J.   E.  B o g o m i 1 :
Jojoj  in hovhov!
vJospodje iz mesta so prišli na lov. Ujeli in postrelili sicer niso ranogo, a lačni so bili tembolj. Pri Plavšku so si naročili dobro kosilo. Njih zvesti spremljevalci — psi — so pa pred gostilno pasli dolgčas.
To je bila lepa prilika za Tomažinovega To-maža. Jojoj!
Psi so bili trudni, in gospodje so jih še tudi pri-vezali, da bi jim ne ušli. Kakor naročeno od Tomaža. Danes jih bo dražil! Boji se katerega! Gospodje so v hiši, psi pa privezani.
Pa je začel na vse kampe: kazal psom rogovilice, zobe, razprte oči, jih drezal, suval, hujskal in grcal vanje kot nor. Psi so bevskali, cvilili, lajali, se zaga-njali v Tomaža, pa kaj bodo? Gospodje v gostilni so postali zgovorni, pasja muzika ni prišla da njih ušes.
Končno se je eden izmed pasjih trpinov le zmuz-nil z verižice. Tomaž pa v dir... Srce mu je takoj skočilo v hlače, pogum ga je zapustil, kar kadilo se je za njim.
Tomaž je res znal teči kakor malokdo. Ni ga bilo v vasi, ki bi mu bil v tem kos. A bežati pred lovskim psom! Taka žival ti teče enako v hrib in po ravnem in se ne upeha tako hitro. Tomaž, ne bo nič!
Sta že skupaj! Gorje, kaj bo! Hovhov! Pes nič ne vpraša kaj in kam, kar kratko in malo pograbf Tomaža za tisto plat, ki je najbolj zaostajala za njim. Joj, toliko, da revež ni izdihnil! K sreči ]e bolečine prevzela nase bolj obleka, Tomaž pa le strah. A strahu ni bilo raalo.
26
Gospod Dobrin je pritekel iz gostilne in komaj potolažil razjarjenega psa. Tomaž je pa drl domov, kakor da ga nese veter in mu gori za petami.
Ko je prišel gospod Dobrin na Tomažev dom, da poizve, koliko škode je napravil njegov pes, je naletel ondi na najhujšo vihro. Okrog Tomaža je pokalo in treskalo, da je bilo joj, in ploha solza je namakala njegova lica. In še ne bi bilo vihre konca, da ni po-miril gospod Dobrin te hude ure.
Dobri mož je hotel povrniti vso škodo, ki so jo pretrpele Tomaževe hlače, toda Tomažev oče ni hotel ne vinarjev ne dinarjev.
»Še jaz bi nekaj plačal vašemu psu, samo ko bi vedel, da bo njegov nauk našemu fantu tudi kaj po-magal,« je dejal oče ob slovesu.
27