List   8.
Kaj je anarhist?
Dobro more biti človek podkovan, da ve vsaj površno ločiti sedanje sccijalne prikazni, — pravo podobo današnjih zmot. Doslej se je poznala v Avstriji le tako zvana socijalno-demokratična stranka. Komunistov, Nihi-listov in Anarhistov nismo imeli, in le par let je minulo, odkar smo tudi pri nas osrečeni z idejami, koje se vje-majo z naslovom »Anarhist." V naših člankih „o komu-nizmu in socijalizmu" razpravljali so se pojmovi teh teorij
72
natančneje, zategadelj hočemo le v kratkem objaviti, kaj je razloček mej prvotno stranko socijaldemokracije in sedanjimi tako zvanimi anarhisti. Socijalno vprašanje je je občna zadeva, a to, kar sedaj pri nas vznemirja ni občno, kajti vrši se skoraj izključljivo le v delavskih krogih. Razumljive! bode torej če govorimo o socijalnem delavskem vprašanju.
Delavci (fabriški, tovarniški in obrtniški) pričeli so v Avstriji že od leta 1868. sem kaj živahno gibanje, ki je takoj od začetka merilo na to, zanemarjeni stan z izobraževalnimi sredstvi duševno povzdigniti, kmalo pa se je temu cilju pri dejala skrb za izboljšanje mater ijalnega stanja z napravljanjem „štreikov" ustanovo »associacij" in bolnišnih blaganj Poleg tega pričela se je pa tudi živahna agitacija v priborenje splošne volilne pravice z namenom, si pridobiti veljaven upliv pri zakonodajstvu.
Res je sicer, da so se te novotarije od večine pisano gledale, in beseda „socijaIdemokrata, koja obseza navedene napore, provzročila marsikomu kurji pot, a našlo se v vseh, da celo v visocih krogih precenjšnjo število iz nedelavskih stanov, ki so to v istini opravičeno in ide-jalno gibanje dejansko in teoretično podpirali
To prvotno gibanje trpelo pa je le malo časa. Vodji delavske stranke so se razporili, in nastal mej njimi najgnubsoji osobni prepir, v kojega se je mahoma zavlekla cela stranka. Kakor pri vsakem osobnem prepiru rabilo se je tudi tukaj umazano orožjo med protivniki, in surovost, ki se je po izobraževalnih društvah nameravala odstraniti, vgnjezdila se je prav v nje.
Nastale so zaradi osobnosti tudi razne politične frakcije, od kojih je hotela vsaka biti radikalneji; in ni trpelo dolgo, da je prišel čas, ko so vsled večnega raz-pora razburjeni duhovi pripravni postajali sprejeti v se strup anarhističnih idej.
Ko  je  vsled   izjemnih   postav   na Nemškem znani agitator  Janez Most,   ki je preje dlje časa bival na Dunaju,   —   Nemčijo   zapustil  ter   preselivši se v London, onda začel izdajati časnik pod imenom »Freiheif, kojega se je na vse čudne načine kolportiralo, poprijeli so se avstrijski delavci s tako strastjo te reči, da vsa   pozornost in   ostro   postopanje  vlade  temu  nevarnemu   hujsku   ni moglo v okom priti.
Most pa je našel na Dunaju svojega aposteljna. I7 procesa čevljarja Merštalingerja, znani malar Penkert iz. dal je v delavskih časnikih prvo parolo, da ne treba delavcu omike, da ne potrebuje niti volilne pravice in ne normalnega delavnega časa, da ni treba podpornih blagajn in ne varčnosti itd. Geslo je nastavil, da le ekonomično osvobodenje (to ne mora biti druzega, kakor pridobljenje denarnih sredstev) zamore delavski stan pripraviti do politične prostosti. Raznovrstni spisi hujskajoči proti posestvu, državnemu in človeškemu redu, trosili so se mej priproste delavce, in ni čuda, da se je mej tem, ko so prebrisani voditelji svoje pete pravočasno odnesli tja v blaženo Ameriko, prijel marsikoga kužni duh, ki mu je  otemnil pamet,   kajti pameti manjka onemu, ki z
enacimi „beraškemi sredstvi", kakor so jih avstrijski anarhisti na Dunaji poskusili, — misli preobrniti državni in človeški red! Mi smo bili in ostanemo vsikdar zagovorniki delavskih pravic, zato smo pa tudi v naših krogih največ storili, da se ideje te niso širile, da celo naš list vstanovljen bil je deloma v namen, obrtnike tudi delavce odvračati od prenapetosti, ter na postavni podlagi energično delovati v delujočih stanov,
Kaj je tedaj anahist? Najbolji odgovor na to vprašanje je : anarhist je človek, kojega ne more zadovoliti nikakorna državna uprava, ki hoče odločevati o vsem in nad vsim, pa vendar ne ve, kaj hoče. Zunaj hudobnih, a prebrisanih vodjev, ki so pa vsi daleč od strelišča, so vsi drugi večinoma le prenapeti in zapeljani reveži, — žrtve brezvestnih hujskačev.                                    K-c.