VčiželfsRa tiskarna —t Lavtarjeve računice, ki so prikrojene po inovem učnem načrtu je natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Kritika je ocenila nove računice vseskozi pohvalno. Z ozii;om na uspešnost pouka priporočamo, da se po vseh naših šolah. ki streme po sodobnosti uvede Lavtarjeva računica. L. Lavtar: Posebno ukoslovje računskega pouka v narodni šoli. Kot učno knjigo io je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 33578 z dne 13. V. 1933. in glav prosv. svet, S. br. 212 z dne 29. IV. 1933. Knjiga, ki služi ikot nekakšna Irazlaga Lavtarjeve metode, obsega teoretični in praktični del. Za uvod pa je postavljen zelo zanimiv zgodovinski pregled. V teoretičnem delu so razložene posebnosti računstva po delovnem principu z originalnega Lavtarjevega stališča. V praktičnem delu pa so psihološko utemeljene vse učne stopnje in razni medsebojni prehodi računskih operacij razdeljenih po posameznih šolskih letih osnovne in višje narodne šole. Brez te knjige je nejnogoče razumeti Lavtarjevo metodo in s pridom uporabljati njegove računice. L. Lavtar: Računska začetnica za osnovne šole. Predelal Ljudevit Černej, ilustrirala J. Poljanec in D. Humek. Ta računska začetnica je zelo originalno ilustrirana v večbarvnem tisku. Posamezna ^tevila so tako ponazorjena, da naravnost silijo otroka k štetju in k računanjuT Nad vse praktični so prehodi od ene vrste do druge. Vmes je vpletenih vse polno ponavljalnih vaj, tako, da je računica vsestransko uporabljiva. L. Lavtar: Računica za osnovne šole. 3. šolsko leto. Računa>nje v številnem obsegu od 1 do 1000. Predelal Lj. Cernej. Pregledal in dopolnil Fran Fink. Kot učno knjigo jo je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 21971 z dne 30. III. 1933. in glav. Prosv. Sav. S. br. 228 z dne 21. III 1933. Knjigo odliikuje logična razvrstitev učne snovi, posamezne stopnje in izpeljave upo- števajo vse psihološke momente tako, da je računica res prvovrstna. Zivljenjska uporabnos-t vseh računov in vseh nalog je idealno izvedena. To je sploh značilnost Lavtarjevih raeunic in osnova njegove metode. Zaradi tega pa so ravno Lavtarjeve računice pri vseh, ki so jih uvedli, tako priljubljene. L. Lavtar: Računica za osnovne šole. 4. šolsko leto. Računanje do milijarde. Predelal Lj. Černej. Pregledal in dopolnil Fran Fink. Kot učno knjigo jo je odobrilo minisltrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 21971 z dne 30. III. 1933. in glav. Prosv. Sav. S. br. 228 z dne 21. III. 1933. Kot zaključna računica osnovne šole in kot prehodna za višjo narodno šolo je ta knjiga res posrečena. Življenjska bližina njene vsebine je uspela nad vse pričakovanje. Učitelju, ki je vajen drugih zastarelih Tačunic, se odpirajo s to knjigo vse drugačni pogledi ma računstvo in Lavtar nam tu prikazuje delovni učni p'rincip v taiko jasni luči, da ga brez težkoč zapopademo in se ga oklenemo. S to knjigo je zaenkrat vrsta Lavtarjevih računic v izdaji Učiteljske tiskarne zaključena. v delu pa je tudi računica za višjo narodno šolo. S tem bo zaključeno veliko Lavtarjevo delo in imeli bomo tudi pri računstvu >res naše učne knjige na naših šolah. Mladinska matica —mm Začelo se je delo v šoli, začele so skrbi. Tovariši imajo polne roke dela. Pri iem pa ne bodo pozabili na Mladinsko matico. V 7. letih obstoja je postala najvažnejša naša mladinska založba. V teh kratkih letih je izdala 710.000 izvodov knjig. O njej ne govorijo samo slovenski listi in revije, ampak jo hvalijo tudi hrvatski, srbski in češki kritiki. Divijo se predvsem sijajni organizaciji te ustanove, čudijo se veliki nakladi. Vsak peti učenec osnovne šole je član M. M. To je menda edinstven primer na svetu. Vse učiteljstvo je lahko ponosno na svoje delo v tem pogledu. Časi so težki, vendar naše učiteljstvo ne bo dopustilo. da pade število naročnikov. »Naš rod« bo letos še zanimivejši kot prejšnja leta in pisan bo tako, da se bo lahko izvrstno uporabljal v šoli. Dober učitelj bo storil zato vse, da bo v razredu čim več naročnikov. —mm Avtorja rokopisov »Zlati čeveljčki« (Aurelius) in »Kaj je slišala Anica« naj se javita, da jima lahko vrnemo rokopisa. Uradne ure tajništva M. M. bodo odslej dmev,no od 14. do 15. ure. »Književnost« o Knjigah Mladinske matice. Pod naslovom »Novosti na književnem trgu slovenske mladinske literature« piše Književnost (septembrska številka) med drugim: Tudi letos prednjači na polju naše mladinske književnosti Mladinska matica in to ravno po svoji kakovosti. Zadnje je posebne važnosti. Vse do danes smo bili navajeni, srečavati v naši mladinski literaturi stvari, ki so na več ali manj posrečen način obravnavale bajeslovno snov ali pa so se mladini nudile knjige z zgodbami iin: povestmi, ki ni6o imeli s sodobnim življenjem nikake zveze. Slovenski literatje so po svojih delih namenoma varali mladino, jo opajali z dogodki neresničnega sveta, jo zamamljali z visokoletečimi frazami in skušali na vse rrtogoče načine odvrniti njen pogled od resničnosti. Pedagogi in literatje so v tisku in kavarnah dokazovali, kako neločljivo je otrokovo psihično življenje povezano z bajnim pravljičnim svetom. Da otroci sami mislijo drugače, so dokazali letos. ko so se tako rekoč uprlj običajni mladinski literaturi. Ta svoj upor so izpovedali v letošnjih Kresnicah. To se je zgodilo na priprost, odkritosrčen način, a tako solidairno in energično, da je sam urednik moral priznati v uvodu, da naša mladina ne govori več o vilah in palčkih, 6 metuljčkih in rožicah, pač pa se čuti iz njenih besed krik resiničnega življenja. Na urednikov poziv so namreč letošnje Kresnice otroci sami napisali. V njih so pokazali svoj resničen obraz, svoje poglede na življenje in svoje težnje. Zato ostane ta zvezek Kresnic po posredni urednikovi zaslugi dokument historične važnosti za slovensko mladinsko literaturo. France Bevk je letos izdal pri Mladinski matici povest »Tovariša«. Na 80. straneh napeto obravnava vsakdanjo zgodbo dveh proletarskih dečkov. Pred čitateljem vstajajo slike iz umazanih predelov goriškega predmestja. V tem ozračju, ki smrdi po cunjah, prahu, gnilobi, vlažnosti, plesnobi in stoječi vodi se odigrava zgodba, ki pripoveduje, kako sta dečka prisiljena zaradi svoje napačne vzgoje in vpliva socialnega položaja ukradla revni branjevki denar. Potek dejanja je vseskozi plihološko in socialno utemeljen, le konec je absolutno negativen. Kljub temu spada povest med doslej najboljša slovenska mladinska dela. Slikanica »Kapljice« skuša s pomočjo risb pokazati kroženje vode v nazorni, zabavni zgodbi. Ideja jc dobra, ker ima praktičen pomcn, izvedena pa je bolj medk>. Najboljša knjiga letošnje izdaje Mladinske matice je »Potovanje skozi čas«. Napisal jo je Edo Kardelj. V knjižici je pisatelj točno znanstveno podal zgodovino človeške družbe od pradobe do danes. Izogibal se je vsake sentimentalnosti in filozofiranja ter na tak način ustvaril kritičen pregled nastajanja in razvoja človeške družbe na ekonomski podlagi. Vse je povedano jasno in razumljivo, a obenem tako napeto, da bo deca knjižico z zanimanjem čitala. Njegova knjižica je vsekakor edinstven poizkus te vrste v slovenski mladinski literaturi, zdrav, močan in primeren času, v katerem živimo. Mnogo bo koristila slovenski deci, še več pa slovenskemu učitelju, ki gleda na zgod'ovinska dogajanja skozi idealistične in metafizične naočnike. Letosnje knjige Mladinske matice so dokazale, da smo tudi Slovenci zmožni dobre mladinske literature. Samo pravilno izbirati je treba. Nujno je, pretrgati s tradicijo in kreniti na nova pota. Težnje. ki jih je mladina izpovedala v letošnjih Kresnicah naj postanejo uredništvu Mladinske matice pa tudi drugim izdajateljem mladinskih knjig kažipot k temu cilju. Stanovslca organiszacifa JJJJJ Iz sekclje —s Zaščita članstva. Objavljamo okrožnico, ki smo jo prejeli od izvršnega odbora JUU, da se bo vedelo članstvo v bodoče ravnati po navodilih, ki so v okrožnici navedena: Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, Odbor učiteljskega udruženja smatra za svojo dolžnost. da zaščiti vsakega učitelja(-ico), ki se mu godi krivica. ne oziraje se na osebnost, ki učitelja po krivici preganja. Da bi se odbor Udruženja pri tej zaščiti ne pregrešil in vzel v zaščito osebe, ki tega ne zaslužijo in bi se s tem kompromitiTal, zato Vas prosimo, da potom sreskih društev objavite vsem učiteljem(-icam) iz področja va&e banovine da se ne obračajo direktno na glavni odbor učiteliskega udruženja, nego. da se obračaio vedino le na svoje sresko društvo, ki bo njihove pTOŠnje skupno s svojim mišljeniem poslalo sekciji. a ta iih opremi s svojim predlogom in mišljenjem ter dostavi nato glavnemu odboru Udruženja. Vsak posameznik mora prošnji priložiti kolek za 5 Din in znamko za Din 1.50. Kolek za 5 Din bo odbor Udruženja prilepil na vlogo (za intervencijo), ki jo pošlje ministrstvu prosvete. a znamka za Din 1.50 je potrebna za pismo, v katerem bo odbor UdTuženja obvestil prizadetega, kaj je dosegel glede njegovih zahtev. Brez koleka in znamke za odgovor ni treba nobene prošnje dostavljati Udruženju, ker se v tem primeru ne bo podvzelo nikakih intervencij. Mislimo, da je to najboljši in najpravilnejši način, da se zaščitijo naši člani, ki se jim večkrat godi krivica. Oni _čitelji(-ce). ki ne čutijo potrebe biti člani Udruženja nimajo pravice zahtevati zaščito od strani udruženja. Tovariške pozdrave! Predsednik: Ivan Dinrnik, s. r. Tajmik: Milinko Lazič, s. r. Iz druitav: = JUU SRESKO UCITELJSKO DRUŠTVO V ROGAŠKI SLATINI bo imelo zborovanje in redni letni občni zibor v soboto 15. t. m. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih itočk so na dnevnem redu volitve Upravnega in nadzornega odbora. poročilo o skupščinah ter referat g. narodnega poslanca Spindlerja o zakonu o telesni vzgoji naroda in o prosvetnem delu v našem srezu. = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DES. BREG ima svoj občni zbor dne 15. IX. 1934. o'b J_ 10. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. PoTočila društvenih funkcionarjev. 3. Obračun in proračun. 4. Kako pridemo do cenenih šol. knjig. 5. Klemenčič Šol. proračuni za 1. 1935./36. 6. Poročila o skupščinah. 7. Volitve v upravni in nadzorni odbor. 8. Slučajno6ti. ODBOR. Novosti na Knfisnein trgu ZDRAVNIŠKI VESTNIK Kongresna številka »Zdravniškega vestmika« (št. 6—8, strani 230), je posvečena v vsem obširnem obsegu prvemu jugoslovenskemu protituberkuloznemu kongresu. Poleg podrobnega poročila o poteku kongresa, prinaša ta številka predavanja in razprave, ki so bile obravnavane na kongresu. Članki in razprave so objavljene v izvirnem besedilu z resumeji v francoskem ali nemškem jeziku. Kongresna številka »Zdravniškega vestnika« je bogat zbomik razprav o tuberkulozi, in organizaciji boja proti tej bolezmi. Bogata zbirka ne bo dobrodošla samo zdravniškim krogom, marveč tudi širšemu krogu naroda, posebno pa učiteljem, ki so živo zainteresirani na tem, za zdravje šolskih otrok toli važnem vprašanju. V začetku knjige je poleg uvoda objavIjcin otvoritven govor predsed_ika jugoslovenske pTotituberkulozne lige, sanitetskega generala dr. Jordana Stajiča in spominski govor san. inspektorja dr Matka bojeviniku zoper tuberkulozo prof. A. Calmette. Nadalje sledi pozdravni govor predsednika protituberkulozne lige dr. J. Bohinca. Knjiga je razdeljena v dva dela: socialnohigienski in znanstveno-medicinski. V prvem delu je važna spomenica izro6ena po posebnem odposlanstvu banu dr. Marušiču. Spomenica je obširna in omenja vsa izkusitva boja proti tuberkulozi in stavlja nujne zahteve, ki jih je podvzeti v boju proti zavratni morilki. Naše učitelje mora zanimati zlasti prvi del tega zbornika, ki nam tako izčrpno kaže prilike med narodom in v našem šolstvu, ter najpogostejše vzroke, ki pospešujejo širjenje tuberkuloze. Predavatelj dr. Jordan Stajič iz Beograda poudaTja neovrgljivo dejstvo, da je tuberkuloza socialna bolezen in dokumentirano dokazuje, kakšne dolžnosti slede iz tega za državo in razne javne kcrporacije. Predlaga razme ukrepe. ki bi jih bilo treba izvesti v naši državi, da bi sc poglobila in razširila borba proti tuberkulozi. Posebno apelira na pristojne činitelje, da naj se čimprej uveljavi zakon o zatiranju tuberkulbze. Dr. Zeljko Hahn iz Zagrefoa govori o socialnem zavarovanju, ki je prav glede tuberkuloznih obol&nj pri nas nepopolno. čeravno je bolniško zavarovanje pri nas težje obremenjeno s tuiberkuloznimi obolenji, kakor v drugih državah. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je izplačal v 1. 1931. podporo 25.479 članom obolelim na tuberkulozi, kar znaša 23% vseh izplačil. Potrebno bo izvesti zavarovanje za onemogle. Referent dr. J. Bohinec, ravnatelj ljubljanskega »Urada za zavarovanje delavcev« in znani socialni ideolog in organizator naslaša, da je problem tuberkuloze najvažnejše socialno-politično vprašanje, zato je potrebno dosledno sodelovanje vseh, ki so odgovorni za Tiarodovo zdravje. Zahteva enotno in sistematično sodelovanje vseh, ki so v državi odgovorni za ljudsko zdravje. Za uspešno protituberkulozno borbo je nujno potrebno, da tudi politiki in državniki sodelujejo pri reševanju tega problema. Tuberkuloza pa je predvsem bolezen delavcev in kmetov, zato stoji v tesni zvezi z njo vprašan.je delavskih mezd in zdrava stanovanjska politika. Naša industrija se žal prav nič ne zaveda svojih dolžnosti v tem pogledu in zaradi tega, ker ni vpeljano zavarovanje za onemogle in starostno zavarovanje. prištedi milijone :na leto. Dt. Bohinec polaga posebno važnost na to, da skušajo organizacije za boi proti tuberkulozi poiskati kar največ bolnikov z začetno tuberkulozo, ki ne čutijo potrebe, da bi šli k zdravniku. Nadaljnji referent dr. M. Vraševic iz Beograda govori o delu protituberkuloznih dispancerjev. San. inspektor dr. Matko iz Maribora razgljablja važno socialno-higiensko vprašanje: »Šola in tuberkuloza«. Obširno in temeljito razpravo, katero bomo po možnosti objavili v našem stanovskem tisku, bo z zanimamjem čitalo poleg zdravnikov tudi učiteljstvo. Po referentovih podatkih je pri nas do 14. leta starosti 80—90% otrok inficiranih s tuberkulozo. Umljivo je tedaj, da se mora boj zoper tuberkulozo začeti že pri otrocih. O tem predmetu piše dr. Matko posebno knjigo. O istem vprašanju razpravlja dr. Vasa Savič iz Topolščice. Kot praktičen pedagog se bavi s tem vprašanjem nadz. A. Skulj in nas povede po statistični poti v higiensko stanje v narodnih šolah. Na podlagi praktičnih opazovanj in izkušenj dopolnjuje izvajanje zdravinikov. Opozarja posebno na važnost šolskih poliklinik, in njih izpopolnitev. O protituberkuloznem dispanzerju v službi higiene govori dalje dr. J. Prodan iz Ljubljane. Dr. Petrič, direktor higienskega zavoda v Ljubljani, nam v številkah pokaže stanje in umrljivost za tuberkulozo v Jugoslaviji, posebno pa v dravski banovini. O socialno praktičnem delu protituberkuloznega dispanzerja razpravlja dr. Rafo A. Ferzi iz Splita. Dr. Skaric iz Splita pa piše o propagandi in o sredstvih za protituberkulozni boj. Drugi del zbornika je namenjen predvsem zdravnikom, bodo ga pa z zanimanjem čitali vsi, ki jim je pri srcu zdravje našega naroda. Naj navedemo samo nekatere članke. Posebnozanimiva je splošna razprava dr. Vladimirja Čepulida iz Zagreba o načelih sodobnega zdravljenja tuberkuloze. Dr. IblerSertič iz Zagreba premotriva zdravljenje pljuone jetike z ambulatornim pnevmotoraksom. Dr. Janko Kumljenovič iz Zagreba, o!bravnava kirurško zdTavljenje pljučne tuberkuloze. Dr. Tomaž Furlan z Golnika govori o teoriji in praksi pri pleuritičnih komplikacijah v umetnem pnevmotoraksu. O vprašanju »Ali je pljučna jetika ozdravljiva?« dr. Miluš Sekulič iz Beograda. O težkočah in zaprekah pri zdravljenju pljučne tuberkuloze piše na osnovi zanimivega pTimera iz prakse dr. Oton Haus iz Ljubljane. Kongresna številka »Zdravniškega vestnika« je publikacija, ki je ma široko in '4I0boko zajela vprašanje tuberkuloze.- zato jo priporočamo našemu učiteljstvu, ki je na tem vprašanju živo zainteresirano. —k Dr. Alf red Šerko. O psihoanalizi »Slo-venske poti«, zvezek 13. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 35 Din. Kot prvi letošnji zvezek zbirke »Slovenske poti« je pravkar izšel spis univ. prof. dr. Alfreda Šerka »O psihoanalizi«. Prvič se nudi slovemskemu izobražencu prijetna prilika, da spozna sloveče, dasi sporne nauke dunajskega zdravnika Freuda in njegovih učencev v kratkem, vendar pa dovolj temeljitem orisu slovenskega strokovnjaka. Poznanje psihoanalize je tem potrebnejše, ker se je razvila v sestav splošna kulturnih vprašanj, v nekak nov svetovni in življenjski nazor, ki zanima somišljenika in nasprotnika. Čitanje knjige olajšuje seznamek manj znanih tujk. Lično opremljeno knjigo toplo priporočamo!