskih dejavnostih z izhodiščno plačo v gospodarstvu.
2.	Stranki soglašata, da je ob tem približevanju mogoče določiti odstotek odstopanja med izhodiščnima plačama med gospodarstvom in negospodarstvom.
3.	Stranki soglašata, da v času pripravljanja zakona o javnih uslužbencih, vendar najkasneje do 1. 10. 1994, proučita strokovne podlage za omenjeno razliko in se dogovorita o dinamiki tega postopnega prilagajanja.
Za koordinacijo sindikatov	Za pogajalsko skupino
negospodarstva	vlade
Vinko Kastelic	Jožica Puhar
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn®
lil
u romihličlfih nrihnvih
_______unDurin
Sindikat delavcev -1 *■ prometa in zvez
Ali si minister za promet in zveze res lahko privošči javno zanikanje veljavne panožne kolektivne pogodbe?
Med delavci Podjetja za vzdrževanje avtoces se še ni polegel nemir zaradi odločitve državnega zbora, da bomo s 1. julijem 1994 prešli na nov način pobiranja cestnine na avtocesti. Julij se nezadržno približuje, za delavce - pobiralce cestnine pa kljub obljubam ministra za promet in zveze, pri katerem smo bili lani jeseni zaradi te problematike, ni bilo storjeno še nič. Vse, kar smo na tem področju zasledili, je bil »posvet o cestnini«, ki ga je 15. februarja letos pripravila Družba za raziskave v cestni prometni stroki. Poleg domačih so na posvetu sodelovali tudi nekateri tuji strokovnjaki. Na to temo je bila organizirana tudi okrogla miza; pa tudi ta ni pripomogla k razjasnitvi načina pobiranja cestnine v Sloveniji po 1. juliju letos, od česar je odvisno precejšnje število delavcev. Jasno je samo eno, da se država tolarju od pobrane cestnine na avtocestah ne bo odpovedala, saj gre za kar zajeten kupček denarja. Lani se je s cestninami nateklo približno tri milijarde tolarjev in le 28 odstotkov je bilo porabljeno za funkcioniranje služb avtoceste.
To pa ni edini problem, ki pesti delavce in sindikaliste avtoceste. Prejšnji teden nas je direktor obvestil, da Družba za izgradnjo avtocest - investitor del, ki jih izvaja Podjetje za vzdrževanje avtocest, ne priznava panožne kolektivne pogodbe. V pogajalskem postopku je Pogodba o rednem vzdrževanju in varstvu avtocest Republike Slovenije v letu 1994. Iz vsebine predloga pogodbe je razvidno, da pri priznavanju stroškov omenjena družba ne upošteva veljavne panožne kolektivne pogodbe, ampak tudi le delno splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, kakor jim pač ustreza.
To je bil razlog, da je direktor PVAC v skladu z obvezo iz panožne kolektivne pogodbe obvestil sindikat o nastalih razmerah.
Sindikalna konferenca, ki smo se je udeležili tudi mi, je ostro reagirala in direktorja opozorila na škodljive posledice take pogodbe. Zahtevala je spoštovanje kolektivne pogodbe za cestno gospodarstvo, sklenjene in podpisane decembra lani, registrirane na Ministrstvu za delo 17. januarja letos in objavljene v Uradnem listu RS dne 4. februarja z veljavnostjo od 1.1.1994. To zahtevo smo pisno posredovali Družbi za avtoceste in o njej obvestili tudi direktorico za upravljanje in vzdrževanje avtocest, sopodpisnika panožne kolektivne pogodbe - združenje za promet in zveze pri GZS, Ministrstvo za delo, Ministrstvo za promet in zveze in Republiški inšpektorat za delo. Hilda Žežko, sekretarka
GAST: OGLEDALO PROSTORA ALPE-JADRAN
Medtem ko se pri nas še vedno le pogovarjamo o temeljnih smernicah razvoja turističnega gospodarstva in ko vladni možje ne kažejo kakega posebnega zanimanja za to dejavnost - pa čeprav sami še kako radi potujejo - si turistični delavci v sosednji Avstriji zadovoljno manejo roke. In to iz leta v leto bolj, saj jim ta veja gospodarstva prinaša bajeslovne vsote cvenka. Ja, sosedje bolj malo debatirajo in modrujejo, zato pa toliko več delajo. V turizmu je namreč domala že vse »iznajdeno«, vse pogruntano. Le rokave je treba zavihati.
Za turizem pravijo, da je pravi fenomen gospodarstva. In res je. Medtem ko v industriji in tudi v drugih dejavnostih na veliko odpuščajo delavce, je v turističnem gospodarstvu iz leta v leto več zaposlenih. To kajpak ni naključje, saj je na svetu iz leta v leto več turistov, ki vse večji del svojih prihrankov namenjajo za potovanja in spoznavanje neznanih krajev.
Lani je pohajkovalo po zemeljski obli že več kot 500 milijonov turistov, samo Evropo pa je obiskalo 300 milijonov ljudi. Vsa ta množica turistov je za svojo »radovednost« odštela 324 milijard ameriških dolarjev. To pa je podatek, ki je vsekakor vreden pozornosti. Posebno v državah, kot je Slovenija, kjer imamo prav na področju turističnega gospodarstva še toliko neizkoriščenih možnosti. Sicer pa ob vsem tem ne gre pozabiti najbolj bistvenega: to je napoved strokovnjakov, da je turizem šele nekje na sredi svoje poti in da se bo v prihodnje zavrtelo v tej »industriji« še neprimerno več denarja.
Od držav, ki imajo sorazmerno največ od svetovnega turističnega kolača, je na prvem mestu sosednja Avstrija. Na prebivalca namreč iztrži od turizma
nekajkrat več kot denimo Švica, Italija, Francija, Španija... Samo lani so zabeležili v Avstriji skoraj 200 milijonov prenočitev, v žepe pa so na račun turizma pospravili 350 milijard šilingov. Pa še to: na deset turistov je v Avstriji osem tujih. Devizni priliv od te dejavnosti je bil lani v Avstriji za 4 odstotke večji kot leta 1992. Zmogljivosti so gostom na voljo poleti in pozimi, najbolje pa so izkoriščene tiste, ki se ponašajo s štirimi ali petimi zvezdicami. Za drugo-in tretjerazredne zmogljivosti je v Avstriji vse manj zanimanja. Ljudje bolj gledajo na kakovost, pa manj na ceno. Kot povsod na svetu.
Pravi kažipot avstrijskega turističnega gospodarstva je vsakoletni strokovni sejem GAST, ki bo letos od 12. do 16. marca. Kot vsako leto bo tudi to pot sejem v Celovcu, že 26. zapovrstjo. Na njem bo sodelovalo več kot 700 razstavljalcev iz Avstrije in sosednjih držav, tudi 24 iz Slovenije. GAST, ki je poslovno okno v svet za dežele Alpe-Jadran, odlikujejo tudi številne strokovne prireditve z mednarodno udeležbo. Tako se bodo v času sejma med dragim pogovarjali o »prodaji v turizmu«, »pridobivanju toplote iz hlajenja in odpadnega zraka«, »ali predstavljajo seminarji zaslužek«, »poti do prijetnega in udobnega dopusta«, »čistih rešitvah in čistem okolju« in podobnih stvareh, ki so v turističnem gospodarstvu še kako aktualne.
Predstavniki slovenske gospodarske zbornice zagotavljajo, da bodo to pot poskrbeli za dostojno predstavitev naše mlade države. In prav je tako, saj bi bilo res škoda, če bi zamudili izjemno možnost za promocijo, ki se nam ponuja le nekaj kilometrov od državne meje.
Anrej Ulaga
BODO ODPADKI ODPLAKNILI OBUST?
V času, ko se Maribor duši v gospodarskih in Socialnih težavah, ko je v regiji brezposelnih že več kot 32.000 delavcev, tamkajšnja mestna oblast že nekaj mesecev največ svojega časa in energije posveča reševanju problemov, verjeli ali ne, ki jih povzročajo komunalni odpadki.
Problem je preprost: stara deponija za komunalne odpadke na Pobrežju v Mariboru bo kmalu polna, zato Maribor potrebuje novo. Vendar pa nove deponije oziroma sodobnega centra za ravnanje z odpadki noče imeti na svojem območju nobena krajevna skupnost. Ko so pred dvema letoma strokovnjaki predlagali, naj bi novo deponijo za odpadke zgradili na območju Korene, so razburjeni občani organizirali prve demonstracije v zgodovini tega kraja ter uvedli celo nekakšne vaške straže, ki so fizično varovale ogroženo območje in preprečevale dostop raznim komunalnim in urbanističnim strokovnjakom in drugim Obči-
narjem. Nič boljše se Občinarji niso odrezali v Hočah: kakor hitro so prebivalci te krajevne skupnosti izvedeli za mnenje strokovnjakov, po katerem bi bilo možno zgraditi novo deponijo tudi v Hočah, so postavili zapore na cesti Maribor--Ljubljana in zagrozili s še hujšimi pritiski.
Občinskim možem ni preostalo drugega, kakor da so začeli obljubljati, da bodo vsi, ki bodo živeli v okolici nove deponije, dobili odškodnino, saj bo deponija dejansko zmanjšala vrednost njihovih nepremičnin na trgu, povzročala pa bo tudi neprijetne vonjave. Obljube o odškodnini doslej niso uspele omehčati še nobene krajevne skupnosti, zato pa so se jih z obema rokama oklenili prebivalci ob stari deponiji na Pobrežju in izsilili odškodnino. Tako je bilo komunalno podjetje Snaga že letos prisiljeno dati trem krajevnim skupnostim nemajhno odškodnino, nakar so se krajani med seboj pošteno skregali, saj se niso mogli dogovo-
riti, komu iz deponije bolj smrdi pod nos in komu manj.
Spričkali pa se niso samo občani na Pobrežju, pač pa tudi poslanci v mariborskem lokalnem parlamentu, saj je posebna preiskovalna komisija družbenopolitičnega zbora ugotovila, da je mariborska vlada z nizozemsko družbo ECH Group podpisala menda pravno in vsebinsko sporno pogodbo, po kateri ta nizozemska firma pripravlja raziskavo o ravnanju s komunalnimi odpadki v mestu. Komisija je ocenila, da je pogodba škodljiva ne samo za Maribor, pač pa tudi za Slovenijo in je zato zahtevala sankcije za odgovorne, vendar poslanci njenega poročila niso sprejeli. Zdi se, da sedaj na mariborski občini pristojni vsak po svoje in po svojih poteh in kanalih poskuša urediti problem z odpadki, hkrati pa drug drugemu mečejo polena pod noge.
Če pristojni ne bodo uspeli rešiti medsebojnih nesporazumov in nesporazumov s krajevnimi skupnostmi, bo stara
KUPUJMO
SLOVENSKO.
v V v v v v v v v v v v
Na akcijo ZSSS so se doslej odzvali
Podjetje
1.	VIPI d.o.o., BREZJE
2.	SALONIT, Anhovo
3.	MAKRA d.o.o., Ig
4.	PIVOVARNA LAŠKO, Laško
5.	IRBIS d.o.o., Ilirska Bistrica
6.	TOLO Tovarna lahke obutve, Šentjur
7.	DROGA PORTOROŽ, Portorož
8.	MLM PREDELAVA BAKRA d.o.o., Maribor
9.	SLOVIN, Ljubljana
10.	EMA d.o.o., Celje
11.	TOVARNA TAPET, VETA d.o.o. Ljubljana Polje
12.	ELLES d.o.o., Borovnica
13.	METALNA Maribor
14.	AGEAPOL d.o.o., Volčja Draga
15.	M CLUB, Velenje
16.	ORODJARNA d.o.o., Trbovlje
17.	PIVOVARNA UNION, Ljubljana
18.	METALNA MARIBOR, Maribor
19.	SATURN p.o., Žlebe
20.	VOZILA GORICA, Šempeter pri Gorici
21.	AKRIPOL, Trebnje
22.	ZVEZA ZADRUG PANONKA z.b.o., Murska Sobota
23.	LOGO d.o.o., Lendava
24.	ROTO d.o.o., Čemejavci
25.	DVNACAST d.o.o., Lož
26.	ROŽCA Trgovsko podjetje Jesenice
27.	EME INGINEERING, Slovenska Bistrica
28.	RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA, Trbovlje
29.	CORONA d.o.o., Reteče
30.	TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA, Medvode
31.	INDUSTRIJA PLETENIN »IN-PLET«, Sevnica
32.	TOBAČNA TOVARNA d.o.o., Ljubljana
33.	ZDRUŽENJE MANAGER, Ljubljana
34.	AIR MAAT d.o.o., Povir Sežana
35.	FRUCTAL P.O., Ajdovščina
36.	SVEA LESNA INDUSTRIJA, Zagorje
deponija komunalnih odpadkov na Pobrežju polna, predno bo zgrajen nov center za ravnanje z odpadki. V tem primeru se bodo Mariborčani dušili ne samo v gospodarskih in socialnih težavah, ampak tudi v lastnih odpadkih. Zato v Mariboru ni malo tistih, ki ugotavljajo, da lahko zapleti in medsebojna prerekanja o ravnanju z odpadki prej ko slej odplaknejo tudi mariborsko lokalno oblast.
Tomaž Kšela
Piše: Vlado Babič
Pismo iz Beograda
Crvena
zastava
donna tako velika grešnica, da so ji morali za mučitelja, ki ga mora prevzgojiti, dodeliti Joviča.
Vrnimo se v bruto sedanjost. Dokler je dr. Borisav lahko pomagal, je šlo Zastavi dobro. Kar najbolj zaščitena s carinami in z monopolnim položajem na trgu je, državni miljenček, zrasla v giganta. Cel Kragujevac z okolico vred je živel za tovarno in od nje. Ficki, stoenke in yugi so osvojili ceste bivše Jugoslavije in se pojavili celo na svetovnem trgu.
Tako je šlo, dokler je teklo tudi vse drugo v bivši državi. Začetek konca Crvene zastave se je časovno ujel z megalomanskim načrtom o prodoru na ameriški trg. Toda čeprav so nas mesece prepričevali o velikanskem uspehu posla stoletja in najn prek TV kazali vse kupce guga v ZDA, zloma tega posla hi bilo rrmgoče dolgo skrivati. Ko je potonila Yugo-America, je za seboj potegnila cel Kragujevac. Vendar je
Slovenska industrijska proizvodnja se od lanskega julija naprej hitro povečuje. Decembra lani (zadnji mesec, za katerega imamo podatke o strukturi dejavnosti) je na Slovenskem živahno naraščala tako proizvodnja opreme in reprodukcijskega materiala kot proizvodnja življenjskih potrebščin. Kako razprostranjeno oziroma strnjeno je bilo izboljšanje proizvodnje opazujemo z izračunom difuznega indeksa. Vrednost nad 50 pomeni, da so se medletni rezultati panog danega sektorja, na primer celotne industrije ali pa samo proizvodnje opreme, reprodukcijskega materiala oziroma življenjskih potrebščin, v povprečju izboljšali, pod 50 pa, da so se poslabšali. Za celotno industrijo je bil decembra difuzni indeks 55, kar kaže rahlo izboljšanje (v povprečju se je pri več panogah medletni rezultat izboljšal kot pa poslabšal), ki pa je bilo strnjeno zlasti v proizvodnji potrošnega blaga (decembra 67). Pri proizvodnji reprodukcijskega materiala je bil decembrski difuzni indeks 55, pri proizvodnji opreme pa 25.
Slovenska proizvodnja opreme je lani od aprila do septembra hitro upadala, oktobra pa je začela nihati. Decembra je zanihala navzgor. Zaradi predhodnega upadanja in izjemno visoke predlanske decembrske ravni je bila slovenska proizvodnja opreme decembra lani za skoraj 12% manjša kot pred letom. V vseh dvanajstih lanskih mesecih skupaj je bila slabe 4% pod primerljivo predlansko ravnijo. Produkcija opreme je bila lani decembra 62%, v celem letu pa 56% nižja kot v času svojega največjega primerljivega obsega leta 1986. Med proizvajalci opreme se je decembra v primerjavi z novembrskim izboljšal samo medletni rezultat pri proizvodnji vozil. Povsod drugod je bil medletni rezultat decembra lani slabši kot v novembru, vendar pa je bil pri dejavnosti elektroindustrije še vedno nad primerljivo predlansko ravnijo (podobno tudi v celem lanskem letu), pri strojegradnji in ladjedelništvu pa globoko pod njo.
Podobno kot celo zadnje leto so zaloge neprodanega blaga pri slovenskih proizvajalcih opreme upadale tudi lanskega decembra in bile skoraj 35% manjše kot v decembru 1992. Sodeč po zalogah se, med proizvajalci opreme, izboljšuje zlasti povpraševanje po izdelkih elektroindustrije. Rast oziroma upadanje slovenske proizvodnje opreme bo leta 1994 odvisno zlasti od aktivne oziroma pasivne zunanjetrgovinske politike naše države oziroma dejstva, ali bo slovenska gospodarska politika dopustila nihanje tečaja v značilnem cob-ujebu, t.j. »pajčevini«, ki jo pleteta ponudba in povpraševanje po devizah. Če bo tako, bo z deviznim tečajem in donosnostjo prodaje na tuje nihala tudi slovenska proizvodnja opreme. Deloma utegnejo na dejavnost tega sektorja ugodno vplivati obljubljam izvozni krediti (garancije izvozne družbe), v manjši meri pa tudi nadaljevanje rasti domače investicijske porabe.
Proizvodnja reprodukcijskega materiala se je decembra lani povečevala in bila že slabih 5 % nad ustrezno predlansko ravnijo, celo lansko leto skupaj pa za enak odstotek pod njo. V samem decembru je bila 39% manjša od svojega največjega decembrskega obsega, doseženega 1983 in 1988, celo lansko leto skupaj pa je bila 34 % pod svojo največjo primerljivo ravnijo v letih 1985 in 1986. Med proizvajalci tega sektorja je bila decembra lani večja kot v enakem mesecu predlani proizvodnja premoga in predelava nekovin ter dejavnost večine visoko uvozno odvisnih panog - barvaste in črne metalurgije, proizvodnje papirja, predelave kavčuka ter proizvodnje polizdelkov v kemijski, tekstilni in usnjarski industriji. Po drugi strani iz Slovenije praktično izginja proizvodnja rud barvastih kovin, zaradi mrzle zime pa je bila sorazmerno globoko pod primerljivo predlansko ravnijo dejavnost gradbene industrije, pridobivanje nafte in zemeljskega plina, proizvodnja nekovinskih mineralov ter proizvodnja žaganega lesa. Zaradi premajhnega povpraševanja je že nekaj časa v krizi proizvodnja krmil.
Kljub hitri rasti dejavnosti se zaloge neprodanega blaga pri slovenskih proizvajalcih reprodukcijskega materiala še naprej zmanjšujejo. Decembra lani so bile skoraj 11% manjše kot v enakem mesecu predlani. Nadaljnja rast slovenske proizvodnje reprudukcij-skega materiala bo odvisna zlasti od domačega reprudukcijskega povpraševanja. Morebitna aktivna zunanjetrgovinska in večja zaščitna politika ga utegne povečati z okrepljeno uvozno substitucijo. Dejavnosti tega sektorja bodo koristili tudi nekateri načrtovani državni nakupi (izdatki za gradnjo in opremo). Po drugi strani pa je povsem možno, da država z visokimi davki, okrepitvijo deviznega tečaja tolarja, ustvarjanjem gospodarskega pesimizma zaradi konflikta med delavci, vlado in gospodarstvom konjunkturo na Slovenskem zopet zavre. To bo brez dvoma nadpovprečno močno prizadelo prav sorazmerno toge oziroma težko prilagodljive, a z dragimi investicijami financirane proizvodnje ne morejo niti ekonomično skrčiti niti preusmeriti proizvajalcev reprodukcijskega materiala.
Proizvodnja življenjskih potrebščin je decembra lani naraščala in bila skoraj 10%, celo leto 1993 pa 0,2% večja kot v enakem obdobju leta 1M2. V primerjavi s svojim največjim dosedanjim obsegom, dosezemm leta 1987, je bila lani decembra nižja za 29 %, celo leto pa za 31 %. Med proizvajalci potrošnega blaga je bila v zadnjem lanskem mesecu najviše nad primerljivo predlansko ravnijo proizvodnja raznovrstnih izdelkov (37%), predelanih kemičnih izdelkov (23%), obutve (20%) in izdelkov prehrambene industrije (19%). Odstotki kažejo, kako globoko pod zmogljivostmi je bila predlanska dejavnost teh panog, pa tudi dejstvo, da se skupaj s krčenjem proizvodnje (ob nizkem povpraševanju) ne zmanjšujejo tudi zmogljivosti. Zadnje čase je 'med proizvajalci potrošnik dobrin v največjih težavah proizvodnja tobaka, v nekoliko manjši meri pa tudi proizvodnja pijač.
Od lanskega novembra dalje upadajo tudi zaloge neprodanih življenjskih potrebščin. V decembru so bile dobre 4% manjše kot pred letom. Očitno se povpraševanje po izdelkih tega sektorja zaenkrat (vsaj do decembra 1993) še krepi. Temu sta botrovala realna rast plač in hitrejše drsenje tečaja tolarja (skupaj z inflacijo v državah naših kupcev) od slovenske inflacije. Recesijsko usmerjena fiskalna politika utegne s povečanjem davkov ob danem obsegu javne porabe najprej prizadeti prav proizvajalce življenjskih potrebščin. Od njih se bo recesija z znižanim reprodukcijskim in investicijskim povpraševanjem širila tudi na proizvodnjo reprodukcijskega materiala in deloma opreme. Podoben učinek bo imelo tudi morebitno nadaljevanje pasivne tečajne politike, značilne za lanski december in letošnji januar.
Še bolj kot po dr. Borisovu Joviču (tistem predsedniku predsedstva bivše SFRJ, ki leta 1991 ni hotel prepustiti stolčka svojemu legalnemu in legitimnemu nasledniku Hrvatu Stipetu Mesiču, po razpadu SFRJ pa je nekaj časa imel pomembno vlogo v takoimenovani ZRJ kot Miloševičev pion, op. prev.) je Kragujevac znan po Crveni zastavi, tovarni avtomobilov, kamionov, osebnega in drugega orožja. Zgodbi ali usodi Joviča in Zastave sta se v minulih desetletjih prepletali. Zastava je Joviča izstrelila v orbito, tedaj je bil še nepomemben načelnik kadrovske službe, on pa ji je z višin svojih partijskih in državniških funkcij omogočal neoviran razvoj. Zdaj, ko Zastava ne kaže skoraj nobenega znamenja življenja in ko je jasno, da se nekoč v prihodnosti lahko obudi v življenje samo kot Fiat, Suzuki ali Hgundai, se tudi znameniti dr. Jovič pojavlja samo še v šalah. Eden izmed vicev pripoveduje, da je Miloševič umrl in se je oglasil na ustreznem okencu v peklu, da bi ga razporedili. Uslužbenka ga je takoj našla na vrhu seznama grešnikov in mu v skladu z zaslugami dodelila eno najhujših mučilnic. Sloba je mučenje, poniževanje in kuhanje v kotlu dostojanstveno prenašal vse do trenutka, ko je opazil, kako se dr. Borisav Jovič sprehaja z Madonno pod roko in kako ji nekaj šepeče na uho. Znani občutek za pravico ga je odnesel naravnost v oddetek za pritožbe. Uslužbenec se je za trenutek zmedel, saj Joviča ni mogel takoj poiskati na seznamu. Ko pa je pogledal pod rubriko Madonna, je zgroženemu Miloševiču razložil, da je Ma-
Zastavo še bolj prizadelo trganje poslovnih vezi na domačem trgu. Čeprav so v Kragujevcu na ves glas dokazovali, da Zastava lahko uspeva sama, plastike iz Splita, svetlobne in regulacijske tehnike iz Slovenije itd. ni bilo mogoče nadomestiti.
Danes daje Crvena zastava žalostno podobo. V tovarni, ki lahko izdela 200.000 vozil in ima 50.000 delavcev, ki počivajo doma ali v tovarni, lani niso izdelali niti enega vozila. Napol so sestavili le 5.000 avtomobilov, ki na dvorišču tovarne čakajo na boljše čase.
Novo leto in novi dinar oblasti izkoriščajo za to, da sejejo nove iluzije tudi med delavci Crvene zastave. Prva novica v TV dnevniku je bila, da so izdelali 100 avtomobilov. Vodstvu in delavcem obljubljajo posojila, s katerimi bo mogoče do sredine leta izdelati 5.000 vozil. Ker pa zdaj, ko se vlada bojuje zoper inflacijo, tega denarja ni, bodo tudi najbolj lahkoverni kmalu spoznali, da je država dvignila roke od svojega nekdanjega miljenčka. Da bi rešili, kar se rešiti da, predvidevajo ustanovitev Zastave Agrar, ki bi zaposlila velikanski presežek delavcev. Delavci tako ne bi prekinili delovnega razmerja s tovarno, dobili bi denar, da bi se vrnili na njive in pašnike, podjetje pa bi jim odkupilo vso prirejo zajcev, pridelek žita, sadja in zelenjave. Kaže, da bodo v Kragujevcu ostali samo tisti delavci, ki imajo v času krize zagotovljen trg za svoje izdelke. To so predvsem delavci v Zastavini tovarni osebnega in drugega orožja in tisti, ki delajo za tekočim trakom novega vozila, razvitega v razvojnem inštitutu Crvene zastave - invalidskega vozička.
LEPO TEŽKO GOVORIM, GRDO PA NOČEM
Jelko Kacin je bil član ekipe, ki je za Sklad za razvoj skušala sanirati novomeško tovarno počitniških prikolic Adrio-Cara-van. Kasneje, ko je ekipa že prenehala delati, je v javnosti nekajkrat izrazil svoj kritičen odnos do postopkov Sklada za razvoj kot večinskega lastnika omenjene tovarne. Hoteli smo zvedeti kaj več podrobnosti o vzrokih za njegovo nezadovoljstvo in tule je skrajšani zapis pogovora z njim. Jelko Kacin je v nekdanji sanacijski ekipi opravljal delo menedžerja za del marketinga (za nove in nadomestne trge).
Uvodoma je Kacin poudaril, da nima namena niti pristojnosti ocenjevati vsega početja Sklada, govoril bo torej izključno o svojih lastnih izkušnjah. Potem je nadaljeval: »Kar se tiče odnosa Sklada do Adrie-Caravan, z njim nisem zadovoljen. Lahko bi jim zameril zelo dolg postopek sprejemanja odločitev. Če je firma v krizi, je neskončno zavlačevanje z odločilnimi potezami prej škodljivo kot dobrodelno. Drugo, kar lahko zamerim, je to, da Sklad ni dovolj podpiral menedžerske ekipe. Če menedžer nima trdnega zaledja, je pri nastopanju do tujih partnerjev manj odločen, kot bi lahko bil. Pri osvajanju novih in nadomestnih trgov mora podjetje imeti dolgoročnejšo vizijo, predvideti mora poteze za najmanj leto, dve vnaprej. Brez tega menedžer zelo težko uresniči tisto, kar si lastnik morda želi.«
Katere odločitve je Sklad kot večinski lastnik sprejemal prepočasi?
»Uvodoma bi dejal, da lastniku želim, da bi v bodoče zanj bila Adria čimmanjši problem, se pravi, da bi začela kazati večje pozitivne sadove, kot jih je še takrat, ko sem bil še sam sestavni del sanacijske ekipe Adrie-Caravan.
Ko gre za reševanje kake blagovne znamke, so pomembni trije dejavniki. Podjetje je uspešno, če zna narediti izdelek, če ga je sposobno posodabljati in če ga zna dobro prodajati. V Adrii so znali in znajo delati prikolice in yem, da bi s kadri, ki jih imajo, bili sposobni razviti novo generacijo prikolic. Če na jih hočejo tudi prodati, bi
morali narediti zelo agresivne poteze v zunanjetrgovinski mreži.
Verjetno so Sklad, upravni odbor Adrie in njen generalni direktor po odhodu naše ekipe največji del svojih moči usmerili v obvladovanje evropskih trgov. Domnevam, da so pripeljali nove kadre, najbrže načrtujejo velike marketinške akcije, verjetno so se reorganizirali. Vsaj logične bi take poteze bile. Vendar nimam dokazov, da so jih zares naredili.«
-	Ali je iz vaših besed mogoče sklepati, da za časa dela vaše, se pravi Novolinove ekipe v Adrii Sklad ni reagiral na takšen način?
»Jaz kot nameščenec Sklada lahko rečem le, da ima lastnik vedno prav. Kakšne rezultate pa ta njegov prav prinese, je pa že druga zgodba.«
-	Bi bili bolj konkretni?
»Jaz bi o tem težko presojal.
Po vsem tem ne vem namreč, kaj je bil cilj Sklada, niti ne vem, kaj je cilj Sklada. Vem, da Adria predstavlja za Sklad problem, in eden od načinov, da problem razrešiš, je, da se ga znebiš. Ker se je Sklad odločil za prodajo Adrie, razumem, da se je na tak način skušal rešiti problema. Vem pa tudi, da do danes ni Adrie prodal.«
-	Zamisel Sklada je bila, podjetja, ki jih je prevzel, očistiti starih finančnih bremen in zmanjšati stroške tekočega poslovanja, ohraniti zdrava jedra in ta potem prodati...
»Adria se je kadrovsko stroškovno zmanjšala, vendar kadrovsko tudi osiromašila. In nisem zasledil, da bi v Adrio
U8W ^
Delnice; Vrste desnic; Osnovni vložki in poslovni deleži, Partnerstvo - osnova modernega podjetništva; Notranji delničarji kontrolirajo družbo; Delovno razmerje in delničarstvo; Upravljanje delniške družbe; Divja privatizacija; Način zbiranja denarja za manasersmo-delavski odkup; Tuji lastniki slovenskih podjetij.
Cena knjige 2.500 SiT + S-odstotrsi prometni davek: 2.625.00 SiT.
Narcčrte jo lahko tudi pri Č2P Enotnost, Ljubljane, Dalmatinova 4, telefon 321-255, telefaks 311-956,
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo Gojka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:.
pripeljali kakega novega menedžerja ali da bi v prodaji v Novem mestu zaposlili nove ljudi. Če so jih morda v tujini, pa mi ni znano.«
- Še pred kratkim ste dejali, da ima Adria vse možnosti, da uspe.
»Adria lahko tudi uspe, uspeh pa ni odvisen od moje ocene. Vendar je treba sprejeti nekatere odločitve. Na prmer:
O Skladu težko govorim lepo, grdo pa nočem
o tem, kaj storiti z bremeni iz preteklosti, ki s tekočim poslovanjem nimajo veliko zveze, ga pa lahko močno finančno obremenijo. To se je Adrii že dogajalo, izgubila je tudi veliko ugleda in denarja na tujem. Toda to so objektivne danosti, s katerimi se je treba soočiti. Mislim, da v Adrii skoraj niso mogli izbrati za položaj generalnega
direktorja in torej za soočenje s temi problemi boljšega človeka, kot so ga. Danilo Plesničar je v podjetju že zelo dolgo, bil je tudi že glavni direktor in direktor prodaje že prej in tudi v naši sanacijski ekipi. Vprašajte ga, koliko so zaposlili novih kadrov, kako so reorganizirali prodajno mrežo v tujini. Če vam ne bodo mogli ali hoteli odgovoriti, potem ne vidim nobenih sprememb na bolje. Gospod Plesničar je svoj čas ponovno zaposlil tudi direktorja podjetja v tujini, ki še danes prinaša lepo izgubo.«
-	Omenili ste, da Sklad kot večinski lastnik ni naredil povsem jasnih potez, pravih potez...
»Sklad me kot menedžerja, ki je hodil po tujini, ni obvestil, da namerava Adrio prodati. Tako me je postavil na laž, saj sem tujim poslovnežem na vprašanje, ali res nameravamo Adrio prodati, odločno odgovarjal, da to ne drži, pač pa da podjetje saniramo. Tako so ravnali tudi drugi moji kolegi. Sklad s svojimi menedžerji preprosto ne bi smel tako ravnati. Če si to dovoli na domačem trgu, morda to ni problem. Če pa menedžerji firme iz neke države, ki je ambiciozna in se zelo trudi obdržati obstoječe trge in osvojiti še nove, počnejo tako, kot sem opisal, potem niso videti neresni samo oni, ampak na neki način tudi vse gospodarstvo, iz katerega izhajajo.«
-	Ob neki priložnosti ste tudi dejali, da je filozofija Sklada za razvoj »ozdraviti podjetje za vsako ceno - pa
Piše: Stane Uhan
nesistematična plačna Minita
Ime in priimek podpisnika:...................
Račun bom(o) plačai(i) v zakonitem roku. Ind. kupcem pošiljamo po povzetju.
Podpis naročnika
Poslovodni delavci
Gre za zakon, ki ima takle naslov: »Predlog zakona o plačah poslovodnih delavcev s posebnimi pooblastili v pravnih osebah s področja gospodarstva, ki imajo v trajnem kapitalu tudi družbeni kapital« (25 besed).
Vendar ne smemo o vsebini zakona sklepati samo po njegovem naslovu. Kar je vredno temeljitejšega premisleka, je dejstvo, da se upravni organi (vlada) vse bolj poslužujejo normiranja tistih segmentov v gospo-darstvu, ki so v razvitem svetu urejeni tržno in ne administrativno.
Za zakon o plačah poslovodnih delavcev je vlada med razlogi za njegov sprejem zapisala tudi ugotovitev, da so plače poslovodnih delavcev v premajhnem delu vezane na uspeh podjetja in da je zato primerna zmernost pri določanju njihovih plač. To kani doseči s tem zakonom, še več, pričakuje celo finančni učinek na podlagi posebej predpisanega prispevka v primerih prekoračitve višine (600.000 tolarjev) najvišjih plač. Dodajmo še določilo o javnosti teh plač, pa smo povedali vsa bistvena določila tega zakona, kakršnega je predlagala vlada.
Sindikat Neodvisnost - KNSS pa je predložil svoj predlog zakona. Utemeljil ga je s tem, da neurejeni lastninski odnosi v podjetjih ne omogočajo nadzora nad višino plač poslovodnih delavcev. Poleg tega pa v tem sindikatu menijo, da je treba izplačila (pre)visokih plač, ki se (pre)večkrat izplačujejo zelo poljubno, bodisi onemogočiti ali pa kaznovati z visokimi zneski. Zgornja meja se postavlja s posebnim obrazcem.
Dvomim o upravičenosti urejanja problematike visokih oz. najvišjih plač z zakoni. Zakaj?
V razvitih gospodarstvih so najvišje plače obravnavane takole:
1.	Obstajajo (ne povsod) dogovorjeni (ne predpisani) načini oblikovanja osnovnih plač, kakor tudi tistih, ki naj bi bile odvisne od uspešnosti menedžerja in podjetja. Dogovor velja tudi še za druge oblike prejemkov (bonusi, dividende idr.), pri nas imamo sicer kriterije združenja Manager, ki pa še niso najbolj ustrezni.
2.	Visoke in najvišje plače se obdavčujejo, praviloma (zelo) progre-sivno. Tudi pri nas imamo spremenjen zakon o dohodnini, s katerim bomo povečali davke zlasti za visoke plače.
3.	Predpisovanje tajnosti ali javnosti plač je manira, ki je značilna zlasti za nas. V razvitem svetu so osnovne plače, zlasti tiste iz kolektivnih pogodb, javne, plače po individualnih pogodbah pa ne, kar ne velja samo za menedžerje, ampak za vse delavce. Pač pa njihove davčne uprave objavljajo (kot bestsellerje) v posebnih publikacijah višine prijavljenih zaslužkov - seve po imenih prijaviteljev. Drugod (v ZDA npr.) pa objavljajo najvišje zaslužke v revialnem tisku. Business Week objavi vsako leto že konec aprila za preteklo leto 400 najvišjih zaslužkov v ZDA, z vsemi specifikacijami o ljudeh prejemnikih teh zaslužkov, njihovih podjetij, pa tudi strukturi prejemkov.
čeprav potem crkne«. Na kratko - zakaj ste tako mislili?
»Pred časom sem v Republiki* napisal gloso o državni hiralnici in tam je obširen odgovor na to vprašanje. Ko pa govorimo o mojih izkušnjah s Skladom, lahko povem, da sem se odločil priti v Adrio na osnovi zmotnih pričakovanj. Ocenil sem namreč, da je sklenjen dogovor, da se Adrio splača sanirati. Vendar se je pokazalo, da za sanacijo še ni bilo soglasja. Ne morem vedeti, na čem gradi Sklad svojo strategijo, sem pa ugotovil, da je strategijo v času, ko sem bil v Adrii, spreminjal. Zgodilo se je tudi, kar sem vam že omenil, da me večinski lastnik ni obvestil o svojih namerah in sem zato v tujini pri partnerjih izgubil precej kredibilnosti. Iz teh razlogov nisem želel biti več zaposlen pri takem delodajalcu. Dovolj mi je bilo, da sem bil enkrat speljan na led, in zato sem odklonil nadaljnje sodelovanje. Pri tem poudarjam: še vedno sem prepričan, da je Adrio mogoče sanirati. Vendar je ne bo sanirala nobena menedžerska ekipa, če ne bo imela podpore lastnika.«
- V Adrii so odpustili veliko ljudi. Kakšno je bilo to odpuščanje - samo zato, da bi se takoj zmanjšali stroški poslovanja ali v smislu produktivnega zaposlovanja?
»V Adrii se je obseg proizvodnje tako zmanjšal, da ni bilo mogoče obdržati vseh zaposlenih. Sklad je bil do presežnih delavcev korekten. Vprašanje pa je, kako direktor ravna s kadri. Če hočete sanirati podjetje, nikoli ne smete samo zmanjšati števila doslej zaposlenih, ampak morate vedno pripeljati nove ljudi. Ljudi z novimi znanji, ljudi, ki obvladajo novo tehnologijo, ljudi, ki imajo nove ideje in ki vidijo v tem podjetju perspektivo. Naša sanacijska ekipa je s seboj pripeljala nekaj ljudi, vendar nihče ni ostal v Adrii potem, ko smo mi odšli. Kolikor vem, tudi nihče od tistih
kadrov, ki so se nam želeli priključiti kasneje, tega po našem odhodu ni storil. Toda kot sem že dejal, najbolje je preveriti pri direktorju Plesničarju, koliko visokošolsko izobraženih kadrov je zaposlil in na katerih strateških mestih.«
-	Kakšni so vaši vtisi o Skladu, vaša ocena njegovega dela?
»Zakaj bi ocenjeval delo Sklada? Imam samo osebno izkušnjo, vendar mi je ni treba razlagati javnosti. Svoje poteze naj brani Sklad sam. Konec koncev nisem od nikogar plačan, da bi Sklad črnil pred očmi javnosti.«
-	Objavili bi tudi, če bi Sklad samo hvalili.
»Kaj posebno lepega o Skladu težko povem, manj lepega pa ne želim.«
-	Ni naš namen siliti sogovornike, naj pretiravajo, bodisi v dobrem ali slabem...
»Takole bom rekel: Uroša Koržeta izjemno cenim. Lotil se je posla, zaradi katerega nastavlja svoj hrbet tudi namesto vlade. Ta je ustanovila Sklad za razvoj zato, da se je izognila dobršnega dela odgovornosti in le-to prenesla na Uroša Koržeta, ki ima debelo kožo. Upravljanje tako velikega števila podjetij s tako raznolikimi vzroki za težave, s tako velikimi problemi zahteva izjemne napore. Jaz na primer takšnega posla ne bi bil pripravljen prevzeti. Preprosto se mi zdi, da se moraš vsakega posla lotiti stoodstotno, če se ga že lotiš. Mislim, da ima gospod Korže največji problem v tem, kako v enem dnevu opraviti delo dveh ali treh dni. Vendar predlagam, da se soočite z njim. Jaz ne morem ocenjevati njegovega dela. Vem pa, da ,njegova* podjetja niso kar tako prišla v Sklad, ampak ima vsako od njih ,bogato* preteklost. Tekoče poslovanje se da hitro spraviti na pozitivno ničlo. Stari dolgovi in poslovni kiksi pa so težko breme.«
Boris Rugelj
Takšno objavljanje ima nemajhen komercialni pomen za podjetja, ki izplačujejo zelo visoke plače (nekaj milijonov dolarjev letno) svojim uspešnim poslovnežem, in tudi za te same, saj pridobijo s tem med drugim še višji družbeni status.
Kaj predlagam?
Zadostoval bi predpis (ne zakonski), po katerem naj bi gospodarski in negospodarski osebki (združbe), ki izplačujejo plače svojim vodilnim delavcem, najvišje plače sporočali določeni inštituciji (SDK ali upravni organ).
Predpis naj bi veljal do konca procesa lastninjenja oziroma dokler in kjer bi še imeli družbeni oziroma državni kapital. In potem nič več, razen v javnih ustanovah, ki dobivajo sredstva iz proračuna.
Zdaj se sicer že zbirajo tovrstni podatki, vendar še nimamo poenotene obveznosti za vse osebke. Poleg tega nimamo še določenega načina objavljanja podatkov o najvišjih plačah, kar je odvisno predvsem od namena, ki tudi še ni povsem določen - v umazanih podrobnostih na primer. Seveda teh podatkov ne bomo obešali na veliki zvon, razen morda včasih kakšne skrajne primere.
Če bo predpis dovolj premišljen, bodo nezmernosti pri izplačevanju najvišjih plač postopoma prenehale - in prav to se želi doseči. Ne pa kaj nasprotnega, saj bomo na podlagi predlaganih zakonov visoko kaznovali prav najbolj uspešna podjetja in poslovneže! Neuspešneži pa si bodo prizadevali, da bi dosegli »dovoljeno«, ne ravno nizko postavljeno mejo in razpon 23:1, ki ga dobimo iz omejitvenega zneska 600.000 in zneska za prvo tarifno skupino iz splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo 26.500 tolarjev.
Družbena pomiritev
Socialni pakt naj bi bil družbeni dokument, s katerim bi partnerji zagotovili na eni strani socialni mir, na drugi pa odrekanje vseh v prid pospešenemu razvoju, zlasti gospodarstvu. Takšna, kot je zdaj pozicija posameznih partnerjev, ne omogoča sklenitve nikakršnega pakti.
Vlada vidi zlasti (pre)visoke stroške v proračunu, pri čemer je v ospredju predvsem plača. Zato ji gre predvsem za takšen pakt, ki bi ji omogočil »uspešno zgodbo« na račun tvorca dela in manj kapitala (sanacija bank in železarn npr.) - in to v letu 1994.
Zbornica kaze na previsoko družbeno režijo in zato na previsoke obremenitve gospodarstva in spričo njih na našo nižjo konkurenčnost. Ob plače se spotika bolj v kolektivnih pogodbah kot v individualnih pogodbah. Predvsem pa zavestno zavira pogajanja v panogah, ki naj bi se - prek združenj GZS - kar najbolj zgledovale po splošni kolektivni pogodbi.
Sindikati, zlasti Svobodni, želijo trajnejše rešitve plačnega sistema. Pripravljajo svoj predlog socialnega pakta. Vladin predlog so zavrnili tudi s pogojem podpisa panožnih kolektivnih pogodb zakonske uveljavitve vseh kolektivnih pogodb.
Stroka, če jo lahko poistovetimo z delovanjem Društva za vrednotenje dela Slovenije, tekoče sledi dogajanjem. Še več, organizira sestanke, posvete in seminarje, odgovorni člani društva pa se ustno in pisno udejstvujejo v širši javnosti s svojimi in s stališči društva.
Kar zadeva socialni pakt - pa tudi kolektivne pogodbe in intervencijske predpise — so stališča med stroko in politiko preveč vsaksebi.
Politika, predvsem vladna in tudi drugih partnerjev, je zelo pragmatična, kratkoročna in strokovno prevečkrat oporečna. Skoraj vsem se neprestano nekam mudi (gasiti zaresne ali predvidene požare?); strokovne rešitve, praviloma dolgoročne, pa odlagajo, ker rimajo časa - kot kosec, ki nima časa nabrusiti koso. V potu obraza mo,a kositi neraven teren (težke družbenoekonomske razmere) s slabo koso (neustreznim inštrumentarijem).
Piše: mag. Aleksej Cvetko
I Beneficirana zavarovalna doba (2)
Za zdravje škodljiva dela
V zavarovalno dobo se praviloma šteje čas, prebit v obveznem ali prostovoljnem zavarovanju po dopolnitvi 15. leta starosti, kot to določa 203. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem časom so izenačene še nekatere kategorije, prebite v okvirih ali izven okvirov zavarovanja (obvezno praktično delo, izobraževanje, delo v obrtnih, predelovalnih, storitvenih zadrugah in drugo), ki jih je za take opredelil stari temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju sprejet že v daljnem letu 1964.
Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, poveča dejansko doseženo zavarovalno dobo za določeno stopnjo. Namen takega povečanja je po teoretičnih razglabljanjih, na podlagi katerih je bil institut tudi uveljavljen, da bi tudi delavcem, ki opravljajo dela, pri katerih se prej izčrpajo oziroma jih starejši ne morejo več opravljati, omogočili starostno upokojitev in s tem izenačitev z drugimi delavci. Taka teorija pa seveda problem prikaže le delno, ker se ne spusti v njegovo bistvo. Za določitev delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, je določen poseben postopek.
Vmes ima prste politika
Kot posebno dobo so stari predpisi, predvsem temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964, opredelili
obdobja, ki se kljub temu, da niso bila obdobja, prebita v zavarovanju, zaradi posebnih okoliščin (udeležba v NOB, okoliščine revolucije in podobno) vštevajo v pokojninsko dobo. Določeni so bili tudi pogoji, pa katerih se je posebna doba lahko štela v enojnem ali dvojnem trajanju. Pa tudi novi pokojninski zakon iz leta 1992v306. členu povsem na novo uvaja posebno dobo, ki jo predstavlja vštetje časa, prebitega zaradi političnih razlogov izven zavarovanja, v pokojninsko dobo. Tako vštetje, seveda mimo starih določb TZPZ iz leta 1964, dejansko v praksi sicer še ni omogočeno, ker ni bil sprejet poseben zakon, ki je predviden z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v da bi uredil vrednotenje tega časa.
Institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, se je
vse od leta 1946 dalje razvijal v skladu s celotnim socialnim in gospodarskim razvojem. Prelomnice, pri katerih se je institutu namenjala večja pozornost, pa čeprav gre za institut, ki že zaradi množičnosti in nemajhnih sredstev, ki so zanj potrebna, zanesljivo terja stalno pozornost in so se običajno tudi zavzemala nova stališča, so bile spremembe zakonodaje, ki ureja področje pokojninskega oziroma tudi invalidskega zavarovanja. V vseh razpravah pa je bila predvsem pomembna in vedno tudi odločujoča politična komponenta, ki je usmerjala obseg in možnosti uporabe tega instituta.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. 4. 1992 dalje, je institut zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v osnovi uredil enako, kot so ga urejali stari predpisi. Ra-
zlika je v tem, da so do sprejema novega zakona to področje pokrivali predpisi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po sprejemu novega zakona pa naj bi ga v celoti uredil zakon, ki pa še ni bil sprejet. Vsebin-
sko je posebne omembe vredna le sprememba, da novi zakon nima več določbe, po kateri se je bilo možno beneficirani dobi odpovedati.
Skupine beneficiranih delovnih mest
V 208. členu zakona je določeno, da se zavarovalna doba s povečanjem šteje zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, in zavarovancem, ki
opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Stopnja povečanja zavarovalne dobe je odvisna od teže in škodljivosti dela oziroma od narave dela in sme znašati največ 50 odstotkov.
Pravico do povečanja zavarovalne dobe imajo po določbah 212. člena zakona tudi zavarovanci (obvezno zavarovani) z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, vojaški invalidi in civilni invalidi vojne od L do VI. skupine, slepi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstra-piramidnimi obolenji. Tem se šteje 12 mesecev dejanskega dela za 15 mesecev zavarovalne dobe.
Delovna mesta, na katerih se zavarovalne dobe šteje s povečanjem, stopnje povečanja, postopek za njihovo določanje in način revizije teh delovnih mest bi moral, kot je že bilo poudarjeno, določati poseben zakon, ki ga pa še nimamo. Zato se še vedno uporablja stari seznam, iz katerega so razvidna delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
Seznam teh delovnih mest je bil deloma določen z zakoni, deloma z ustreznimi akti prejšnje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je zelo obsežen, saj zajema kar 38 skupin del, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Skupine
teh delovnih mest so brez podrobnejše razčlenitve naslednje: 1. v rudnikih; 2. v železarnah oziroma železarskih obratih; 3. v koksarnah; 4. v neželezni metalurgiji; 5. na delih s svincem; 6. pri električnem in avtogenem varjenju; 7. v proizvodnji akumulatorjev; 8. v grafični industriji; 9. v proizvodnji železovih zlitin in kalcijevega karbida; 10. v livarnah; 11. v vojaških remontnih zavodih; 12. delo žer-javovodij; 13. v proizvodnji nekovinskih rudnin; 14. v proizvodnji ognjeobstojnega materiala; 15. v proizvodnji stekla; 16. v pomorskem ladje-delstvu; 17. v kemično-farma-cevski industriji; 18. v proiz-. vodnji nafte; 19. v proizvodnji: umetnih gnojil na bazi fos-. forja; 20. v proizvodnji lakH rane žice; 21. v proizvodnji razstreliv in razstrelivnih snovi; 22. v proizvodnji grad-; benega materiala; 23. v tek^ stilni industriji; 24. v gradbeništvu; 25. pri geoloških in rudarskih raziskavah; 26. delo zidarjev na ognjeodpornih pečeh; 27. na delih pri nizkih' temperaturah; 28. podvodna dela; 29. v prometu; 30. v pomorskem ribištvu; 31. v eksploataciji gozdov; 32. v komunalnih dejavnostih; 33. na jedrskih napravah in v jedrskih laboratorijih; 34. dela na po^ dročju radiologije - v zdravstvenih zavodih; 35. v proizvodnji klora in luga; 36. pri delih z azbestom v podjetju Donit Medvode; 37. v umetniških dejavnostih; 38. v organih notranjih zadev.
»TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE<
Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE.
Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo.
V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev.
Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994.
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
RaMcet sestavljajo knjige:
Peter Božič
ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
"Ne1**' r
m/MmmMr
s
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje.
Rudi Čačinovič
MED DVEMA CERKVAMA
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
I-
<0
o
N
O)
o n
je (6 C V
___o
Komunizem je razpadel, ker' se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Knjige lahko dobite pri ^ ČZP Enotnost, Ljubljana, . Dalmatinova 4, telefon
CZP Enotnost, L|i Dalmatinova4, te m/ 321-255,110-033,
[enotnosij fakS 311-956.
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
n..
/•..
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA LinII
I.	Umreti s Sarajevom
II.	Umreti brez Sarajeva
55
o
o
O)
"P*
.£
o
&
5.
(6
C
o
Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.

(-
55 o B O
v-O
0) e>
J
ra s o O
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so:
izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno.
Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT.
Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT.
Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta:
PRED USODNIMI
ODLOČITVAMI
brezplačno!
NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo
izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA
izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I.
izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA
izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:.
1.
2.
3.
4.
Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku Račun bom(o) plačai(i) v treh obrokih Knjig EME
ijige mi pošljite po povzetju 4SO za ind. naročnike in te
naročnike in telefon, če ga imate
Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno.
d°	6“*>	i"	. »» “T.SOO
GROZI GENERACIJSKI SPOPAD
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja že v bližnji prihodnosti napovedujejo generacijski spopad nied zaposlenimi in upokojenci. Pokojnine s stališča upokojencev res niso visoke, zaposlenim pa vendarle pijejo kri, tudi zato, ker je razmerje ^ed aktivnim prebivalstvom in upokojenci padlo že na 1 •' 1,6, prispevna stopnja pa je zelo visoka. Vprašanje je, koliko časa jo bo gospodarstvo lahko še prenašalo. Za daljšo Prihodnost se obeta korenita sPrememba pokojninskega sistema, že sedanja aktivna generacija se bo upokojevala Pod ostrejšimi pogoji, kot so se upokojevali sedanji upokojenci.
Sedanja aktivna generacija je preveč obremenjena s plačevanjem prispevkov za pokojnine. Pri določanju pravic in obveznosti iz pokojninskega sistema bi morala država skrbeti za uravnoteženo priznavanje in nalaganje obveznosti. Na tem področju zakonodajna oblast ni bila uspešna, saj je širila pravice in zlasti varovala interese upokojencev, ni Pa hkrati prav nič razmišljala o preveliki obremenjenosti zaposlenih.
Izdatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavljajo v lanskem letu kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda. Tako visok delež pokojnin v BDP ~ višji kot v drugih evropskih državah -je posledica dejstva, da je na pokojninski sistem v Sloveniji »obešeno« marsikaj, kar se običajno ne financira iz pokojninskih prispevkov, temveč neposredno iz dr-
žavnega proračuna. Tako je sporen varstveni dodatek k nizki pokojnini, ki je čista socialna kategorija, sicer nujno potreben, a bi ga morala neposredno plačevati država.
Tudi predčasno upokojevanje, s katerim smo bili v zadnjih nekaj letih zelo radodarni, je čisti ukrep socialne politike. Namesto v armado brezposelnih se je veliko število zavarovancev zateklo v varno zavetje pokojninskega sistema. Po zbranih podatkih
Izračunane prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (kot % neto plače), obdobje 1971-1993
Vir podatkov: ZPIZ________
Leto
Izračunana
prispevna
stopnja
1971	18
1972	18
1973	18
1974	19
1975	18
1976	20
1977	19
1978	19
1979	18
1980	19
1981	18
1982	19
1983	21
1984	20
1985	21
1986	24
1987	27
1988	27
1989	27
1990	37
1991	43
1992	42
1993	48
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
»To ni naš problem!«
Vloga vodilnih in strokovnih služb pri preprečevanju alkoholizma
Alkoholizem je najteže preganjati tam, kjer ni podpore pri vodilnih ljudeh v podjetjih. Ne samo pri nas, tudi v tujini so mnogi vodilni delavci prepričani, da alkoholizem ni njihov problem. Večkrat so popolnoma ravnodušni, skeptični, pa tudi ironični povrhu. Taki vodilni delavci sila otežujejo preprečevanje alkoholizma.
S študijo, narejeno v ZDA, so ugotovili, da 40 odstotkov vodilnih delavcev meni, da sploh ni težav, če njihovi delavci pijejo, drugih 40 odstotkov, da je alkoholizem sicer problem, vendar imajo druge večje probleme, samo 20 odstotkov pa, da je to problem njihovega podjetja.
Seveda lahko kdo namigne, da verjetno prvih 40 ali tudi drugih 40 odstotkov vodilnih delavcev uživa (celo čezmerno) alkohol. Z izrazom menedžerski alkoholizem označujemo čezmerno pitje pri vodilnih delavcih, in sicer že med delovnim časom. Nobene pogodbe ne morejo skleniti, ne da bi jo pošteno zalili.
Alkoholizem se je razširil v vse kategorije ljudi. Trditev, da je alkoholizem v obratnem sorazmerju s socialnim statusom in izobrazbo, ne drži več, zato ga je še teže preprečevati.
V	neposredni proizvodnji je alkohol prepovedan, enako bi moralo veljati tudi za upravo. Delavec, ki ga preganjajo, ker je na delu užival alkoholne pijače, bo najprej pokazal na upravo in dejal: »Če ga lahko oni, potem lahko tudi jaz. Saj smo vendar enakopravni.« Več pozornosti bo treba posvetiti ne samo tehničnim izboljšavam, pač pa tudi človeškemu dejavniku, kajti če ta odpove, niso uspešne nikakršne izboljšave.
Ureditev delovnega okolja
Razumljivo je, da se na delovnem mestu z veliko vročino, slabim kroženjem zraka in nizko ali visoko relativno vlago delavec poti, saj izgublja tekočino in z njo tudi soli. Zato postaja žejen. Ker ga žeja, mora piti. Iz časov, ko je bil delavec še kmet, izvira navada, da pije alkoholne pijače. Ponekod vino, ponekod vino, razredčeno z vodo. Pitje vina se je razširilo predvsem na dela v mestu.
Če se delavec pošteno poti in izgubi več litrov tekočine, jo mora nadomestiti, zato mora piti. In če pije vino ali pivo, je na najboljši poti, da postane alkoholik.
Za nekatera delovna mesta bi morali preskrbeti klimatske naprave oziroma hlajenje. Če je to nemogoče, moramo poskrbeti, ds delavci dobijo dovolj brezalkoholne pijače, in to zastonj. Priporočamo čaj s C vitaminom, vendar ne sme biti ledeno mrzel.
Delovanje alkohola pospešujejo tudi hlapi nekaterih kemikalij. Delavci, ki delajo v takem okolju, se mnogo prej opijejo kot drugi. Tu je nevarnost alkoholizma večja. Druge kemikalije imajo tako Imenovani antibis učinek,
V	delovne prostore ne bi smel nihče prinašati alkoholnih pijač. Tudi v delavskih restavracijah ne bi smeli točiti alkoholnih pijač, torej niti P'va.
je kar 26 odstotkov vseh odhodkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja »ne-zavarovalniške« narave. Od tega je kar 18,38 odstotka socialnih pravic in stanovskih ugodnosti. Prenos teh obveznosti na državni proračun je ena od osnovnih nalog pokojninskega sistema, s čimer bi se neposredno zmanjšali prispevki za pokojninski sistem. Sicer bo aktivna generacija določeno daljše prehodno obdobje še bolj finančno obremenjena, saj bo morala hkrati prispevati sredstva za pokojnine, ki bi se upokojencem plačevale po starem sistemu, in hkrati plačevati še zase v nov sistem dodatnega zavarovanja za starost.
Izračunali so, da predstavljajo dajatve že kar sto odstotkov neto plače delavca v združenem sektorju. Torej je na mesečno neto plačo 50.000 tolarjev »obešenih« še 50.000 tolarjev dohodnine in prispevkov. Od tega je kar 25.000 tolarjev namenjenih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Da je tako, so botrovale tudi razne »subjektivne« zakonodajne rešitve, s katerimi so si različni lobiji Omogočili privilegiran položaj v pokoj-
OCENJENI FINANČNI UČINEK SOCIALNIH PRAVIC IN STANOVSKIH UGODNOSTI
Člen Naziv pravice ZkPIZ oz. ugodnosti		Učinek (v % odhodkov ZPIZ
40.	Predčasna pokojnina	6,00
53.	Razlika pokojnine pri odmeri od najnižje pokojninske osnove	1,44
66.	Dodatek na invalidnost	2,03
131.	Nadomestilo plače za krajši delovni čas	0,11
146.	Dodatek za pomoč in postrežbo	1,44
152.	Invalidnine	0,80
163.	Varstveni dodatek	1,54
212.	Beneficirana doba težjih invalidov	0,17
216.	Dokup rednega študija in kadrovskega roka	0,14
230.	Izpad pokojninskih prispevkov »zasebnikov«	2,46 ,
254.	Sorazmeren del pokojnin za pokojninsko dobo v drugih republikah bivše Jugoslavije	1,98
314.	Razlike pokojnin iz začetka 1991 in 1992	0,27
	VSE SKUPAJ (brez sorazmernega dela prispevkov in stroškov)	18,38
ninskem sistemu. Med njimi so tudi poslanci, ki so se ravnali po tistem znanem načelu »Bog je najprej sebi ustvaril
brado«. Glavni krivec je torej zakonodajna oblast, ki je z neverjetno lahkoto pritihotapila v pokojninski sistem posebne
interese določenih skupin in stanov. In bolj malo verjetnosti je, da jih bo nova zakonodaja odplavila.
Zato pa bodo načrtovalci nove zakonodaje toliko bolj ostri pri izračunavanju pokojninske osnove, usklajevanju pokojnin, omejevanju prejemanja pokojnine ob hkratnem pridobitnem delu, samoizbiri zavarovalne dobe, izenačitvi splošnih pogojev za moške in ženske. Nared je že delovno gradivo sprememb beneficirane delovne dobe in predlog uvajanja prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic.
Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so vedno tudi politično občutljive, ker posegajo v prejemke, od katerih je odvisen socialni in materilni položaj upokojencev in njihovih družin, saj mnogi med njimi nimajo drugih dohodkov za starost. Upokojena generacija in generacija sedanjih zavarovancev ni načrtno ustvarjala prihrankov za starost in se ni imela možnosti vključevati v dopolnilna in dodatna zavarovanja.
Vse večje spremembe pokojninskega sistema se po mnenju strokovnjakov zato lahko uvajajo le dolgoročno z daljšim prehodnim obdobjem, da bodo učinkovale za naprej, za generacije, ki bodo delale pod novimi pogoji.
Marija Frančeškin
USKLAJENI SINDIKATI ZDRAVSTVA
V četrtek, 24. februarja, bodo predvidoma po seji vlade vsi pogajalski partnerji s področja zdravstva končno podpisali spremenjeno panožno kolektivno pogodbo s področja zdravstva in socialnega varstva, hkrati pa bodo podpisali tudi poklicno kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. To pomeni, da so se vsi trije reprezentativni sindikati s področja zdravstva končno medsebojno uskladili. Panožno kolektivno pogodbo s področja zdravstva mora zdaj »požegnati« le še vlada.
Ob tem kaže poudariti, da v panožni kolektivni pogodbi sindikati pristajajo na opredeljeno izhodiščno plačo 27.560 tolarjev pod pogojem, da bo s posebno klavzulo določena dinamika postopnega usklajevanja izhodiščnih plač v zdravstvu s plačami v gospodarstvu. V nasprotnem primeru splošne kolektivne pogodbe ne bodo podpisali. Če bo panožna kolektivna pogodba sprejeta v predvideni obliki, bo veljala od prvega februarja 1994, kar velja tudi za poklicno pogodbo.
»Fides širi govorice, da jim mečemo polena pod noge, vendar to ni res,« je na tiskovni konferenci dejal dr. Igor Kodrič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva. »Do podpisa poklicne kolektivne pogodbe ni prišlo zaradi sklepa naših organov, da se obe pogodbi - tako panožna kot kolektivna - podpišeta sočasno.« Dejal je še, da si njihov sindikat ni zaslužil izraza »prisklednik«, saj so tudi v drugih dveh sindikatih včlanjeni zdravniki.
Poklicno kolektivno pogodbo je po dogovoru z vlado ter ministrstvom za zdravstvo
podpisal le Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov. Nesporazum je nastal, ker je ministrstvo za zdravstvo hotelo objaviti poklicno pogodbo v Uradnem listu brez podpisa drugih dveh reprezentativnih sindikatov.
»Zato so nas podprli tudi drugi sindikati v negospodarstvu in zahtevali, da morajo kolektivno pogodbo podpisati vsi pogajalski partnerji,« je še dejal dr. Kodrič.
Po pravni formulaciji naj bi obe kolektivni pogodbi začeli veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, vendar so pogajalci dosegli, da bosta veljali od prvega februarja dalje, razen 62. člena, ki je vezan na zakon o plačah. Višje plače iz naslova dežurstev, nedeljskega in prazničnega dela ter druge dosežene ugodnosti pa bodo veljale od prvega februarja dalje.
Največji dosežek sindikata je, da je v predvideni panožni kolektivni pogodbi za srednji medicinski kader uspel vzpostaviti sistem vertikalnega napredovanja, na katera se potem veže tudi horizontalno napredovanje v skladu s pravilnikom.
M. F.
Dr. Matija Cevc, predsednik sindikata Kliničnega centa je dejal, da je njihov sindikat podrobno izdelal scenarij za stavko. Že leto dni so namreč razmere v Kliničnem centru zelo napete. Ključni problem so nizke plače in pomanjkanje nekaterih poklicnih profilov. Še posebej medicinskih sester. V KC je v zadnjih petih letih kar za 600 ljudi manj zaposlenih, storitev pa je vsako leto več. Zmanjšalo se je tudi dežurno delo. Gre za veliko obremenitev zaposlenih. Določene dejavnosti v KC so enostavno ukinili. Če bo vlada upoštevala sindikalne zahteve po postopni izenačitvi plač v zdravstvu s plačami v gospodarstvu in omogočila izboljšanje delovnih razmer v zdravstvu do konca leta, do stavke ne bo prišlo. »Upam, da se bodo razmere razbistrile in da nam ne bo treba izpeljati stavke,« je dejal dr. Cevc. »Vendar so naše izkušnje slabe, zato nadaljujemo priprave na stavko.«
KDO JIM BO POMAGAL
Moram to zapisati, moram, ker me je preveč pretresla izpoved obupane mame samohranilke iz Maribora. In spoznanje, ko si na tleh, ko ne najdeš več izhoda, ko ne zmoreš več molčati...
Sobica štiri krat štiri metre. V njej živi mama samohranilka s tremi hčerami. Brez kopalnice, brez sanitarij. Osem let že prosi za večje stanovanje. Ne, saj tej sobici sploh ne moremo reči stanovanje!? Vlaga udarja iz vseh štirih zidov. Tla so bila do predkratkim, ne boste verjeli, le z deskami prekrita čez zemljo, saj hiša ni podkletena. Pridni mami je uspelo, da je tla popravila, da otroci ne bi hodili, ponekod na preperelih deskah, kar po blatu. Kuhinja, spalnica, dnevni prostor, prostor za učenje, pralnica, umivalnica, vse v enem, WC pa na dvorišču! Pa so odgovorni z občine dejali, da mora biti zadovoljna, da ima streho nad glavo. O Bog, prizadeni še tiste, ki ne vedo za težko življenje, tiste, ki samo govorijo, a za uboge ljudi ničesar ne storijo. Zakaj mora večno trpeti le revež, zakaj morajo biti zaznamovani vedno le takšni ljudje?
Povsod, kamorkoli je prišla kjerkoli je potrkala na vrata, v bilo zaman. Po razpisu za socialna stanovanja, na katerega se je prijavila, je za vse prejela maKsi-malno število točk. Pa je kljub vsemu pristala na 70. mestu. Spet
nič. In tako iz leta v leto. Vprašujem se, v kakšnih stanovanjih potem živijo ljudje, ki so se uvrstili na prednostno listo? Je mar vseh 60 prosilcev, ki so jim stanovanja dodeljena, brez strehe nad glavo?
Groza in še enkrat groza!
Mar ne bi kdo od tistih, katerega družbeno stanovanje meri 120 kvadratnih metrov ali več, »probal« zamenjati s tem stanovanjem 16 kvadratnih metrov? Eni so brez otrok, pa še tarnati ne bi rabili, koliko mesečno znesejo položnice. Pa da vidijo, kako je živeti v vlažnem in mračnem stanovanju, ki si tega naziva sploh ne zasluži!
Besede, besede... Če bi pomagali njej, bi morali še na stotine drugim. Kaj naj ob tem sploh še razmišljam? Če si rojen siromak, boš siromak moral tudi umreti?! In nikar prositi, ker ti potlačijo še tisti ponos, ki ga prenese skromno, revno človeško srce?
Tri hčere, vse šoloobvezne. In pri mizi. edin; mizi v tem prosto-ruz. kjer se je, lika. uči. vse tri pišejo domače naloge. A ne bi po-magali tern deklicam, aa ne bi njihova rana mladost, bila že zdaj zaznamovana s trpljenjem? Da •njihova srca ne bi bila potita ob pogledu na obupano mater, ki j; ne znajo in ne morejo pomagati? Ne in ne in ne! Kdo pa? Vsakogar, kogar se zaprosi; nima pristoiaot
sti, ne za eno, ne za drugo? Kam torej? Vzeti »štrik« in se obesiti na prvo drevo pred občinsko hišo? Bi to pomagalo? Ne, troje lačnih ust jo potrebuje. Le kaj, kaj storiti?
Ne vem. Vem samo, kako žalostno pri vsem tem je to, da v tem civiliziranem svetu še obstajajo
»luknje«, ki jim vodilni možje pravijo stanovanja, in da med tisočimi ljudmi v Mariboru ni »pristojnega človeka«, ki bi pomagal obupani mami in njenim trem deklicam.
Breda
I
f • V V
Smerokazi kulturne ustvarjalnosti
Drugačen pogled na osamosvojitev
Marija Vogrič: Vojna iz ljubezni
Marija Vogrič ni neznana slovenskim bralcem. Napisala je več romanov in pripovedi za mlade. Doživeli so dober sprejem, saj jih je odlikovala iskrena pripoved, zaupanje v dobroto in obilna mera osebnih izpovedi. Prelomni dogodki v Sloveniji zadnja leta, še posebej poseg zvezne vojske, ji niso dali miru in začela je pisati nov roman. Izšel je konec leta pri zasebni založbi Unigraf v Ljubljani, ki se je to pot prvič samostojno podala na tvegano pot knjižnega založništva.
Slovensko pomlad so opisali že številni pisci, ki so postavili v ospredje politično in vojaško plat dogajanja. Vsi so se postavili na stran te pomladi. To pa ne velja za našo pisateljico. Lotila se je osamosvojitve z literarne plati in z veliko kritičnostjo do vzrokov in posledic slovenske osamosvojitve. Svoje razumevanje dogodkov v naši domovini je izrazila v naslovu knjige. Vojna iz ljubezni. Take vojne dejansko nikoli in nikjer ni bilo, vse so se rodile iz sovraštva med ljudmi in narodi. To velja tudi za našo poletno vojno pred slabimi tremi leti.
Iz tega simboličnega izhodišča je zgradila celotno zgodbo najnovejšega romana. Prepletajo se osebna razmišljanja glavne junakinje o razpadu socializma, o samostojnosti Slovenije, o nedavni vojni ter resnično doživljanje bojnih spopadov na Črnem Vrhu nad Idrijo. Tam, blizu svojega rojstnega kraja, je doživela vso grozoto spopadov, ko je zletelo v zrak skladišče orožja, ki ga je varovala zvezna vojska, pripadalo pa je teritorialni obrambi. K sreči je naselje ostalo le malo poškodovano in ni bilo človeških žrtev, čeprav bi se bilo utegnilo vse obrniti neprimerno bolj žalostno. Dogodek je sama doživljala v počitniški hišici prav blizu skladišča, ki so ga vrgli v zrak njegovi čuvarji; kakšna je bila pri tem vloga domačih teritorialcev, še ni pojasnjeno. Da bi osvetlila pogled na početje obeh strani, se je pogovarjala z domačini in se zatopila v gradivo, ki je bilo zbrano na sodni obravnavi proti neposrednemu povzročitelju eksplozije. Zanjo je krivda ostala pri obeh v spopad vpletenih silah, pri zvezni in pri domači vojski.
Knjiga bo nedvomno doživela zelo različen sprejem pri bralcih. Najbolj vznemirjeni bodo naši politični veljaki, saj jim pisateljica ne prizanese, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo. V pisateljičinem ogledalu se bodo videli tudi teritorialci, zvezni vojaki, domačini s Črnega Vrha, policisti in s to podobo ne bodo povsem zadovoljni. Neprizadeti bodo ob branju romana morda pomislili na čas, ko je Edvard Kocbek spisal novelo o strahu in pogumu. Tedanja oblast je ocenila, da gre za »napad« na osvobodilni boj in pisatelj je postal izobčenec. Morda bo podoben očitek doživela tudi Marija Vogrič. Tretji pa bodo v knjigi našli iskreno izpoved ženske, ki se je zapisala med nasprotnike vojne, ne glede na cilje, ki jih razglašajo politiki in generali. Morda je čar romana prav v tem, da bo sprejet in razumljen zelo različno.
Knjiga pomeni nov, mehak, ženski, materinski in protivojni pogled na naš čas. Pristop je povsem drugačen od do sedaj objavljenih resnih, moških in trdih naziranj o slovenski državi in poteh do nje. Zato se splača spoznati tudi to naziranj e.	Pavle Čelik
Avtor pravi takole:
-	Te zgodbe, dvaintrideset jih je, napisane že pred desetletji ter delno objavljene po raznih časopisih in revijah, bi morale že pred leti iziti pri Partizanski knjigi. Zdaj sem jih izbral in ponovno pripravil za tisk. V samozaložbi.
Prebrala, ocenila in priporočila sta jih še, zdaj žal pokojna, oče Karel Grabeljšek-Gaber in sin Brane. Med drugim sta o OGNJIH menila tudi:
-	da so zgodbe na ustrezni etični ravni, prepričljive, da je čas v njih ustrezno ujet;
-	da prikazujejo predvsem medvojna dogajanja na podeželju in podeželske ljudi;
-	da so poleg poštenih, preprostih in življenje tvegajočih ljudi opisani tudi pustolovci in zločinci, ki so vojno izkoristili za svoje račune;
-	da zgodbe kažejo dosti smisla tako za pozitivne kot negativne lastnosti ljudi;
-	da so zgodbe pretresljive, napete in trdno grajene;
-	da iz njih spoznavamo tako okupatorjevo moč kot izdajstva njihovih domačih pomočnikov;
-	da v teh vojnih zgodbah začutimo različne stiske ljudi, ki so v določenih okoliščinah klonili;
-	da realističen slog pisanja ustreza tematiki, ki jo prinašajo zgodbe.
Za pokušino posredujem kratek odlomek.
V preteklih dneh sta se zgodili za kulturo izjemno pomembni zadevi. Tako imenovani krovni zakon je prestal preizkus v pristojnem odboru državnega zbora. Hkrati je bil rešen tudi zaplet s filmskim zakonom, ki je grenil udobje zakonodajalcev in buril slovenski tisk.
Najbolj zanimivi so odmevi Milana Stibilja, ki krovni zakon potiska v preteklo dobo skupaj z njegovimi ustvarjalci; vse to je povedal in tudi objavil v Republiki. Zakon o pospeševanju kulturnih dejavnosti (to zagotovo ni njegovo končno ime), tehnično ni sporen. Stibiljevi očitki, da ne govori o ustvarjalnosti, pa so pomembni. Enako pomembna je zavest, da se umetniške ustvarjalnosti ne da zajeti v zakonske, podzakonske in druge predpise in odloke, ker je ustvarjalnost umetnika neulovljiva in, hvala bogu in državi, ustavno zajamčeno svobodna! Tovrstni očitki v imenu svobodomiselnosti tako bolj govorijo o tem, da bi nekdo hotel po vsej sili v imenu ustvarjalnosti zmanjšati ustavno določene pravice. In bolj o tem, da si kdaj pa kdaj kdo domišlja, kako je umetniško ustvarjanje mogoče celo uzakoniti, kot o tem, da naj bodo kulturniški predpisi le smerokazi svobode slo-
venske kulturne ustvarjalnosti.
Prav zato je pomembno soglasje, ki je bilo doseženo pri zakonski obravnavi slovenskega filma. To je sicer tema zase, vendar tokrat kaže, da bodo morala tudi druga stanovska društva slej kot prej po tej poti in v imenu svojega poslanstva pripraviti predpise, ki naj regulirajo umetniško ustvarjanje in poustvarjanje po lastni meri. In Ruplov odbor se je postavil na to stališče, če je moč verjeti zapisom v časopisju.
Zato vsekakor velja videti, kaj bo prinesla lokalna samouprava, in ne prehitevajmo pred odločitvami. Hkrati je treba vedeti, da bo največji del slovenskega kulturnega življenja urejal zakon o društvih, in tudi to novost velja počakati. Institucije kot institucije, kakor jih razumemo v vsakdanjem pomenu besede, pa se bodo morale puliti za materinstvo in očetovstvo, država pa na vseh ravneh paziti, da se v slovenski kulturni ustvarjalnosti ne bo podrlo razmerje med tistim, kar kdo počne poklicno, in tistim, kar kdo počne po svoji volji v korist skupnosti.
Morda bi lahko o teh stvareh veliko povedal Tone Peršak.
Milan Bratec
Dvaintrideset zgodb
Ivan Jan: Med ognji
NAGRADA
Sredi vasi in potem še na opažu zadnje domačije so ga zjutraj vznemirili rdeči letaki. Oznanjali so, da bo tisti, ki pripelje bandita Jožeta Debevca, nagrajen z dvaj-
set tisoč markami. Sredi plakata je bila slika brkate glave.
Florjan je lepak še enkrat preletel in zamomljal:
»Ni malo. Ampak jaz ga že ne bom lovil.«
Napotil se je navkreber. Pomlad je prihajala, le v dolini so še tu pa
tam ležale lise snega. Kmalu je naletel na zajčjo sled in šel za njo. Vodila je čez jasico in potem v hrib. Ustavil se je in ugotavljal, kam vodi sled. Na mah pa je zagledal povsem nekaj drugega: ob skalnati steni, ki se je strmo dvigala iznad smrečja, se je sukljal dim! Kaj naj bi to bilo?
Ludvik Mrzel
Bog v Trbovljah
Po krivici pozabljeni in zapostavljeni književnik Ludvik Mrzel, ki ga mnogi literarni teoretiki štejejo za prvega nadaljevalca Cankarjevega osebnostno obarvanega sloga, je leta 1937 izdal zbirko modernih socialnih pravljic, ki so sorodne socialnim pravljicam češkega pesnika Jifija VVolkerja. V njih je posrečeno povezal in s pravljično obliko v ljudskem duhu prikazal socialno dogajanje okoli tridesetih let. Knjigo, ki ima danes bibliofilsko vrednost, je z dvajsetimi originalnimi lesorezi opremil Maksim Sedej.
Pravljica o malem Trinajstiču, o drobni solzi z materinega groba in
o velikem kralju
In ko je kralj nato milostno povprašal, komu. gre hvala za prežganko, da še svoj živ dan ni takšne okusil - ah, kaj bi bil prvi kuhar takrat dal, da bi bil lahko s prstom nase pokazal! A bal seje kraljeve jeze, če bi vse skupaj prišlo na dan, in tako mu le ni kazalo nič drugega, kakor da vse po pravici pove. In potem so šli po Trinajstiča, ga privedli v dvorano in v njegovem življenju, pa najbrž tudi na vsem kraljevem dvoru še ni bilo takega veselega dne.
Svečano je kralj imenoval Trinajstiča za svojega kuharja in vsa služba, ki mu jo je naložil, je bila, da mu bo poslej vsak dan kuhal prežganko in mu jo vsak dan z lastno roko prinašal na mizo.
Ah, to vam je bila služba, kakršne se lahko dobe dandanes samo še pri velikih, bogatih kraljih, ki jim ni treba vsake pare stokrat obrniti, preden jo izdajo! Trinajstiču še malo ni bilo sile. Zjutraj je ležal v belih pernicah, dokler mu solnce ni posijalo pod nos, potem je vstal, se pretegnil, si nadel gosposko pisana oblačila, kakršna nosijo služabniki na dvoru, in se šel sprehajat po parku. Malo pred poldnem se je oglasil v kuhinji, se vrgel v belo kuharsko obleko, pristavil prežganko, in ko je zavrela in je prišel čas, je s skledo odšel v obednico. Ko je kralja postregel, je imel spet ves popoldan in ves večer prosto. In za to delo so mu mimo oskrbe dajali še — reci in piši — trideset cekinov na dan. Ah, če ne bi bil imel materinega naročila na srcu, kako rad bi bil magari do sodnjega dne ostal za prežgankarja pri tej hiši! Tako pa je mogel samo čakati prilike, da izpolni, kar mu je bilo naloženo.
Tri dni je bil za kuharja na dvoru, tri dni je bil veder kraljev obraz, tri dni se je po vsem kraljestvu dramila radost in niti najmanjši oblaček si ni upal skaliti neba nad njim. A ko je četrtič odhajal s skledo v obednico, je na skrivaj utrnil vanjo solzo z materinega groba, potem pa je s trepetajočim srcem čakal, kaj bo.
Tudi tistega dne je bil kralj pri obedu vesel, kakor že ves zadnji čas, le da je Nedelja, ki je bil najbolj bister izmed sedmih ministrov, opazil, kako je izza njegovega nasmeha pokukala rahla, pritajena bolečina na dan, ko je prvo žlico prežganke vzel vase. Tedaj se je kralju, ki je bil kakor vsi kralji sveta od sile molčečen človek, iznenada razvezal jezik in iz oči
(drugi del)
mu je žarel skrivnosten ogenj, ko je iz davnega spomina pripovedoval:
-	Bilo mi je šest ali sedem let, bil sem še čisto majhen kraljevič, komaj tolikšen, kakor tale naš Trinajstič. Z materjo sva bila na njenem domu na obisku, ko sem se nekoč bos in razoglav izmuznil iz hiše, ker se mi je zahotelo, da bi se malo potepal po gozdu - sam, čisto sam. Bila je to ena najlepših ur mojega življenja, mah je bil tako dober in mehak, česarkoli sem se dotaknil, od vsega so mi tako neznansko lepo dehtele dlani. Tedaj se mi je na lepem trn zapičil v nogo. Zakričal sem od bolečine, ki je do takrat še nisem občutil, in sem jokaje zdirjal na slepo, kar so me nosile noge. Ko sem nazadnje dosegel rob gozda, je v bregu pred mano stala siromašna bajta in neznana deklica je plela na vrtu pred njo. Še danes jo vidim, kako je vstala, ko je začula moj jok, in kako si je s prelico v roki zasenčila oči. Potem sem prišel bliže, vzela je v naročje mojo nogo in mi rahlo, mehko izvlekla pekočo ostrino. Potem me je prijela za roko, mi z robom predpasnika obrisala solze iz oči, me povedla v bajto in mi v velikem, nerodnem korcu ponudila dobre, mrzle studenčnice. Na mah sem bil ves potešen, a ko sem se malo ogledal po mračnem prostoru, sem na bednem ležišču v kotu uzrl starega moža, ki je tiho ječal v svojo sivo brado, in z obličja sem mu bral neznansko trpljenje, ki ga zdaj zdaj zaduši. Samo s plašnim pogledom sem vprašal deklico po njem in ona je prav tako nemo odgrnila odejo in - oj, groza! - vse gori do kolkov je bil starček brez nog. Potem me je vnovič krepko prijela za roko, me potegnila na piano in rekla:
-	To je moj oče, krogla iz topa mu je odtrgala obe noge, ko je v vojni branil domovino in kralja.
Glas je v kralju vztrepetal, ko je izrekel zadnje besede, in vseh sedem ministrov je hkratu na široko razprlo oči. A kralju so tedaj že solze privrele na obraz, na lepem si je začel lase ruvati z glave, z roko seje tolkel po čelu in tam, kjer imajo ljudje poj navadi srce, in z vročo besedo si je očital vse, kar je $toril in opustil svoj živ dan. Ne rečem, da kralji ne morejo krivice prizadejati, a prav gotovo še nikoli nihče ni bil tako krivičen samemu sebi kakor takrat ta kralj.
Vstal je izza mize, svoj kraljevski obed je porinil daleč stran.
-	Pojdite na cesto in poiščite siromakov, je dejal, naj se danes pri meni nagoste.
Potem se je zaprl v svojo kamrico in zaukazal, naj sedem dni in sedem noči nihče ne trka pri njem, zakaj prišel je čas, da bi rad bil enkrat s svojo dušo sam.
A komaj je vrata zaprl za sabo, si je na tiho nadel najbolj siromašni plašč, kar jih je bilo pri hiši, tiho je v culo nabral iz svojega kraljevskega bogastva, in ko so straže zaspale sredi noči, se je na tihem ukradel iz gradu. Bežal je kakor takrat, ko se mu je bil otroku trn v gozdu zabodel v nogo, bežal je tri dni in tri noči, v četrtem jutru pa je dospel do bajte, ki jo je bil videl takrat. Odpahnil je duri, planil je v vežo, a v veži seje gnetlo nekaj s sulicami oboroženih ljudi - bili so kraljevi biriči.
-	Kdo si? ga je vprašal eden izmed njih.
-	Nič, je odvrnil kralj, samo siromašen popotnik sem, v teh krajih čisto neznan.
-	Pa kaj iščeš? ga je vprašal še enkrat.
-	Nič, je spet rekel kralj, samo žejen sem, pa sem vstopil, da poprosim za korec vode.
-	Ne tišči v hišo, če vidiš, da so kraljevi biriči na uradnih opravkih, ga je zavrnil birič.
A tedaj so se vrata izbe odprla, na prag je stopila gospodinja, kije bila čula pomenek, segla je po korcu in je dala kralju piti. In kralj je spoznal v nji deklico, ki mu je takrat, pred davnimi leti, dala vode, samo zrasla je od takrat kakor on, bila je žena in mati in jokala je, kakor je on jokal takrat.
-	Pij, je rekla, vsa v solzah, potem pa pojdi odtod, zakaj, glej, to je hiša nesreče. Toča nam je setev pobila, niti zrna žita ni v shrambi. Desetino smo ostali na dolgu, pa so prišli, da vzamejo, kar se da vzeti.
Kralj se je ozrl v izbo, a po izbi je hodil prvi birič in zaznamoval reči. Pobral je žlico na mizi, jo vrgel na kup in dejal:
-	Čemu vam bo žlica - kdor nima kaj v lonec dejati, je prav lahko brez nje.
Pobral je otroka iz zibke, ga položil na gola tla in zibko vrgel na kup.
-	Takle bajtarski ničprida naj se le zgodaj navadi ležati na deskah, je dejal, saj iz njega itak ne bo nič drugega kakor berač in arestant.
Tedaj je kralju kriknilo srce, stopil je v izbo in biriču pomolil sveženj cekinov pod nos.
-	Na, je dejal, upam, da odtehta bajtarjev dolg.
-	Ne, je odvrnil birič, ne mešaj se v posel gosposke, če te ne kličem. Bajtarje z desetino zamudil svoj dan, postava zahteva, da mora plačati svoj greh.
-	Lažeš, birič! je zaklical kralj, tega ne piše postava, tega ne terja kralj.
Tedaj je prvi birič od srda ves posinel v obraz.
-	Čuli ste ga, pa še stojite kakor klade in zijate! je zaklical svojim ljudem. Kralja samega je razžalil, ko je rekel, da desetine ne terja kralj. Stopite naprej, možje!
Tedaj je kralj odvrgel plašč z ramen in si z desnico šel v nedrije, da bi razgrnil kraljevo zvezdo, ki jo je nosil na prsih. A biriči so, v strahu, da je segel po orožje, vsi hkratu navalili nanj, ga pobili in s sulicami prebodli, da se je kakor mrtev zgrudil v mlaki krvi. A ko je potem žena prinesla vode in so mu razpeli obleko, da mu izmijejo rane, so biriči drug za drugim popadali na kolena in jeli s čeli trkati ob tla: na prsih mu je blestela zvezda - bil je njihov lastni kralj.
Ah, bolj žalostno se pač ne bi mogla zaključiti ta pravljica o malem Trinajstiču, o drobni solzi z materinega groba in o velikem kralju. Glas o nesreči, ki se je primerila v bajti, je kakor bi trenil dosegla veliko mesto in dvor in minister Petek, kije vladal prav tisti dan, je brž odredil, kar treba, da so kralja prepeljali domov. Dvanajst slovečih zdravnikov so pozvali, da so se ob kraljevi postelji po svojem znanju kosali med seboj, in za čudo naglo so bile rane zaceljene in se mu je okrepilo telo. Samo za neznansko dobroto, za to veliko žalost, kije obsenčila njegovo dušo, vsa zdravniška veda ni mogla leka najti. Nič več ni kralju bilo krone mar, vpričo vsega dvora je s sebe strgal z zlatom tkana oblačila, nikoli več se mu niso ustne dotaknile prazničnih jedi. Zavrgel je pernice in baldahin, ležal je na golih tleh in je venomer govoril samo o tem, da mora z gradu, da mora urediti tisoč stvari. A dvanajst zdravnikov - dvanajst učenih glav, v njih pa ena sama modra misel:
-	Kralj je bolan. Služabniki, hodite po prstih, spustite zavese na oknih in dajte najtišjo tišino in mir. Kralj je bolan.
Nedelja, najsvetlejša luč, kar jih je sijalo med kraljevimi ministri,.pa je takrat dvignil kazalec in dejal:
-	Kralj je bolan - a kje je Trinajstič, ta strupeni prežgankar izpod Bukove gore, čarovnik, ki je kralju zavdal?
In poslal je biriče, da so ga šli iskat na vse strani, a ne v gradu ne v mestu ne v vsej deželi ga ni bilo. Ko je Trinajstič videl, kakšne reči je napletel s solzo z materinega groba, je bil kmalu za deveto goro.
V onem kraljestvu pa, ki se je v njem zgodila ta pravljica, morda še danes vladajo ministri sami, če si kralj ni več opomogel, in dnevi njihove vlade teko kakor dnevi v koledarju: Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota.
In potem spet zmerom od kraja.	(Konec)
Petey-san kot novinar-janša
Vesoljno slovensko novinarstvo, razen seveda tistega, ki se je pridušalo, da se ne bo vključilo v antijanševsko kampanjo, ugotavlja, da obrambno ministrstvo in ljubljanska mestna vlada na nenavaden način razdajata stanovanja. Še bolj nenavadni naj bi bili seznami vplivnih ljudi in institucij, ki jih doleti sreča, da pridejo do teh stanovanj. Mladina se sprašuje: gre za nenavadna naključja ali čisto navadno pridobivanje politične naklonjenosti? Jasno vprašanje, ki zahteva jasen odgovor. Ponudili vam ga bomo s civilno kompilacijo. Da bi mu prišli popolnoma do dna, bomo kompilirali odlomek iz znamenite knjige Michaela Crichtona »Vzhajajoče sonce« z aktualno inačico Janševega dodeljevanja vojaških stanovanj.
».. .Tri tisoč dolarjev imaš v žepu, in ta denar prihaja direktno iz dežele vzhajajočega sonca. Res je, da to ni ne vem kaj. Za tri cegle te ne more nihče kupiti, a ne?« je poočital ameriški policist Graham svojemu sodelavcu detektivu Petru J. Smithu, ki je prejemal štipendijo iz fondacije »ameriško-japonskega prijateljstva« in s katerim sta skupaj raziskovala neki umor, ki naj bi ga zakrivili Japonci.
»Glej, Tom...« se je poskušal upirati Peter.
».Amnak sai v tem ie noanta, da te ne kupujejo. Samo vplivajo
nate. Samo toliko hočejo, da se malo zamisliš. Da nanje gledaš z večjo naklonjenostjo. In zakaj ne? To je ja človeško. Malo so ti polepšali življenje. Skrbijo za tvoj blagor. Za tvojo punčko. Popraskajo te po hrbtu. Zakaj ne bi še ti njih? A ni nekako tako, Petey-san?«
»Ne, ni,« sem rekel. Grabila me je jeza.
»O, pa je,« je rekel Graham. »Ker vpliv deluje po tem principu. Mogoče ga je zanikati. Ti praviš, da ga ni. Sam sebi dopoveduješ, da ga ni - pa je. Čist ostane človek samo na en način, fant - tako da ostane čist. Če nimaš nobenega interesa pri zadevi, če ti nič ne kapne, potem lahko govoriš. Drugače pa, fant, te imajo na plačilnem seznamu, fant, in povem ti, da si njihov.«
»Čakaj malo, jebenti.«
»Nikar mi ne govori, fant. Ta dežela je v vojni-in nekateri to razumejo, nekateri pa držijo s sovražnikom. Tako kot je bilo v drugi svetovni, ko je Nemčija nekaterim plačevala, da so širili nacistično propagando. Newyorški časopisi so objavljali uvodnike direktno iz Hitlerjevih ust. Ljudje včasih niti vedeli niso, kaj delajo. Delali pa so le. Tako ti je to v vojni, fant. In ti si en zajeban kolaborant...«
Graham je seveda mislil na japonski moto, da je biznis vojna. Glede na vse, kar počne Janša, bi bilo zanimivo vedeti, kaj je njegov moto. Pa poglejmo.
Lado Ambrožič, odgovorni urednik informativnega programa je v oddaji TV Omizje izjavil, da »se ne spomni, da bi komu v zadnjih desetih letih na TVS dali stanovanje ali pomagali pri reševanju stanovanjske problematike«. Potem pa je za mladino povedal, da so med TVS in obrambnim ministrom potekali resni razgovori o tem, da bi Janša dodelil TVS dvoinpolsobno stano-
vanje, ki naj bi ga dobil prav on, Ambrožič. O dodelitvi je bil že pripravljen dokument, vendar se je Ambrožič zadnji hip premislil. Citiramo Ambrožiča po Mladini: »Janša ni postavljal nobenih pogojev za dodelitev vojaškega službenega stanovanja. Vzel bi ga, če bi ga vzeli tudi drugi novinarji. Stvar mi je smrdela. Če bi se odločil za tak režim, bi bil zavezan Janši. Ampak moram reči, da Janša ni ničesar ponujal. Bil je le prijazen in se je pogovarjal o tem.«
Ambrožič je torej zadnji hip zaznal past, ki mu jo nastavlja Janša. Njegovo stališče je vsebinsko domala do pičice enako Grahamovemu.
Toda, kar je spregledal Ambrožič, niso spregledali nekateri drugi. Znani so primeri, na primer glavnega in odgovornega urednika Dela Tita Doberška, ki še je z Janšo dogovarjal o zamenjavi dveh stanovanj za vojaško hišo, pa novinarke Nedeljskega dnevnika Marjane Vončine, Društva slovenskih pisateljev, celo nadškofijskega ordinariata. Če je soditi po nekaterih njihovih javnih odmevih, se ne zavedajo Janševega stanovanjskega »praskanja« po hrbtu. Ali pa se ga nočejo zavedati. Podobno kot Peter J. Smith v našem odlomku.
Kompilacijski sklep je torej na dlani: Janša s stanovanji ne (pod)kupuje novinarjev. Z njimi si pridobiva zgolj novinarsko naklonjenost. Drugačno vprašanje bi se glasilo: s kakšnimi motivi bi sicer Janša mimo zakonske podlage, kar je druga zgodba, silil v dodeljevanje in zamenjave vojaških stanovanj in hiš? Tembolj, ker je na dlani, da ima zaradi te rabote določene preglavice. Vprašanje o neodvisnosti medijev in novinarjev, ki se gredo te vojaško stanovanjske zgodbe je torej še kako na mestu. Ameriški Petey-san se torej v naši različici pojavlja kot čisti novinar-janša!	Civilna kompilacija
Železarna Ravne
POMOČ RDEČEGA KRIŽA POVZROČA RAZBURJENJE
V prejšnji številki DE smo objavili pismo SKEI podjetja Železarne Ravne republiškemu odboru Rdečega križa, v katerem Ravenčani zahtevajo pojasnila o delitvi pomoči RK socialno ogroženim delavcem. Iz tega pisanja je razvidno, da naj bi si to pomoč prilaščal sindikat Neodvisnost in jo izrabljal v lastne sindikalno promocijske namene. Tokrat objavljamo odgovor RK Slovenije in dodatno pojasnilo SKEI podjetja Železarne Ravne. Naslovi in mednaslovi so uredniški.
Odgovor RK Slovenije
SLOVENSKE ŽELEZARNE - KONCERN Sindikat kovinske in elektroindustrije družb Lokacija Ravne na Koroškem
Sekretarju gospodu Janku Dežmanu
Spoštovani!
Z začudenjem smo prebrali vaše pismo, ki se nanaša na pomoč socialno ogroženim delavcem Železarne Ravne na Koroškem.
V	začetku leta 1993 seje preko svojega kabineta na nas obrnil predsednik Državnega zbora mag. Herman Rigelnik s prošnjo, da naj Rdeči križ Slovenije po svojih močeh pomaga delavcem Železarne Ravne in tudi ostalim nezaposlenim v tej občini.
Rdeči križ Slovenije je na to pobudo odreagiral, ne glede na to, da tudi sicer pomaga po svojih pomočeh ogroženim prebivalcem v vseh slovenskih občinah. Tako smo nekajkrat združili različno pomoč in jo posredovali občinski organizaciji Rdečega križa Ravne na Koroškem. Kakšne so bile razmere za skladiščenje, saj vam je znano, da Rdeči križ v vaši občini nima skladiščnih prostorov, način delitve, pripravljanja liste pomoči potrebnih, vam je verjetno bolj znano, saj živite med njimi, kot pa nam, ki smo za vse te vrste pomoči le organizatorji. Po razgovoru z našo sekretarko Rdečega križa na Ravnah smo ugotovili, da je sindikat Neodvisnosti v to zadevo »vpleten« le toliko, kolikor je dal na razpolago v Železarni svoje prostore za razdeljevanje pomoči. Iz pisma pa sklepam, da je za vas veliko važnejše, kdo od sindikatov ima prvenstvene zasluge pri razdeljevanju pomoči, ki jo je združil in daroval Rdeči križ, kot pa ljudje, ki so to pomoč prejeli.
Rdeči križ Slovenije je nevladna humanitarna organizacija, ki svojo pomoč nudi vsem, ne glede na politično prepričanje, njen osnovni kriterij je ta, da nekdo pomoč Rdečega križa potrebuje. Ne čutimo potrebe, da bi se opredeljevali, s katerim od sindikatov sodelujemo, kajti naše sodelovanje je izključno vezano na potrebe ljudi, ki pomoč Rdečega križa potrebujejo. Zato prosimo, da vaša razmerja s konkurenčnim sindikatom uredite sami.
V	pismu tudi dvomite oziroma razmišljate o zlorabi pomoči, saj je del od te označen z oznako UNHCR. Radi bi vam obvestili, da Rdeči križ Slovenije ni dolžan dajati odgovora o izvoru svoje pomoči nobenemu od sindikatov. Glede na to, da nas obtožujete, da je del pomoči od Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, za katero verjetno smatrate, da je tako odvzeta beguncem in dana vašim ljudem, vam sporočamo, da je Rdeči križ Slovenije delil lastno pomoč oziroma del tiste pomoči mednarodnih darovalcev, ki so se strinjali, da pomoč prejmejo tudi prebivalci Slovenije. Kar pa se tiče oznake na paketih, smo zaradi racionalizacije prešli na eno samo obliko embalaže, ki nosi oznako UNHCR, Evropske skupnosti in Rdečega križa Slovenije.
Obstaja tudi možnost, da socialna služba Železarne seznam delavcev, ki pomoč Rdečega križa potrebujejo, pošlje direktno organizaciji Rdečega križa na Ravnah in bo le-ta v skladu z možnostmi to pomoč realizirala.
Se neka] bi vam radi povedali. Ob adresiranju pisma na Rdeči križ Slovenije ste nam pozabili poslati poseben seznam naslovnikov, ki ste jim svojo informacijo poslali, da bi jim tudi mi lahko odgovorili.
V upanju, da bo Rdeči križ Slovenije še lahko združeval pomoč in pomagal vašim ljudem, in v upanju, da boste razumeli vlogo Rdečega križa in potrebo vaših ljudi, vas pozdravljamo in si želimo v bodoče dobrega sodelovanja.
Mirko Jelenič, generalni sekretar RKS
V vednost:
-	Občinskemu odboru RK Ravne na Koroškem
-	Kabinetu predsednika Državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku
-	Sindikatu Neodvisnost Ravne na Koroškem
Pojasnilo SKEI Železarne Ravne
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Glavni odbor Slovenije Ljubljana, Mirje 19 Generalni sekretar Mirko Jelenič
Odgovor na pismo 07-IV-7/2 z dne 14/2-1994
Obveščam vas, da smo 18. t.m. prejeli Vaš odgovor na naše pismo, ki smo vam ga poslali 9. 2. 1994.
Opravičujemo se za napako, ko vam nismo posredovali tudi posebnega seznama ostalih naslovnikov. Ker smo zares naredili napako, vam sporočamo, da bomo to pismo, vključno z vsemi prilogami, poslali: Občinskemu odboru RK Ravne, Predsedniku RO SKEI Slovenije, ČZP Delavska enotnost Ljubljana, Poslovodstvu Slovenskih železarn in vsem zaupnikom našega sindikata s priporočilom, da ga po možnosti objavijo na oglasnih deskah; če ga bomo naknadno poslali še komu, vas bomo o tem obvestili.
Spoštovani!
Vaš odgovor je neresen ali pa celo tedenciozen. Predpostavljam, da ste podpisali pismo, ki vam ga je nekdo iz vaših služb dal v podpis, ne da bi se resno vprašali, če morda opozorilo ni dobronamerno in bi nakazanemu vprašanju, trditve o izrabi vaše pomoči v nekem okolju - na terenu posvetili malo večjo pozornost.
Vsebina problema je, po kronologiji dogajanj, naslednja:
V začetku leta 1993 so me zaupniki opozorili, da sindikat Neodvisnost deli nekakšno pomoč od zunaj. Dolgo nismo mogli ugotoviti, za kaj pravzaprav gre in v prvi fazi govoricam tudi nisem namenjal posebne pozornosti, saj imamo v vsakem od sindikatov določene pomoči za članstvo in različne humanitarne ter solidarnostne akcije drugih tipov.
Uvodoma naj tudi povemo, da našo pomoč članstvu, ki gre izključno iz sredstev lastne članarine, dodeljujemo po točno določenih kriterijih in postopku. Kadar nas opozorijo na možne nepravilnosti in zlorabe, takoj preverimo, kaj je na stvari, in ukrepamo.
Čez določen čas smo izvedeli, da je bila med drugim v razdeljevanje pomoči vključena Irma Fajmut, socialna delavka v takratni socialni službi železarne, takrat opredeljena kot začasni presežni delavec z nerešenim statusom.
Preko nje smo nato dobili prve informacije, za kaj pravzaprav gre, in nato dobili v vednost tudi neko obvestilo občinskega organa, iz katerega je bilo razvidno, da gre za določeno pomoč ogroženim delavcem, pri čemer naj bi ključno vlogo imeli Karitas in Rdeči križ. Poudarjamo, da nam to obvestilo ni bilo poslano niti naslovljeno. Za tem smo izvedeli, da gre pri pomoči predvsem za delavce občine Ravne, ne pa tudi za delavce iz ostalih občin koroške regije, od koder se jih veliko vozi na delo v družbe Slovenskih železarn na naši lokaciji.
Prvih namigov o možni zlorabi pomoči nisem jemal resno, preden mi omenjena socialna delavka ni sporočila, da predsednik sindikata Neodvisnost na vaše pakete lepi svoje nalepke in da se je temu uprla.
Od nje sem potem večkrat zahteval, naj že končno povedo, kdo je kdo in na kakšen način ter po kakšnih merilih ta pomoč poteka. Takoj nato je prinesla obrazec, ki v začetku ni obstajal in ki ga v prilogi pošiljamo. Iz njega je razvidno, da bi Rdeči križ kot organizator stvari vodil na način, ki po našem mnenju ne bi bil sporen. Na koncu tega obrazca je tudi rubrika »mnenje«, kar naj bi bilo mnenje sindikata. Čeprav smo imeli pomisleke, smo izdali univerzalno mnenje, ki se glasi: »Predlagamo, da prosilcu odobrite pomoč, če izpolnjuje zahtevane pogoje. Prosilec za dane podatke osebno odgovarja.«
Članstvo je bilo preko internega obvestila (Informacije št. 21 z dne 4. 6. 1993), ki ga prilagamo, obveščeno, da lahko vsakdo dobi ta obrazec v pisarni sindikata. S tem smo nedvoumno sporočili, da nismo proti nikakršni pomoči, ampak da se v kriterije ne nameravamo vtikati.
Ob tem vas obveščam, čeprav ne želite vedeti, da je v nekdanji Železarni Ravne, sedanjih družbah SŽ na lokaciji Ravne 2452 članov SKEI, 969 Neodvisnih in 742 nečlanov. Povejte, po kakšni organizacijski in splošni logiki naj sindikat aktivno sodeluje, če sploh odmislimo dejstvo, da k sodelovanju ni bil povabljen, in tudi nečlanom daje nekakšna priporočila ali ugotavlja njihovo socialno stanje. Če še ne veste, so socialni podatki praviloma osebni podatki, s katerimi lahko operiramo samo na podlagi pisnega pristanka prizadetega.
Če neki drug organizator tako dela, potem ste za to izključno odgovorni vi. Če Rdeči križ nima kriterijev in delate zgolj na podlagi neke pavšalne ocene o potrebnosti pomoči, potem to javno povejte.
Pomoč brez meril?
Nadaljevanje dogajanja
Mislili smo, da bo s tipskimi vlogami za dodelitev pomoči, ob poštenem in strokovnem delovanju organizatorjev, narejen red, vendar se to očitno ni zgodilo. Nekje sredi poletja je nastal velik »halo« zaradi kampanjske delitve moke, o čemer sem bil obveščen celo med odsotnostjo na enem izmed sestankov sindikalnih forumov v Ljubljani. Naslednjega dne sem pisno zahteval od Andreja Kokalja, sedanjega v. d. direktorja SŽ, takrat še na Ravnah, naj organizira sestanek in da problem razčistimo. Tak sestanek je nato sklical B. Žerdoner, kadrovski direktor SŽ, s tem da mi je jasno povedal, da je to prvič in zadnjič in da se v te stvari noče več vtikati. Sestanka so se udeležili, poleg B. Žerdonerja, še M. Garb - za sindikat Neodvisnost, Irma Fajmut - kot socialna delavka sozadolžena za pomoč, predsednica območnega odbora Rdečega križa na Ravnah in predstavnica pristojnega občinskega upravnega organa.
Na sestanku sem jim jasno povedal, da naj pri tej pomoči naredijo organizacijski red in da ne bomo trpeli zlorabe. Če pa hočemo direktno sodelovanje, potem hočemo vedeti, v kakšni obliki in na kakšen način naj bi to potekalo.
B. Žerdoner je sicer obljubil, da bo naredil uradni zapis, vendar tega ni storil. Z vso odgovornostjo pa izjavljam, da je predstavnica RK v razpravi izjavila, kako jim bomo to pomoč s takimi nastopi »požrli«, da še to ne bo. Srašujem Vas, generalni sekretar, kako je možno požreti pomoč, ki je legalno in nesporno organizirana. Predstavnik Neodvisnosti je na tem se-
stanku v začetku zatrjeval, da gre bolj za slučajno vpletenost njihovega sindikata, kot jo tudi Vi sedaj deklarirate. V isti sapi pa je nato mahal s seznami dobitnikov, ki jih oni predlagajo, in izjavil, da je izključna zasluga za pomoč njihova, ker oni plačujejo prevoz, in zato tudi imajo ustrezno vlogo. Zahteval je tudi, naj se zapišejo namigi o izvoru pomoči. Pri tem poudarjam, da ne gre samo za vprašanja o izvoru paketov mednarodne organizacije, ampak za pomoč kot celoto.
Po tem sestanku smo prejeli informacijo, da za zdaj tako in tako ni nobene pomoči, in smo vsem, ki so 7ias za pomoč vprašali, dajali pojasnilo, da naj se za pomoč prijavijo, dobili pa jo bodo, ko bodo na vrsti, ko je bo dovolj.
V	zadnjih mesecih lanskega leta in letos smo spet dobili obvestila o podeljevanju pomoči brez kriterijev, samo na podlagi nekakšnim priporočil sindikalnih zaupnikov, katerihkoli menda. To pomeni, da RK in njegovi kriteriji s tem nimajo nič.
Z zadnjim dopisom, urgenca za odgovor, smo poslali tudi verodostojno podpisano izjavo o pogojenosti dodelitve pomoči s članstvom v Neodvisnem sindikatu. Kopijo izjave prilagamo!
V	postopku nadaljnje konfrontacije, če bo do nje prišlo, lahko podamo tudi druge dokaze, ker ni nujno, da vse podamo že sedaj. Ne glede na to pa ste za vse ODGOVORNI VI!
Kot humanitarna organizacija ne morete biti indiferentni do izrabe vaše pomoči v kakršnekoli namene. Ker je v tem primeru zloraba očitna, razmišljam, da bi obvestil tudi Mednarodno organizacijo Rdečega križa.
Pomoč za svinje in mačke?
K izrecnim navedbam v vašem pismu:
Kar zadeva nekatere navedbe - po vrsti - v vašem odgovoru na moje pismo, pa naslednje:
Ne razumemo razlogov, da omenjate predsednika Državnega zbora mag. H. Rigelnika, da naj Rdeči križ pomaga delavcem železarne. Prosimo za kopijo dopisa, z namenom, da ga vprašamo, če slučajno obstaja še kakšna druge opcija za pomoč razlaščenim in osiromašenim delavcem, kot so paketi RK. To seveda ne pomeni, da odklanjamo vašo pomoč. Bodite samo pošteni in delajte, kot vam pravila in principi te humanitarne organizacije narekujejo.
Pojasnite nam tudi, od kod vaši sekretarki na Ravnah informacija, da so prostori v starem centralnem skladišču last sindikata Neodvisnost.
Trditev, da se gremo, kdo ima večje zasluge za pomoč, je nesmiselna. Nikoli nas nihče ni povabil k sodelovanju in nikoli nismo pomoči preprečevali. Želimo pa preprečiti zlorabe s katerekoli strani in v tem primeru gre za nedvomno zlorabo.
Ker vam očitno ne gre za to, kako pomoč v praksi gre, glavno da se izkažete s količino, vam predlagam, da nam pošljete čim več paketov, ki jih bomo razdelili po naši presoji; tudi takemu delavcu kmetu, ki z vašo moko krmi svinje, ali nekomu, ki s konzervami krmi mačke.
Razmerje z drugim sindikatom, ki je po vaši presoji konkurenčen, kar pa je vaš problem, ostaja, kakršno je. Ni nobenih razlogov, da ga urejamo. Urejamo razmerja z vami, ki svoje poslanstvo premalo Odgovorno opravljate.
V	odgovoru navajate, da RK Slovenije ni dolžan dajati odgovora o izvoru pomoči nobenemu od sindikatov. V tem primeru gre za moralno, ne pa za formalnopravno vprašanje in vam tak odgovor ni v čast. Sicer pa odgovora o tem sploh nisem direktno iskal, temveč sem-želel samo »verodostojno« pojasnilo o izvoru vseh oblik pomoči. Pridržujem pa si pravico vprašanja Visokemu komisariatu. Ne vidim nobenega zdravega razloga, da ne bi kdorkoli dal javnega, vsaj splošnega in načelnega odgovora, če je vse legalno, dogovorno, pošteno in dobronamerno.
Če so že širše relacije darovanja, namembnosti in razdelitve pomoči humanitarnih organizacij neke vrste skrivnost oz. niso za zainteresirano javnost, potem imamo menda ja pravico izvedeti in dobiti pisni odgovor ter kopije vodenih evidenc dobitnikov pomoči, o uporabi kriterijev, obsegu pomoči in morda še čem.
S spoštovanjem!
Janko Dežman, sekretar
16
TE
24. februarja 1994
Catch the Cash
NAJPOMEMBNEJŠA STRAN
	Horoskop
9	Zakonsko določilo
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
Lep konec tedna
Vsaka zima se enkrat konča, pa naj bo še tako huda. Posebno huda letos sicer ni bila, toda v februarju nam je le vzela voljo do zgodnjega jutranjega vstajanja in poti v službo. Ne, v tem tednu je mraz popustil in se sredi tedna dokončno poslovil. Kako dokončno, bomo še videli. Do maja je še daleč.
Baron Valvasor šteje med pomembnejše ljudi naših krajev. Med drugim je opisoval tudi podnebje takratne vojvodine Kranjske. Za zimski mraz pravi: »Čeprav je ponekod na Kranjskem toplota prehuda, je mraz znosnejši, ker ne zaostri preveč zraka. Tako se mraz pozimi, ko po pravici vlada, prav milostno kaže. Na splošno zmrzne zemlja šele decembra in se odpre konec svečana; medtem jo mraz večkrat zajame in spet izpusti...« Tako je bilo v osemnajstem stoletju. Ce prištejete nekaj podobnih sprememb, dobite današnje zime. Podnebje se namreč ves čas spreminja. Ljudje tega ne čutimo preveč, ker so naša življenja prekratka.
Letošnji Matija (24. februar) je bil toplejši, kot bi bilo dobro, kajti po ljudski modrosti se nam po odjugi obeta ponovna zmrzal. Posebno za letino je mraz konec februarja dobrodošel: »Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta.«
Po poslabšanju vremena v četrtek se bo začel nov, drugačen vremenski ciklus. Vreme pri nas ne bo več odvisno od lege celinskega, vzhodnoevropskega anticiklona. Vremenska dogajanja bodo prihajala od zahoda, tako cikloni s frontami kot tudi anticikloni. Kadar obvelja »zahodni tip vremena«, kot pravimo meteorologi, je vreme bolj spremenljivo in toplejše (predvsem velja to za zimo). Več sončnega vremena je na štajerskem in v Prekmurju, manj v zahodnih krajih Slovenije, na Primorskem in Notranjskem, pa tudi na območju Julijcev. No, tokrat bo sobota sončna in tudi nedelja bo večji del dneva še lepa. Mrazu pa lahko za nekaj časa pokažemo jezik.
CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO
»Ali je lokalna samouprava urejanje vsega tistega, za kar država noče prevzeti odgovornosti, ker ne prinaša ne oblasti in ne dobička?«
To je eno izmed vprašanj v knjigi dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO, ki je izšla pri CZP Enotnost.

Humoreska ■
Vodovnikov
obisk
Janševa
farsa
Janez Janša, minister novinarska stanovanja, je v vseh pogledih sodoben politik. Skorajda politik novega kova iz znamenite angleške TV serije. Njegov subtilni odnos do medijev in novinarjev se kaže v odlikovanjih, ki so redno gmotno podkrepljena. Kdor na primer iz njegovih rok prejme odlikovanje za nezamenljivo vlogo med osamosvojitveno vojno, mu hkrati pripade še stanovanje ali zamenjava hiše iz vojaškega stanovanjskega fonda, ki smo ga iztrgali iz rok sovražniku. Nekako tako kot po bratomorni vojni, ko so se »naši« vselili v vile, hiše in stanovanja kolaborantov. Ponovni dokaz, da se zgodovina prvič ponovi kot tragedija, drugič pa kot farsa.
Ameriški državnik in vojskovodja George VVashington (rojen 22. februarja 1732) je izhajal iz bogate družine, ki si je po naseliti v Virginijo pridobila veliko bogastvo s plantažami. Ker je bila Virginija takrat še vedno ena od britanskih kolonij v Severni Ameriki, se je tudi VVashington v času vojn s Francozi in Indijanci pridružil britanski armadi. V njej je naglo napredoval in si komaj petindvajsetleten pridobil čin polkovnika. Že leta 1758 pa je po končanih vojnah zapustil armado. Začel se je zanimati za politiko in bil oster zagovornik pravic kolonij proti matični deželi. Ko so se prebivalci severnoameriških kolonij uprli Veliki Britaniji, so VVashingtona, ki je imel velike vojaške izkušnje, imenovali za poveljnika vojske rodoljubov. Nediscipliniranim prostovoljcem je vsilil vojaško disciplino in tako naredil iz njih učinkovito vojsko. V velikih bitkah za osvoboditev je pokazal tudi svoj vojaški talent in dobil več pomembnih bitk. Ker je grozila povojna politična anarhija, je spodbudil sklic ustavodajne konvencije in podprl ustavo. Leta 1789 so ga soglasno izvolili za štiri leta za predsednika, v naslednjem obdobju pa še enkrat. V zunanjih zadevah se je zavzemal proti vmešavanju Združenih držav v tuje spore in vojne, v notranji politiki pa je bil proti političnemu drobljenju države.
Za Washingtona pravijo, da se je le enkrat pošalil. Med kongresno debato o oboroženih silah je neki poslanec ostro zagovarjal določilo, da sme imeti ameriška vojska največ tri tisoč mož.
»Strinjam se,« je rekel VVashington. »Vendar moramo v zakon zapisati tudi določilo, da nas sme napasti največ dvatisoč sovražnikovih vojakov.«
V tem tednu so bili rojeni še italijanski umetnik Michelangelo Buonarotti, italijanski fizik Alessandro Volta, poljski zvezdoslovec Nikolaj Kopernik, poljski skladatelj Frederic Chopin, italijanski skladatelj in violinist Nicolo Paga-nini, nemški filozof Arthur Scopenhauer, nemški skladatelj Georg Mandel, nemški pripovednik VVilhelm Grimm, avstrijski skladatelj Hugo Wolf, rimsko-.emški cesar Karel V., francoski mislec Charles-Louis Secondat de Montes-cuieu in nemški pripovednik Erich Kastner.	Deni
Albert Vodovnik, šef najmočnejšega slovenskega sindikata SKEI, naj bi se kot edini slovenski sindikalni funkcionar udeležil zimskih olimpijskih iger v Lille-hammerju. Njegov obisk naših vrlih olimpijcev je čisto delovne narave. Berti bo poskušal na Norveškem v luči sindikalne akcije »Kupujmo slovensko« že zdaj zastaviti vse potrebno, da bodo bodoče zvezdnice in zvezdniki prodajali Slovenijo in njene izdelke na tujem. Za razliko od nekdanjih, ki v Sloveniji prodajajo tuje izdelke, ter ob izdatni asistenci vlade in zunanjega ministrstva uničujejo domača podjetja. Po zaslugi Drnovška, Peterleta in comp. se Slovencem akcija »poda-rim-izgubim« v denarnici tako izkaže kot »podarim-izgubim«. In to dvakrat.
Starmanov
poziv
Danijel Starman, poslednji mo-hikanec, ki še verjame v pravno državo, je javno pozval notranjega ministra Iva Bizjaka, naj imenuje skupino mladih in neobremenjenih kriminalistov, ki bodo v tesnem sodelovanju z javnim tožilcem razčistili kriminalno igro catch the cash. Starman si glede tega ne želi nobene parlamentarne komisije, saj mu je jasno, da bi glede na razsežnosti te igre in hudodelske organizacije, ki sega v najvišje oblastne ustanove, s tem le porinil ovco v volčji brlog. Država pa taka, v kateri njeni najvišji policaji pomagajo okrasti državljane za več kot 70 milijonov mark.
Bizjakovo
presenečenje
Ivo Bizjak, notranji minister, ni mogel verjeti svojim očem, ko je v časopisu prebral, da je norveška policija prijela duhovnika, ki sta hotela na otvoritveni slovesnosti protestirati proti zelo svobodoljubnim skandinavskim zakonom o abortusu. Še bolj zabodeno pa je gledal, ko je ugotovil, da so Norvežani podobno postopali z 12 Američani, prav tako aktivisti proti abortusu, ki so hoteli svoje prepričanje širiti med olimpijskimi obiskovalci. Norveški policaji so jih s prvim letalom odpravili tja, od koder so prileteli. Pri nas se kaj takšnega ne bi mogle/ zgoditi niti po naključju! Če pa bi se, potem Bizjak ne bi bil več notranji minister.
Kuli
ČigavjeEkn?
-	Ali se, gospodje, spomnite, kako smo se zadnjič pogovarjali o akciji »Kupujte slovensko!«, smo povprašali zbrane v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte. Seveda pa je vprašanje le bolj merilo na tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki se je seveda takoj oglasil:
»In kaj bi še radi vedeli? Pa sem mislil, da pametnemu zadostuje ena sama beseda.«
-	Oh, ne, ne gre za to. Pač pa vam moram povedati, da sem zadnjič gledal hrvaško televizijo in tam so se pohvalili z velikim uspehom na diiseldorfskem sejmu turističnih plovil, kjer je veliko priznanj pobrala hrvaška tovarna Elan.
»A Elan je hrvaška tovarna?«
-	Saj ravno to sem vas hotel vprašati. Kaj v takih primerih prevlada, dežela, od koder je denar, ali dežela, kjer stoji tovarna.
»Pa se ozrimo po svetu. Opel je sicer v koncernu General motorsa, ampak po moje je še vedno nemška tovarna...«
-	Pa vendar nekateri menijo, da je ameriška...
»Pa saj vendar dela po nemških zakonih, davke plačuje v Nemčiji. Potemtakem bi lahko bil General motors tudi japonski koncem, če bi večino kupili Japonci, ali bi švicarski hoteli bili arabski, če bi jih kupil kakšen naftni šejk...«
-	Ampak kaj narediti, da bi naši bratje Hrvatje po svoji televiziji ne zganjali tovrstnega nasilja nad slovenskimi firmami.
»Pa saj je navsezadnje vseeno, kako hrvaška televizija imenuje Elan.
-	Ni čisto res; pravijo, da je pol nuklearke njihove, zdaj že Elan, vsak čas bo Krško, potem Begunje... Nekam na bratske Srbe me spominja...
»Če je pa tako, potem pa jih lahko o tem, čigava je tovarna Elan, prepričamo bolj drastično...«
-	Kako pa?
»Čisto enostavno. Imamo cel kup sindikatov in ni hudič, da ne bi eni izmed njih znali prepričati zaposlene v Elanu, naj udarijo en štrajk, kakršen koli že...«
-	Ampak za božjo voljo ne zaradi tega, ker Hrvati pravijo, da je Elan hrvaški...
»Seveda ne. Štrajkajo lahko zaradi prenizkih ali previsokih plač. Pravim, zaradi česar koli... In če mislite, da bodo po hrvaški televiziji še naprej govorili, da štrajkajo hrvaški delavci, morda celo upravičeno, si pustim kaj odrezat, še več, ne bom pil več pira. Stavim, da bi jugovzhodno od naše dežele govorili, kako hočejo grdi Slovenci prav zdaj, ko je Hrvaška v velikih težavah, s štrajkom spodkopati dobro podjetje, ki so ga hrvšaki menedžerji s krvavimi žulji postavili na noge... itd. itd.«
Bogo Sajovic
SORODNICE ČEBEL ENAKI ČRKI
AVTOR
BOJAN
ARKO
ZGODO-
VINAR
MIKUŽ
NASLOV POROČIL Z VOJNIH POHODOV
NEODLO-
ČEN
IZID
UTEŽNA
ENOTA
ŠAH.
DAMA
HALMA.
NAŠA
ZAHODNA
SOSEDA
KISANJE
KRME
RUSKI
KOŠARKAR
(VLADIMIR)
STAJA V PLANINI
ŠAHIS
KUSI
VRSTA
PLESA
VZHODNA
SKUPINA
LAPONCEV
GRŠKI
JUNAK
PRED
TROJO
ZVENEČ GLAS V FONETIKI
NEUSPE-
LOST
IRSKA
(ORIG.)
ČEŠKI
REFOR-
MATOR
HUS
JEZ PRI ASUANU
VLADAVINA
EMIRJA
ČETRTI
RIMSKI
KRALJ
SpAe®
ABELOV
BRAT
JOHN
OSBORNE
NAGRADNA
TIZANKA
SPOMIN.
PLOŠČA
NORVEŠKI
SLOVNIČAR
(IVAR)
ALBERT
EINSTEIN
PRIPRAVIL
SALOMONOV
UGANKAR
GRAD PRI PTUJU
GUSTAV
IPAVEC
EGIPTOVSKI
STVARNIK
SVETA
GOETHEJEVA
MATI
ALBANSKI
POLITIK
(RAMIZ)
LEPOTNO
DREVO
AVSTR.
DIRIGENT
(HERBERT
VON)
CELOTEN
OBRIS
DUDKOVA
ZENA
MATI GR. BOGOV
p»
UČNA
URA
IGRALEC
VVALLACH
SLIKAR
SOVRE
OTOK PRI ZADRU
BEOGRAJSKI
NOGOMETNI
KLUB
TITOVA
ZENA
MOČNO
RAZSTRE-
LIVO
AKO
ČAS BREZ VOJNE
VRSTA
PASMA
KRAJ NA
OTgjKU
NORV.
FILOZOF
NAES
PISATELJ.
PEROCI
IVAN
TAVČAR
TANKA
TKANINA
SRBSKO M. IME
ASTAT
ILIRSKI VOJSKOVODJA S HVARA
MAJHNA
NJIVA
LEVJA
SAMICA
PLESALEC
NA
VRVI
ANGLEŠKI
REŽISER
(DAVID)
Nagradna križanka št. 8
Rešeno križanko nam pošljite do 7. marca 1994 na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 8.
Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Bešitev nagradne križanke št. 6
CARAR, KALIKO, IRENA, KOLESAR, KANT, LAKTATI, AM, VALA, IG, SVETLANA, MILE, MITJA, RE, ARKIN, STRAN, KT, ICEK, ANE, LAIK, AJD, PATRhs, ARMADA, ALO, INKI, SAARINEN, SOR,
OAZA, TN. ONOMASTIKON, LL, TOVOR, TARAS, KAP, DEMI, TIRANA, LOARA, ALIČ, IVAR, TRATNIK, RAŠ, TANK, INDIANA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 6
1.	Nevenka Flajs, Brezje 217, 68296 Krmelj,
2.	Ivan Dragoš, Gradnikova 3,	,_____________________v
64000 Kranj
3.	Slavica Žolnir, Partizanska 2,
62380 Slovenj Gradec
SALOMONOV
UGANKAR
Nagrade bomo poslali po pošti L^_—________
Križanko pripravil	______J L