SRANGA NA POGREBU ran 20 PREBOLDSKA GOSPOSKA ZAPUŠČINA Stran 5 ŠT. 47 - LETO 59 - CELJE, 25.11.2004 - CENA 350 SIT ČUDEŽNE # OZDRAVITA/ kv If l^^r OBRO ZAME! KRUH NA VEHAH SVINJSKI KARE postrežno, Klasje, 1 kg postrežno. Foto: SIMONA ŠOLINIČ POTNIKI ZA EH IMl IZLET 1 22 NT 0179860 MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 1000 LJUBLJANA i d 3^1 y vrop/0 ® 1 i na Bledu pripravil veliko razstavo s predstavitvijo ustvarjalnosti Maksima •asparija. Prvič je s pomočjo sodelavcev zbral v zasebnih in javnih zbirkah oko-1 50 Gasparijevih slik. Na Sled je tudi vseh 392 Gasparijevih razglednic, ki jih pa v svoji zbirki Mariňák in je eidina v Sloveniji. Marinškove so tudi knjige z ilustracijami Maksima Gasparija, ki so nastale v letih 1906 do 1955. Prvič je na ogled 56 ilustriranih knjig, 32 knjig z naslovno ilustracijo, 31 časopisov, v katerih so Gasparijeve ilustracije izhajale, 8 koledarjev, 7 prospektov, 4 pesmarice in 3 letaki, vse to hrani zavzeti zbiratelj Marjan Marinšek. Četrti sklop pa predstavljajo Gasparijeve jaslice. Zanimiva razstava bo na ogled do 10. januarja 2005. Na razstavi je župan občine Bled Jože Antonič ob 1000 letnici Bleda Marjana Marinška nagradil z značko zlatega pava. Ob tem Marjan Marinšek sodeluje na veliki mednarodni razstavi jaslic v Ljubljani, kjer razstavlja papirnati pri- merek kotnih jaslic z jaslič-nim prtičkom trgovca Josipa Urana iz Ljubljane iz leta 1921. 6. decembra pa bo Marjan Marinšek gostoval v Trstu, kjer bo v Klubu slovenskih izobražencev razstavil zbirko Gasparijevih razglednic in jaslice. Razstavo bo odprl dr. Janez Bogataj. TONE VRABL Pomagali so 141 ljudem losti karitasa je bil vrhu-jec včeraj na Slomškovi Po-iikvi in na dveh koncertih Klic dobrote v Celju. I Priprave na osrednjo pri-jeditev so se začele že pred tekaj meseci, ko so med dru-jim za okoli 250 karitasovih Prostovoljcev pripravili dva ieminarja pod geslom iz Sve-lega pisma Hikaj sem, pošlji pene v Postojni (150) za po-Iročje Primorske in Celju pri (v. Jožefu (100) za ostali del ijovenije. Na Ponikvi se je bralo okoli 2000 prostovolj-ev, ki so se odločili poma- Îti ljudem v stiski. Slove-o mašo zanje je vodil ma-Sborski škof in predsednik flovenske karitas dr. Franc Bamberger. ' Med udeleženci na Ponikli je bil tudi vodja socialnih irogramov in direktor Zavo-la Pelikan pri Slovenski ka-itas Imre Jerebic. »Romar-ko srečanje na Slomškovi Po-iikvi je imelo tri nivoje: du-lovnega, družabnega in kul-nrnega, ki se je končalo z (verna tradicionalnima do- brodelnima koncertoma, 14. Klicem dobrote, letos pod geslom Družine za družine. Na popoldanskem koncertu smo se zbrali karitasovi prostovoljci, medtem ko je bila večerna prireditev namenjena vsem ostalim, ki imajo posluh in srce za pomoč tistim, ki niso srečni in se otepajo z najrazličnejšimi težavami. Hvaležni smo vsem, ki so se kljub najrazličnejšim obvez- nostim odločili za prostovoljno sodelovanje v karitasu ter tistim, ki so vsebinsko napolnili oba koncerta,« je povedal Jerebic. Na koncertu so nastopili Helena Blagne, Slapovi, Aleksander Mežek, Dežur, Avia band, Sestre Žagar-Tro-bec, otroški zbor iz Kort nad Izolo, pihalni orkester in ma-žoretke iz Logatca, Navihan-ke. Rok Kosmač, Družina Ga- lič, Stane Vidmar, Prifarski muzikantje, Deseti brat in Družina Kunaver. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov so začeli ob začetku večernega koncerta, sicer pa lahko ljudje svoje prispevke nakažejo do konca leta. Nato bodo denar razdelili med tri slovenske škofijske kari-tase. TONE VRABL Foto: GK DOGODKI Tovarišija, gremo! Edo Gaberâek je pred mesecem dni slavil 70. rojstni dan. V dolgih letih službovanja v Celju in na Celjskem je opravljal številne vodilne funkcije, širšemu krogu ljudi pa ostaja morda bolj znan kot folklorist, idejni oče in ustanovitelj Celjske folklorne skupine. Edo Gaberšek (po njegovi na kratko pristriženi pričeski se ga je prijelo ime Jež) je bil med folkloristi znan tudi po že kar prislovičnem vzkliku: »Tovarišija, gremo!« Tedaj se je vedelo, da gre zares. Ko je Edo končal študij ekonomije, je »odplesal« iz Ljubljane in se s soprogo Eriko, doma iz Bovca, profesorico francoščine, ruščine in italijanščine, ustalil v Celju. Njegova ljubezen do ljudskega izročila, zlasti kozjanskega, plesov in glasbe pa se je šele dobro začela. Ob razumevanju v družini, v kateri sta se rodila dva sinova. Bruno (jabolko ne pade daleč od drevesa) in Sašo, ki sta si sicer našla vsak svojo strokovno in znanstveno pot, so se lahko rojevale tudi Edove sanje: zasnovati in zasejati seme slovenskega ljudskega izročila ter plesov, šeg in folklornih navad narodov iz nekdanje Jugoslavije. Ko so minulo soboto celjski folkloristi, skupaj z ljubljanskimi ma-roltovci, pri katerih je Edo kot mladenič začel plesati, s skupinami s Celjskega zapeli in zaplesali v Čast Ježevemu jubileju, so v dvorani celjskega gledališča ob dolgih aplavzih tekle tudi solze sreče, navdušenja in veselja. V po- EdoG klon možu, ki je ime Celja in tudi Slovenije ponesel v svet, pri tem pa ostal skromno iri prijateljsko zaupljiv z mladimi, ki jim je bil učitelj, vzgojitelj, tovariš in zaupnik, je bila na nogah domala cela dvorana. Jež pa je srca Celjanov, še posebej generacije folklori-stov, osvojil že davno prej. Že takrat, ko je prvič prijel za vajeti novoustanovljene skupine plesalcev, ki jo je s slovenskimi in jugoslovanskimi plesi dvigal s pet na prste. Kmalu so postali zelo znana in ena najbolj uspešnih folklornih skupin v Sloveniji, ki je doživljala vzpone in padce, a se je tudi po Ježevi zaslugi znala vselej dvigniti nad pogorišče, flidi potem, ko se je Edo pred nekaj leti upokojil in se s soprogo Eriko, zaljubljeno v prelepi rojstni Bovec, kjer imata hišico pod mogočnimi gorami, preselil v Ljubljano, bliže k družini sina Bruna, dveh ljubkih vnučic in snahe, ki stopajo z njim v folklorni korak. Živi med Bovcem in Ljublja- no in vselej se rad vrača v Ce-lje. Ježu, zvestemu zapisovalcu slovenske kulturne dediščine, zlasti s Kozjanskega, velja pripisati še veliko zaslug predvsem na njegovem poklicnem področju, ki ga je ves čas, vse do upokojitve, opravljal zvesto in predano na različnih odgovornih mestih. In kljub delovnim obveznostim in obremenitvam ni nikoli pozabil na svoje folkloriste. Da zvestoba ostaja večna, je mogoče slutiti iz slehernega nastopa ali pogovora o celjski, pa tudi bovški folkorni skupini, v katero je ob ustanovitvi vdahnil tudi štajerski melos. Celjska folklorna skupina je pod vodstvom legendarnega Ježa prepotovala dobršen del nekdanje Jugoslavije, Evrope, Južne Amerike, Slovenije. In danes stopa po njegovih stopinjah in niza nove uspehe. »To me iskreno veseli!« je navdušen slavljenec, ki za svoje dolgoletno poklicno, strokovno in ljubiteljsko delo s folkloro v Celju vendarle ni bil prezrt. Za svoje dolgoletno delo na področju kulture je leta 2000 prejel srebrni Celjski grb, leta 1999 ga je Celjska folklorna skupina imenovala za častnega člana, letos pa ob vidnih republiških in občinskih priznanjih še domiselno nagradila s folklornim »lajbčem« in žepno uro. Leta 1988 je izšel 3. zvezek zbirke Slovenska ljudska noša v sliki in besedi pod naslovom Kozjansko. Terensko raziskovalno delo jev povezavi z Marijo Maka-rovič v veliki meri opravil prav Edo Gaberšek, ki ni bil samo aktiven kot folklorist, ampak je 15 let sodeloval pri organizaciji Mladinskega pevskega festivala v Celju, 35 let je delal v Hirističnem društvu Celje, od tega je bil več let predsednik društva. Enako dolgo je delal v Društvu ekonomistov Celje. Poklicno kariero, je diplomirani ekonomist, je Edo Gaberšek začel in zaokrožil v Celju. Najprej na okrajni zbornici Celje, nato v Zdravilišču Dobrna, nato v Banki Celje, od koder je odšel k Izletniku za direktorja agencije in spet nazaj na zbornico, na področje turizma. In nato v pokoj. Ki pa je karseda aktiven. Kar ga ne zaposlijo folklorni navdušenci vBovcu, pa hribi, smu-čarija, planine, morje, narava, vnukinji, ga vleče ples. S soprogo Eriko si kljub številnim zadolžitvam ne pustita kratiti časa za vsakotedenski družabni ples pri znani in uspešni plesalki Meti Zagore v Ljubljani. MATEJA PODJED S promocijo do manj deficitarnih poklicev Šolski center Celje je minuli četrtek in petek gostil predstavitev poklicev in poklicnega izobraževanja z naslovom Oder za mojstre. Prireditev, ki je bila prva tovrstna v regiji, je bila namenjena predvsem osmo-šolcem in devetošolcem ter njihovim staršem s ciljem, da bi vzpodbudili osnovnošolce, da bi se vpisovali na poklicne in strokovne šole. Tako bi namreč lahko omejili število deficitarnih poklicev v regiji. Prireditev so pripravili regionalna razvojna agencija, ministrstvo za šolstvo, ministrstvo za delo in ministrstvo za gospodarstvo, obrtna in gospodarska zbornica Slovenije, zavod za zaposlovanje, center za poklicno izobraževanje, pospeševalni center za malo gospodarstvo in služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Enajst srednjih poklicnih in strokovnih šol iz Celja, Štor, Rogaške Slatine in Šentjurja je predstavilo več kot 20 poklicev. Kot so omenili že na novinarski konferenci, je težava predvsem v tem, da je za omenjene šole premalo promocije. To je poudaril tudi direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik, ki je ob tem opozoril, da je v državi neuravnoteženo število vpisnih mest na eni strani na poklicne in ostale srednje šole na drugi strani: »Savinjska regija ima trenutno velik problem s poklicno usposobljenim kadrom. Tisti, ki kader potrebujemo, tisti. Na vrsti Je odločanje Na prireditev v Šolskem centru Celje je prišlo veliko osnovnošolcev. Nekatere smo vprašali, zakaj so na prireditev prišli in kateri poklic jih najbolj zanima. Erika Zorko, OŠ Štore: »Prišla sem, da bi si ogledala čim več poklicev. Najbolj mi je bilo všeč pri steklarjih, kjer smo lahko tudi barvali in slikali na steklo. Se pa še odločam, za kateri poklic se bom odločila.« Miha Podkrajšek, OŠ Petrovče: »Rad bi si ogledal različne poklice, najbolj me zanima nekaj v zvezi z elektriko. Zaenkrat mi je tu kar všeč, tako da se bom mogoče odločil za to srednjo šolo.« ki ga izobražujejo, in tisti, ki skrbijo za uravnoteženo število kadrov glede na gospodarsko zmogljivost regije oz. države, pa bomo morali dosti več narediti na promociji, da bomo ta kader pridobili.« Stepišnik je še dodal, da se bodo osnovnošolci seveda sami odločili, na kateri šoli bodo nadaljevali svoje šolanje, vendar bi jim morali predstaviti, da lahko do univerzitetne izobrazbe pridejo tudi iz strokovnih šol. Kljub temu pa po besedah podsekretarke na ministrstvu za šolstvo Ines Vidmar v naši regiji velikih težav še ni, saj je v prve letnike vpisanih 37,6 odstotka dijakov, ki obiskujejo poklicne in strokovne šole, 30 odstotkov pa zavzemajo gimnazijci. S prireditvijo kot je bila v Šolskem centru Celje, bo ta trend lahko obstal. Kot je povedal direktor centra Igor Dosedla, imajo že zdaj polne nekatere programe - kot na primer šolanje za elektrikarja - ki predstavljajo sicer deficitarne poklice v Sloveniji. Kot je omenil Stepišnik, bi bilo dobro, ko Da bi mlade še lažje pridobili, so na prireditvi poskrbeli tudi za zabavo. Tako je nastopila skupina Be-pop in pevka Alya, ki je prav tako končala poklic: ,, no šolo in je frizerka. Na-1 stopili pa so tudi dijaki po: sameznih poklicnih strokovnih šol. Tako sta se predstavila skupina Out of style in improglasbeni tea; j ter Jej pa glej, oba s Sred | nje šole za gostinstvo in tuj rizem. S Srednje strojne šoie Štore je prišla skupini Break dance, akrobatski skupina Skokci in mačl je iz Šolskega centra Celj predstavili pa sta se tudi dijakinji Šolskega centra Rogaška Slatina Teja Pipan in Maja Požar. bi poskrbeli tudi za boljšo prehodnost med šolami: »Če i se nekdo v drugem ali tret-1 jem letniku odloči, da bi se prestavil z gimnazije na poklicno šolo, da mu ne bi bil? treba še enkrat vse od začefe ka.« ŠPELA OSEl Foto: GREGOR KATli? Popravek V članku Vsi invalidi, vsi neenakopravni sem napačno zapisala, da je Ozara Celje letos praznovala 10-letnico obstoja. Minilo je namreč 10 let, odkar Ozara deluje v Sloveniji, medtem ko bo celjska Ozara naslednje leto praznovala 5-letnico obstoja. Š0 NT* Rok Gorjup, IV. Osnovna šola: »Prišel sem poslušat predstavitve poklicev, da se bom lažje odločil za srednjo šolo. Zaenkrat me najbolj zanima poklic trgovca ali kuharja. S predstavitvami sem zadovoljen.« Sabina Javornik, OŠ Ponikva: »Prišla sem zato, da bi si ogledala šolo in poklice, ki jih predstavljajo. Najbolj mi je bilo všeč slikanje na svilo. Glede poklica še moram premisliti.« ŠO, foto: GK november 2004 - NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi O dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119 Ž/m^v-cvl^ foRMULA MESECA V dvorcu Prebold, ki je naslednik gradu Liebenstein, je bilo do sredine 19. stoletja deželno sodišče s krvnim sodstvom, o čemer govorijo podatki o obstoju vislic dober kilometer jugovzhodno od dvorca. V času kmečkih uporov so grad razdejali, tako da je današnji dvorec mogoče že tretja postojanka na tem mestu. Dvorec Prebold je kulturni spomenik lokalnega pomena. Gre za renesančni objekt, najpomembnejši pa so baročni deli dvorca. era s kartico Era dobite več TEMA TEDNA V severnem delu dvorcu je velika dvorana z baročnim stropom, poslikanim z mitološkimi prizori in reliefnimi angelci ob straneh, ki pa so precej poškodovani, saj je imela tekstilna tovarna v dvorani skladišče. Stanovalci so dvorano spraznili in očistili, vendar je potrebna obnove. V kleti so našli tudi freske, vendar jih v zimskih mesecih, ko so v kleti naložena drva, ni moč videti. r.«. „n.13.990," CITIZEN RADIO+CD+KASETNIK CD-103 kaze, da so dvorec in njegove premičnine vredne več. Del posestva so Paulínovi ' že dobili nazaj. Šlo naj bi za približno 80 hektarov, del posestva pa zajema tudi smučišče, kjer so v lanski sezoni, ko je bilo posestvo vrnjeno, prepovedali smučanje, ker naj ne bi novih lastnikov nihče vprašal, ali lahko kdo tam smuča. Del posestva morajo Paulínovi še dobiti nazaj. Alojz Paulin ni hotel o že vrnjenem delu posestva nič povedati, dejal je le, da še ni dobil »niti ficka«. Denarja res ni bilo zraven ... TUdi Ana Butala o posestvu noče nič govoriti. Dejala je le, da ona in njena sestra sploh nista dedinji, ampak le brata Paulin. Alojz Paulin tudi o oporoki nič noče povedati. Pravi celo, da je edini lastnik oče Aleš Paulin, kljub temu, da je ta umrl leta 1976. Dodaja, da je treba najprej vse vrniti, potem pa se bodo lahko pogovarjali, kaj bo kdo dobil oziroma kaj bodo dobili njihovi otroci, glede na to, da so vsi dediči stari več kot 70 let. Alojz Paulin na vprašanje, kaj bi si on želel, o dvorcu ne pove nič: »Jaz bi si želel le, da bi bila naša država urejena.« To pa si verjetno želijo tudi stanovalci v propadajočem dvorcu. Morda pa bodo resnično zaživeli v boljših razmerah, če vemo, da je Aleš Butala, sin Ane Butala, namestnik varuha človekovih pravic. ŠPELA OSET Foto: ŠO, NM Moč 2x2W RMS, programirano predvajanje CD-jev FM/AM Stereo radijski sprejemnik, avto stop kasetofon, 2 digit LED indikator, napajanje AC/DC 220V/9V Z 20 zbranimi zrni uveljavite do 50% popusta pri nakupu izdelka meseca Hkrati Slika |e smbotčra sodelujete tudi v nagradnem žrebanju. Od daleč je dvorec videti zelo idiličen... (ManJ)vredna gosposka zapuščina Denacionalizacijski postopek dvorca Prebold traja že 15 let - Dediči zahtevajo dvorec in odškodnino - Kam s stanovalci? V dvorcu so dotrajana okna, omet odpada, stene pokajo, streha zamaka, popraviti bi bilo treba lesene pode, težave imajo tudi s kanalizacijo. V kleti namreč kanalizacija večkrat zamaka, tako da odplake tečejo tudi po kletnih tleh, na drugi strani zidu pa je greznica. Po dvorcu smrdi, kar pa je še najmanj, če vemo, da je dvorec tudi požarno nevaren. Nujno bi morali namreč popraviti 14 dimnikov, zaradi katerih so dobili tudi prepoved kurjenja. Predstavnica stanovalcev Cvetka Zupan pravi, da kljub vsemu kurijo, saj morajo: »Tu živi veliko starejših ljudi, tisti, ki pa so mlajši, pa imajo otroke. Ne moremo živeti v mrazu.« Bodoči veleposestniki? Če bi se lastništvo uredilo, bi bilo zagotovo tudi lastnikom v interesu, da bi dvorec ponovno dobil svoj sijaj. Težava je v tem, da naj bi bili otroci bivšega lastnika in upravičenca Aleša Paulina, prepričani, da je v času, ko je z dvorcem upravljala tekstilna tovarna, izgubil že toliko sijaja, da otroci Alojz Paulin, Marija Paulin in Ana Butala (le sin Aleš Paulin zahteva obveznice Slovenske odškodninske družbe) zahtevajo poleg dvorca in posesti še odškodnino zaradi manjvrednosti objekta in manjkajočih premičnin. Med vojno in po njej naj bi namreč v dvorcu, ki naj bi bil nekoč lep kot grad Strmol, veliko pokradli. Ob tem pa ni nezane-marljiv podatek, da se dediči zelo medlo spominjajo dvorca, saj so bili takrat še otroci, pa še z Gorenjske, ko v Prebold niso zahajali prav pogo- sto. Omenjajo oskrbnika Franca Laha, ki naj bi za dvorec dobro skrbel in se s tem v pismih hvalil takratnemu lastniku Alešu Paulinu, ki je dvorec s posestvom kupil v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Lah naj bi mu tudi v pismih napisal, kako naj bi bil dvorec po vojni opustošen. Preboldčani imajo drugo zgodbo. Po njihovih besedah naj bi bila v dvorcu med vojno nemška postojanka in naj bi Nemci odnesli večino stvari iz dvorca. Alojz Paulin pravi, da je to nesmisel, sam pa je bil med vojno v gimnaziji v Celovcu. Kolikšna je odškodnina, ki jo zahtevajo, je skrivnost. Alojz Paulin o višini noče govoriti, njegova sestra Ana Butala pa pravi, da ne ve, za koliko denarja naj bi šlo. Na občini Prebold pa so nam povedali, da je bila prav Ana Butala tista, ki je predlagala, da bi občina od njih odkupila dvorec in posestvo za 200 milijonov tolarjev. Občina tega ni sprejela, saj je to polovica njenega letnega proračuna. Ministrstvo za kulturo je vlagateljem predlagalo, da bi škodo ocenil cenilec. Čeprav o izvedencu Paulínovi nočejo govoriti, so nam z ministrstva za kulturo sporočili, da je izvedenec Dejan Žlajpah ugotovil, da se je dvorcu povečala vrednost za več kot 76.000 nemških mark oziroma za 4,7 odstotka glede na stanje v času podržavljenja. Trije Paulínovi dediči se s cenitvijo niso strinjali in so podali pripombe, ker pa niso podali nobenih dokazov, so si Paulínovi izgovorili še tri mesece odloga pri ministrstvu za kulturo, ko bodo morali predložiti do- Težave Tekstilne tovarne heboid se poleg delavcev, d so izgubili delo, in nji-iovih družin dotikajo tudi tvorca Prebold. Tekstilna Vvarna je po nacionalizaciji dvorca začela z objek-oni upravljati in vanj na-lelila tudi svoje delavce. Za Ivorec ni skrbela in ta je ačel propadati. Pred 15 le-i pa se je začel postopek de-tacionalizacije, po katerem laj bi dvorec dobili nazaj tirje dediči Aleša Paulina : Gorenjske. Približno 50 tanovalcev v dvorcu Pre-lold je mislilo, da jih čaka od)rešitev in ureditev ne-Dogočih razmer v dvorcu, rije dediči od štirih pa bi »leg dvorca radi še odškod-lino. Kaj bodo naredili s sta-lovalci, v primeru, da bolo dobili dvorec nazaj, se le ve. Kaj bodo naredili z Ivorcem, tudi ne. Stanovalce ščiti zakon. Děliči jih tako ne bi mogli po-taviti na cesto oziroma bi im morali poiskati primer-jivo stanovanje. Lahko pa jim «veda zvišajo najemnino, far bi bil zagotovo šok, gle-|e na to, da stanovalci ne flačujejo najemnine že od 1. Ulija letos. Tekstilna tovar-la namreč ni vlagala v ob-ekt, zato so stanovalci dear, ki bi ga sicer dali za na-emnino, neposredno vloži-i v dvorec. Tako so zame-»jali vsa razbita okenska ste-da, vhodna vrata, ključavni-nekaj so tudi belili. Sicer 'a so stanovalci že od same-ia začetka bolj ali manj sali skrbeli za objekt. Sprva •arnreč v nekaterih stanovanjih ni bilo niti tekoče vode. ranes pa ni v dvorcu nič bole. Morda še slabše. GOSPODARSTVO Banke prevzemajo nadzor v steklarni Pričakovane kadrovske zamenjave so se že začele - Sanacija bo odvisna od soglasja vseh upnikov, poudarja direktor steklarne Bojan Bevc Poleg prvih sanacijskih ukrepov, ki jih že izvajajo v Poslovnem sistemu Rogaška, so zadnje dni v steklarni začele padati tudi glave. Lastniki so se najprej lotili nadzornih svetov. Prejšnji petek so bili »odstopljeni« predsednik nadzornega sveta (NS) steklarne Albin Šrimpf, ki bo moral zapustiti tudi upravo holdinga, ter člana NS v Steklarni Luminos Robert Rudolf in Davorin Škri-njarič. Rudolf od ponedeljka tudi ni več prvi nadzornik holdinga. Novi direktor Bojan Bevc je pojasnil, da nadzorne in upravne organe pač zapuščajo tisti, ki so najbolj vpleteni v pretekla dogajanja v steklarni. »K reševanju problemov steklarne želimo pritegniti preizkušene strokovnjake in tudi mlade ambiciozne ljudi, ki znajo in bodo tudi pripravljeni poiskati prave rešitve pri finančni konsolidaciji in poslovni sanaciji celotnega sistema Rogaška Crystal,« je povedal Bojan Bevc. Potrdil je tudi doslej neuradne informacije, da je v svojo ekipo kot zunanjega sodelavca vključil Uroša Kor-žeta. Že v kratkem naj bi se v sanacijo steklarne kot član NS holdinga vključil še en preizkušeni strokovnjak - predsednik uprave Steklarne Hrastnik Stojan Binder. Imenovali naj Nagrada za Cetis in premogovnik Na konferenci o izobraževalnem menedžmentu, ki je bila v Portorožu, so podelili priznanja podjetjem, ki največ vlagajo v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Med desetimi nagrajenci sta tudi celjski Cetis in Premogovnik Velenje. JI kot poudarja, treba nemudoma zagotoviti denar za obnovo vseh ključnih talilnih peči v steklarni, saj sta od tega odvisna obstoj in razvoj steklarstva v Rogaški Slatini, zagotoviti pa bo treba tudi optimalno količino naročil. Bevc tudi zahteva, da se vsa povezana podjetja takoj usposobijo za dobičkonosno poslovanje. Proces de-zinvestiranja, ki so ga napovedovali že njegovi predhodniki, se bo lahko začel šele potem, ko bodo v sistemu opredelili celovit načrt sanacije. Bevc napoveduje, da bo sanacija steklarne trajala tri leta, vendar le ob pogoju, da bo- do z bankami, dobavitelji, državo in zaposlenimi dosegli soglasje o finančni konsolidaciji. Poslovni načrt za obdobje od 2005 do 2007 bo upnikom in nadzornikom poslal najkasneje v roku enega meseca. Na vprašanje, koliko ljudi bo po končani sanaciji še delalo v steklarni, pa Bevc odgovarja: »Hudo bi bilo, če bi steklarno reševali z odpuščanji. Prepričan sem, da ima družba še zadosti notranjih rezerv, pa tudi na trgu je dovolj priložnosti, tako da bomo lahko delo zagotovili čim večjemu številu ljudi.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Najboljši tudi na Hrvaškem Terme Olimia bodo prihodnje leto v domače zdravilišče in Terme Tiihelj vložile skoraj 18 milijonov evrov Oktobrski dnevi so pokazali, da se bo Termam Olimia prenova bazenskega kompleksa, ki jih je stala 900 milijonov tolarjev, bogato obrestovala. Že prvi mesec po odprtju se je namreč obisk bazenov povečal za 15 odstotkov, do konca leta pa bo, je prepričan direktor Zdravko Počivalšek, še boljši. Čeprav je obnova motila večji del sezone in je slabo vreme poleti iz termalnega parka Aqualuna odgnalo veliko kopalcev, so v Termah Olimia zadovoljni z letošnjimi rezultati. V desetih mesecih so imeli skoraj 1,7 milijarde tolarjev prihodkov in 205 milijonov tolarjev dobička, kar je približ- »Ugotavijanje prave slike o steklarni je zelo naporno,« pravi novi direktor Bojan Bevc. bi ga na skupščini 23. decembra, ko bodo delničarji obravnavali tudi poročilo in zaključni račun holdinga in celotnega sistema za leto 2003. Kolikšna je izguba steklarne, Bevc še ni razkril, je pa povedal, da znašajo njeni dolgovi okrog 15 milijard tolarjev. Večina gre na račun bank upnic, v številko pa so zajeti tudi dolgovi dobaviteljem ter obveznosti do države in zaposlenih. Bevc je začasno reprogramiranje dolgov z bankami že dogovoril, od preostalih prvih sanacijskih ukrepov pa bo, Preboldskim tekstilcem sta priskočila na pomoč Rdeči križ in sindikat. Pomoč za preboldske tekstilce Delavcem Tekstilne tovarne Prebold, ki je od prejšnjega tedna v stečaju, bo delovno razmerje prenehalo 4. decembra. Kot jim je povedal stečajni upravitelj Branko Đorđevič, bodo takrat vse napotili na zavod za zaposlovanje. Po stečaju so se delavci znašli v še večji gmotni stiski, saj so zadnjo plačo, pa še to le 35 odstotkov avgustovske, dobili 12. oktobra. Da bi jim vsaj malo olajšal težave, jim je prejšnji teden Rdeči križ Slovenije poslal pakete pomoči. Skupna vrednost vseh paketov znaša dober milijonov tolarjev. Delavcem je priskočil na pomoč tudi republiški svobodni sindikat. Do včeraj naj bi vsakemu od njih poslal po 8 tisoč tolarjev. JI, foto: DN no toliko kot lani. Obiskalo jih je več kot 50 tisoč gostov in našteli so skoraj 238 tisoč nočitev, kar jih uvršča na tretje mesto med slovenskimi zdravilišči. Največ, 83 odstotkov vseh no čitev so ustvarili domači gosti, med tujci pa je letos opazen po-rast števila gostov iz Italije, i Nizozemske in s Hrvaške. Ker si v termah želijo, da bi jih obiskalo še več tujcev, bo do gradbeni stroji brneli pri njih tudi v letu 2005. Že prihodnj mesec bodo začeli graditi novi Grand hotel Olimia s štirimi zvezdicami, za katerega jim je uspelo pridobiti 620 milijono» tolarjev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Hotel, Id bo stal okrog 2 milijardi tolarjev in bo končan čez eno letoi bo specializiran za kongresni, wellness in igralniški turizem. Termalni park Aqualuna je obiskalo več kot 100 tisoč kopalcev, medtem ko so v zdravilišči našteli 357.000 vseh ko palcev. Še nekoliko več denarja kol v Sloveniji bodo Terme Olimià prihodnje leto vložile na Hrvaškem. Iz Term Hihelj, ki so jih kupili lani, nameravajo narediti vodilni wellness in rekreacijski center v sosednji državi S temeljito prenovo so začeli že prejšnji mesec, saj želijo še letos preurediti prvi del hotela z 48 sobami, na začetku prihodnjega leta bodo obnovili fc kongresno središče in bazene. Do jeseni bodo zgradili še svet savn in posodobili vse spremljajoče objekte. S tem pa načrtov Zdravka Po-čivalška še ni konec. V sodelovanju z nekaterimi partnerji se namreč še vedno resno dogovarja o gradnji apartmajskega naselja na hrvaški strani Sotle JANJA INTIHAR Rekordna bera šentjurskega Alposa Leto 2004 bo za Skupino Alpos in njenih 1.300 zaposlenih eno najbolj uspešnih doslej opreme 1,2 milijarde tolarjev Za posodobitev trgovinske Skupina Alpos bo letos podvojila obseg poslovanja, čisti dobiček pa bo trikrat višji od lanskega. Predsednik uprave Mirjan Bevc napoveduje za prihodnje leto bolj umirjeno rast, ki naj bi na ravni celotne skupine znašala dobrih 30 odstotkov, s tem da bo tako kot letos najvišja na področju metalurgije. Stopnja rasti ostalih programov naj bi bila 20- do 30-odstotna. Skupina, v kateri je že 19 podjetij v devetih državah, naj bi tako v letu 2005 ustvarila za 170 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Za naložbe bodo namenili 10 milijonov evrov. Večino denarja bodo vložili v ce-varne, ki jih imajo v tujini, vse naložbe pa bodo name- njene predvsem povečanju zmogljivosti. Seveda bodo s tehnološko posodobitvijo nadaljevali tudi v Šentjurju, kjer bodo vlagali zlasti v proizvodnjo trgovinske opreme. Prav program trgovinske opreme postaja poleg proizvodnje jeklenih cevi,-s katero bodo letos ustvarili kar dve tretjini od približno 31 milijard tolarjev prihodkov, največja uspešnica Alposa. V zadnjih treh letih so zabeležili več kot 50-odstotno rast. Zaradi kakovostnih in vrhunsko oblikovanih izdelkov opremljajo trgovine v skoraj vseh članicah EU, zelo pomembni pa so še vedno tudi na območju jugovzhodne Evrope. V programu opreme te dni zaključujejo obsežno posodobitev tovarne. Nalož- ba je vredna 1,2 milijarde tolarjev, zajema pa popolno prenovo sedanjega objekta, dograditev skladišča za končne izdelke ter novo, 3.000 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo za pripravo materiala. V prenovljeni tovarni bodo proizvodne zmogljivosti še enkrat večje od sedanjih, to pa bo, pojasnjuje direktor hčerinske družbe Alpos Oprema Damjan Zalokar, omogočilo načrtovano rast v naslednjih petih letih. »Če hočemo ostati na trgu, kjer je konkurenca zelo močna, in pridobiti nove kupce tudi v drugih delih Evrope, moramo vlagati predvsem v visoko produktivno in fleksibilno tehnologijo,« pravi Zalokar. JANJA INTIHAR Z novo naložbo se bodo proizvodne zmogljivosti Alposove tovarne trgovinske opreme podvojile. étOll /uriner i najbcljsim c/tmcrn GOSPODARSTVO Bo Ingrad res kupil objekt v Medlogu? Na dražbi je ceno z začetnih 72 zvišal na 105 milijonov tolarjev - Si je Ingrad res pridobil samo čas, ker nima kam dati delavcev? Zmagovalec dražbe, na Kateri je celjsko sodišče prodajalo del premoženja Ingrada VNG v stečaju, je Koncern Ingrad. Ali bo postal tudi lastnik objekta v Medlogu pa je že drugo vprašanje. Dogajanje na dražbi namreč daje vtis, da te je koncem udeležil samo zato, da si pridobi še nekaj časa. Če bi namreč objekt, v katerem ima zdaj v najemu železokrivnico in ključavničarsko delavnico, kupil kdo drug, bi brez delovnega prostora ostalo več kot sto delavcev. Poleg Ingrad Koncema, ki se je na dražbo prijavil le nekaj ur pred začetkom, so se za 9.000 kvadratnih metrov trelik objekt z opremo in pol hektara dodatne parcele potegovali še Ingrad Gramat, njen novi večinski lastnik Cestno podjetje Maribor in celjski podjetnik Milan Le-petič. Že kmalu po začetku dražbe se je pokazalo, da so se Gramat, Mariborčani in Lepetič dogovorili za sodelovanje, kar je kasneje potrdil tudi direktor Gramata Gramat ima od prejšnjega tedna nov nadzorni svet, rkaterem ima večinski lastnik Cestno podjetje Maribor dva predstavnika - Janeza Škoberneta in Matjaža Mernika. Želel je imeti vse tri, vendar so na skupščini podprli nasprotni predlog in v nadzorni svet imenovali Bojana Karnerja, sicer direktorja šentjurskega Bo-horja. Gramat bi za obrat v Medlogu plačal 105 milijonov tolarjev, pripravljen pa bi bil prevzeti tudi nekaj delavcev. Gregor Jan. Povedal je, da so si nameravali halo razdeliti, vsak od njih pa bi prevzel tudi nekaj delavcev. Načrti so se jim, vsaj za zdaj, izjalovili, pa čeprav so začetno ceno 72 milijonov tolarjev zdražili kar do 105 milijonov tolarjev. bigrad je pa-mreč uveljavil predkupno pravico in kot je po dražbi povedal njegov pravni zastopnik Dušan Korošec, bi sprejeli še višjo vsoto. To so očitno ugotovili tudi ostali dražitelji, zato so od dražbe odstopili. Ingrad Koncem bo s stečajnim upraviteljem Ingrada VNG Brankom Dordevi-čem podpisal kupoprodajno pogodbo predvidoma že prihodnji teden, nato pa bo imel trideset dni časa za plačilo kupnine. Poznavalci razmer v Ingradu pravijo, da se to najverjetneje ne bo zgodilo, saj podjetje objekta v Medlogu nima s čim plačati. Če to djži in kupnine.ne bo, bo moralo sodišče dražbo razveljaviti in razpisati novo, vendar bo takrat izklicna cena nižja kot je bila tokrat. To pa pomeni, da se bo v stečajno maso Ingrada VNG steklo manj denarja, ko bi se lahko, če bi objekt že v prvem poskusu kupila Gramat ali Lepetič. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Gorenje uspešno kljubuje podražitvam Devetmesečni poslovni rezultati boljši od pričakovanih -Zaradi podražitve surovin in višjih stroškov dela v pol leta ob 1,6 milijarde tolarjev Zaradi nepričakovane po-iražitve surovin, zlasti jeklene pločevine, in tudi zvijanja drugih stroškov so v borenju že pred dobrega pol ieta začeli temeljito racionalizirati poslovanje. Poiskali so alternativne nabav-e vire, izboljšali logistiko t zvišali cene nekaterih ispodinjskih aparatov, činki so vidni že v devet-tesečnih rezultatih, saj se primerjavi z lani čisti do-iček ni tako drastično zni-tl, kot je spomladi opozo-1 lastnike predsednik )rave Franjo Bobinac. Čisti dobiček Skupine Go-6je je v prvih devetih metih znašal 3,4 milijarde torijev in je bil za 5,5 odstot- kov manjši kot v enakem lanskem obdobju, čisti dobiček matičnega podjetja pa je bil od lanskega nižji za 7,4 odstotka in je znašal 3 milijarde tolarjev. Do konca septembra je Skupina Gorenje ustvarila 154,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9,4 odstotka več kot lani, krovna družba Gorenje pa je v tem času čiste prihodke od prodaje povečala na 104,7 milijarde tolarjev, kar je za dobrih 13 odstotkov več kot v lanskih prvih devetih mesecih. Tako kot že vsa zadnja leta so Velenjčani dobrih 95 odstotkov prihodkov ustvarili na tujih trgih, največ v Nemčiji, na Hrvaške, Dan- skem ter v Rusiji in Srbiji. Najvišjo rast prodaje so zabeležili na območju vzhodne Evrope in v prekomorskih državah, pri tem pa so bili zelo uspešni v Veliki Britaniji, kjer so v primerjavi z lani izvoz povečali kar za 74 odstotkov. V Gorenju so s takšnimi rezultati zadovoljni. Ker želijo letošnji poslovni načrt izpolniti in ker je malo verjetno, da se bodo cene surovin umirile, bodo nadaljevali z racionalizacijo poslovanja. Ocenili so namreč, da jih bosta podražitev surovin ter rast stroškov dela tudi v drugi polovici leta stala 1,6 milijarde tolarjev. JANJA INTIHAR - Št. 47 - 25. november 2004 Hrvati zavrnili štorske jeklarje Upravni odbor hrvaškega sklada za privatizacijo je tudi uradno zavrnil ponudbo podjetja Štore Steel za nakup nekaj manj kot 90-odstotnega deleža splitske železarne. Svojo odločitev je utemeljili s tem, da ponudba štorske jeklarne ni v skladu z razpisnimi pogoji- Kot je povedal direktor jeklarne Marjan Mačkošek, so odklonili pogoj, da prevzamejo 58 milijonov evrov obveznosti, ki jih ima splitska železarna do države. Ponudili pa so razvojni program in tržišče ter se zavezali, da bodo v petih letih v tovarno vložili 13 milijonov evrov. Pristali so tudi na izpolnitev vseh obveznosti, ki jih ima železarna do zaposlenih. Maškoček pravi, da jih odločitev hrvaškega sklada ni presenetila. »Njihova pričakovanja so bila tako nemogoča, da jih ne bi sprejel noben ponudnik. Kljub neuspehu pa zgodba za nas še ni končana. Pričakujemo, da bo sklad za privatizacijo resno razmislil o tem, da spremeni pogoje prodaje. Če bo objavil nov razpis, se bomo nanj zagotovo spet prijavili,« napoveduje Mačkošek. Če pa se njihova predvidevanja ne bodo uresničila, bodo v Štorah začeli iskati kakšno drugo lokacijo, kamor bi lahko razširili svojo proizvodnjo. S sedanjimi zmogljivostmi namreč ne morejo več pokrivati vseh naročil za jeklo, ki jih dobivajo od evropske avtomobilske industrije. JI Večinoma rast Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je v minulem tednu beležila optimističen začetek, saj je večina delnic rasla. V ponedeljek je slovenski borzni indeks SBI 20 dosegel nov rekord 4.935,29 točke, do četrtka izgubil 0,2 odstotka, trgovanje tega dne pa končal pri 4921,41 točke. V borzni kotaciji minulega tedna so bile najprometnejše delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 1,1 milijarde tolarjev poslov. Ob koncu četrtkovega trgovanja je bila delnica Krke vredna 86.922,48 tolarjev. Druge najprometnejše so bile minuli teden delnice Mercatorja (MELR), ki so ob prometu 625 milijonov tolarjev do četrtka pridobile 0,6 odstotka. Med bolj trgovanimi vrednostnimi papirji v borzni kotaciji so bile delnice Gorenja (GRVG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 303 milijone tolarjev poslov, tečaj pa je do četrtka pridobil 0,3 odstotka. Najdonosnejše so bile v minulem tednu delnice Mlinotesta (MAJG), ki so do četrtka pridobile 2,96 odstotka vrednosti. Opaznejši padec so doživele delnice Merkurja, ki so izgubile 2,66 odstotka, kar je verjetno posledica objave nadzornega sveta Merkurja, da se umika z avstrijskega trga. Merkurjevo podjetje Big Bang Handels Avstrija kljub zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev iz Merkurja ne dosega zastavljenih ciljev in je v minulem letu ustvarilo precejšno izgubo. V sredo je Merkur objavil, da bo dal ponudbo za prodajo 20.000 delnic Gorenjske banke po ceni 250.000 tolarjev, s prejeto kupnino pa naj bi pokril izgubo, ki jo je ustvarilo Merkurjevo hčerinsko podjetje Bofex. Večji padec vrednosti so minuli teden doživele delnice Dela (DELR), ki so do četrtka izgubile 4,91 odstotka. Oznaka Enotni tečaj Promet v SIT CICG Cinkarna Celje 25.000,95 8.237.860 4 -1.19 CETG Cetis 45.000,00 0 0,00 CHZG Comet Zreče 2.610.06 0 0.00 GRVG Gorenje 6.741,16 331.844.186 tt 1,20 PILR Pivovarna Laško 7.589.26 86.434.997 t 1,31 JTKG Juteks 32.791,48 25.293.479 4 •0.64 ETOG Etol 60.500,00 4.422.835 0,00 V petek opoldne se izteče javna ponudba za odkup delnic Triglav finančne družbe (TFDR) in Triglav naložbe (TRSG) s strani Zavarovalnice Triglav, d.d.. Prevzem, ki ga vodi Ilirika Bph, je do zdaj največji slovenski prevzem po številu delničarjev, saj je vseh lastnikov bivšega Pida Triglav steber 2 več kot 120.000. Terme Čatež so objavile rezultate za minulo obdobje, v katerem je družba ustvarila 4 milijarde tolarjev prihodkov, kar je 8,3 odstotka več kot lani. Družbi se je povečal tudi dobiček iz poslovanja za 24,5 in čisti dobiček za 28,7 odstotka. Indeks Zadnji tečaj ■/. spr. SBI20 4.934,16 H 0,25 SBINT 4.521,81 a 0,04 PIX 4.487,21 0.17 BI0 120,19 -0,02 IPT 4.158,57 0 -0,58 Slovenski letalski prevoznik Adria Airways bo 15. decembra postal regionalni član svetovnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance, ki je najmočnejša strateška letalska skupina. Pridružitev Adrie Airways bo pomenila več ugodnosti za potnike in večjo možnost izbire za potnike, ki potujejo z letalskimi družbami, ki so članice združe- MATLJA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša, d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija. lipar@ilirika. si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana nja. Trdno na petem mestu Banka Celje je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala bilančno poslovanje za 13 odstotkov in že za tri odstotke presegla letni načrt. Z doseženo rastjo je povečala svoj tržni delež v slovenskem bančnem prostoru na 6,7 odstotka, kar jo še vedno uvršča na peto mesto med slovenskimi poslovnimi bankami. Bilančna vsota banke je ob koncu septembra znašala dobrih 367 milijard tolarjev. Večjo rast od pričakovane so dosegli tudi pri dobičku. V prvih devetih mesecih je znašal 3,3 milijarde tolarjev, kar je 78 odstotkov letnega načrta. JI Prekorje 8. 3211 Škofja vas Pod Grad 18a. 3230 Šentjur Zadobrova 71.3211^kofja vas Artič Marija Arzenšek Marjan Miličinskega 7.3000 Celje Gotovlje 36a. 3310 Žalec Klincov Alenka Goriška I.Celje Ložnica 26.3310 Žalec Škapinova 1. 3000 Celje Mestni trg 12.3210 SI. Konjice Koch Srečko KolčanMatjaž^ Košec Zvonko Nušičeva 12. Celje Ogorevc 2.3220 Štore 1 Prelog Ljubomir 2 Preložnik Jure Blatnik Marijan Bobnar Ivan__ Laška vas 4.3270 Laško Dramlje 25.3222 Dramlje Udarniška ul 2.3220 Store Košir Urh Koštomaj Marija Vengustova 1.3202 Ljubečna PilStanj 35.3261 Lesično Brezje 22a, 3224 Dobje pri Planini Udarniška 7. 3220 Štore Bombek Franci Trubarjeva 44. Celje Graščinska c. 10.3312 Prebold Kovač Bo 1 Razgoršek Anita Arja vas 71.3301 Petrovče Bračič Vera Brecl Elizabeta Trubarjeva 48. Celje Pristova 12.3204 Dobrna Dedni Vrh 4.3212 Vojnik Rakovnik 73.1215 Medvode Verčarjeva 1 a. 3310 Žalec Krajne Marija Brstnik 11. 3270 Laško Breznik Milka Popovičeva 3. Celje Krajne Marinka Krajne Martina Krivec Ida Na vasi 2. 3205 Vitanje _1_ Cesta kozjanskega odreda 130, 3230 Šentjur 1 Tržaška 7a. 3000 Celje_ _ 2 Vodice pri Kalobju 11 a, 3233 Kalobje 1 Zvodno 16b, 3000 Celje 2 Dečkova 31, 3000 Celje_______2_ Šmartno v r. dolini. 3201 Šmartno v Rož. dolini 1 Gorica 90. Gorica pri Slivnici 3263 1 Stanetova 21.3000 Celje_1_ Stanetova 21.3000 Celje_1_ Trnovlje priJocki 13a, 3203 Nova Cerkev 2^ Vinski Vrh 2,3240 Šmarje _2_ Ribizel Rajko Bratov Vošnjakov 3, Celje_ Rogan Siiva Tratna 41 a. 3231 Grobelno_ Rohtek Anica_Kraigerjeva 6, 3000 Celje Rohtek Ivan_Kraigerjeva 6.3000 Celje_ Romih Jožefa Ulica 5. Prekomorske brigade 7. Celje Rošer Silvo___ _____Klanec 50.3204 Dobrna Rozman Milena Svetina 14. Štore Rudman Mojca - Marija Škapinova 13, 3000 Celje ___ Samec Stanislav Lipovec 7, 3202 Ljubečna Centrih Oto_ Čebin Marija Čerenak Marija Čretnik Janja Čretnik Matej Čretnik Primož Čretnik Suzana Čujez Rudi Zoisova 3. 3000 Celje Šaleška 2c. Velenje Križnik Silvestra Križniki Karel Kuder Alenka Kugler Cirila Kupec Lidija Jenkova 38.3000 Celje Zg. Roje 21.3311 Šempeter Jenkova 38. 3000 Celje Jenkova 38.3000 Celje Tratna 43b, 3231 Grobelno Cvetke Jerin 6 3220 Štore Dergič Jasmina Hmeljarska 2.3312 Prebold Galicija 53c, 3310 Žalec Zg. Hudinja 39a. 3000 Celje Dvor 30a, 3240 Šmarje Doler Frančiška Kuserbanj Poldka Sikovic Terezija Slapnik Katarina Drame Hinko Cvetka Ferlež Ivan___ Lapornik Mitja Leber Milan Lešek Silva Valentiničeva 20, 3270 Laško Telče 2.3212 Vojnik Košnica 38a, 3000 Celje Subotič Jožica _Valjavčeva 11,3000 Celje Svete Vusič Marija Zgornja Hudinja 70.3000 Celje Šantej Dušan Huda Jama 8. 3270 Laško Fideršek Romana Ul. 15 junija 4.3202 Ljubečna Gerečnik Jožica Gerečnik Nejc Gobec Danica Opekarniška 12c, 3000 Celje Zadobrovo 71b, 3211 Škofja Na zelenici 6.3212 Prebold Opekarniška 12c, 3000 Celje Pečovje 15b. 3220 Štore Lotrič Janža Liptovská 20,3210 Slov. Konji» Goriška 1,3000 Celje Šinkovec Veniu Škorjanc Marija Žmajs Eva Tramšek Renata Udovč Borut Lopata 35.3000 Celji Golavšek Nada Macur Andreja Majger Darinka Marinčič Klavdija Maruša Ajda Brodatjeva 28, 3000 Celje Cesta na Ljubečno 41.3000 Celje Ul. frankolovskih žrtev 30, Celje Novo Celje 6,3301 Petrovče Na zelenici 6.3212 Prebold Hmeljarska 3,3310 Žalec_ Efenkova 13,3000 Celje_ Cesta v Teharje 6,3202 Ljubečna Čopova ul. 14.3000 Celje____ Cesta kozjanskega odreda 6 3220 Štore Miličinskega 11, Celje___._ Strmca 36.3270 Laško Parižlje 24.3314 Braslovče Ul. frankolovskih žrtev 30. t Medeved Marta Milovac Petar Jana Husa 2.3000 Celje Pod gabri 23,3000 Celje Cesta na Lenivec 12.6210 Sežana Goriška 55.3320 Velenje Začret 13.3202 Ljubečna Vransko 33.3305 Vransko Arnače 34b. 3320 Velenje Andraž 63d, 3313, Polzela Dobrova 20.3000 Celje Javornik 14.3220 Štore Grošelj Tanja Hočevar Adela Hohkraut Romana Cankarjeva 2a. 3320 Velenje Kidričeva 7,3310 Žalec Jagoče 15b, 3270 Laško Mušič Hedvika Verdev Anka Vetrih Ivanka Nemec Anej 14.3312 Prebold Videc Franci Vidmar Urša Vovk Ivo Planinca 15,3230Šentji Pristava 8.3212 Vojnik Čopova 6.3310 Žalec Cesta na ljubečno 41,3000 Celje_ Sotensko 17, 3240 Šmarje pri Jelšah Nad stolárno 5, 3220 Štore__ Horvat Vera Hostnik Metod Cesta na grad 3.3230 Šentjur Tolsto 2a. 3270 Laško Ob gozdu 15.3214 Zreče Peče 15,1251 Moravče Huber Tajda Iršič Jožef Jager Erik Javornik Denis Zagrad 23b, 3000 Celje_ Goriška ul. 19, Šentjur Sejmišče 45.2382 Mislinja Franja Malgaja 36.3230 Šentjur Miklošičeva 3,3000 Celje Miklošičeva 3,3000 Celje _ Vračun Anže UL frankolovskih ; Stenica 18,3205 Vitanje_ Ul. I. št. bat. 2.3000 Celje Zagajškova 15.3000 Celje Frankolovo 14b, 3213 Frankolovo Presečno 6.3224 Dobje pri Planini Javornik 14.3220 Store _ Vrečko Magdalena Zakošek Stanislava Zeme Vinko__ Zabukovica 53,3302 Griže Leveč 26a, 3301 Petrovče Paher Barbara Petrovič Gregor Petrovič Peter Javornik Tadej _ Jazbinšek Frančiška Jelene Karel_ Zidanšek Marija Zlodei Jožica Plinarniška 10,3000 Celje Ul. Matije Gubca 3J230 Šentji Arja vas 71,3301 Petrovče Pirš Marija_ Plevčak Ivanka Podpečan Simona Zagrad 36a. Celje_ Ul. bratov Dobrotinšek 2, 3000 Celje Trnoveljska cesta 45, 3000 Celje Dolga Gora 53a. 3232 Ponikva p.p. 110,3000 Celje UL. Dušana Kvedra 34, 3230 Šentjur Polzela 207b, Polzela Kocbekova 31. 3202 Ljubečna Ljubljanska 33. Celje___ Globoko 12a, 3272 Rimske Toplice Valvazorjeva 13.3000 Celje p.p. 110.3000 Celje Poredoš Nives Potecin Jože Zagrad 71 c. 3000 Celje Naročniki Novega tednika na izlet z Mercatorjem SEZNAM IZŽREBANIH POTNIKOV ZA IZLET MERCATORJA IN NOVEGA TEDNIKA Številka 1 pri imenu izžrebanih pomeni, da oseba naročnik Novega tednika in bo potovala sama, številka 2 pa, da ima kot naročnik možnost s seboj vzeti še nekoga- V Mercator Centru Celje smo v soboto izmed kupcev v Mercatorjevih trgovinah na Celjskem, Mercatorjevem hiper-marketu na Hudinji in naročnikov Novega tednika izžrebali srečneže, ki se bodo prihodnjo soboto, 4. decembra, skupaj s spremljevalno ekipo odpravili na zanimiv izlet z Mercatorjevim vlakom po Sloveniji. Pot z vlakom se bo začela v Celju, nato pa izletnike popeljala preko Ljubljane, Kranja,. Bleda, Mosta na Soči, Nove Gorice in Sežane v Postojno ter preko Ljubljane nazaj v Celje. Mercatorjev vlak se bo seveda razlikoval od običajnih potniških vlakov, saj gostitelji pripravljajo za izletnike vrsto presenečenj, za njihovo dobro počutje pa bosta skrbeli tudi ekipi Mercatorja ter Novega tednika in Radia Celje. Med številnimi kupci v Mercatorjevih trgovinah na Celjskem in v Mercatorjevem hi-permarketu na Hudinji so bili v nekoliko boljšem polo- žaju naročniki Novega tednika, saj so izžrebani zvesti bralci našega časopisa lahko s seboj na izlet povabili še sebi ljubo osebo. Tako v Mercatorju kot v NT&RC smo bili zadovoljni z velikim odzivom kupcev in bralcev, ki so želeli na izlet. Pred sobotnim žrebanjem potnikov v Mercatorjevem centru na Hudinji (na sliki z leve): Boštjan Leskovar, vodja Mercator centra Celje, Tomaž Pungartnik, upravnik centra, Vesna Lejič, pomočnica direktorja in vodja Agencije NT&RC, in Tatjana Cvirn, odgovorna urednica Novega tednika. Vsi izžrebanci bodo prejeli pisno potrdilo, da lahko potujejo z nami in Mercatorjem, hkrati pa bodo dobili tudi vsa navodila za odhod na izlet. S seboj potrebujejo predvsem veliko dobre volje. Foto: GREGOR KATIČ V Zgodbo o uspehu kvarijo izstopi Zakaj želijo nekatere občine na Celjskem izstopiti iz Javnega zavoda Regijsko študijsko središče v Celju? -Direktorica Adrijana Zupane o nalogah, delu in rokih Na Celjskem smo pod slovenskim povprečni po številu visoko izobraženih, deležu lladih, ki nadaljujejo študij, po razvitosti Danosti in še čem, kar je izjemno zaskrb-iijoče. Iz razmišljanj o pospešitvi razvoja • leta 2002 zrasel Javni zavod Regijsko štu-ijsko središče (RŠS). Nekatere občine us-inoviteljice pa zadnje čase razmišljajo od Estopu. Je razlog nepoznavanje dela zavo-a ali kaj drugega? ř»K projektu je pristopilo vseh 32 občin ter be območni gospodarski zbornici. V drugih Igijah doslej še niso uspeli zagotoviti takšne-a soglasja,« pravi direktorica RŠS Adrijana npanc. »Naše ustanoviteljice redno obveš-imo o opravljenem delu, načrtih za naprej in Mnembnejših poslovnih dogodkih. Smo v raz-»jni fazi, za katero niso značilni številčni re-Ďtati, ampak pretežno opisni. Glede na nail dela v RŠS, pri katerem sodelujejo stro-pvni svet, sestavljen iz 9 akademskih stro-nvnjakov ter pet ekspertnih skupin, so odlo-Ive Sveta zavoda RŠS skrbno pretehtane. Oce-jujem, da so naši rezultati dovolj kakovostni i da se ustanoviteljice lahko prepričajo o na-sm resnem in strokovnem delu. Poti, ki bi lorda hitreje vodila k istemu cilju, pa v danih izmerah žal ni.« Čeprav zdaj razlagajo, da je vzrok drug-f, so se vseeno tri zgornjesavinjske občine dločile za izstop iz RŠS. Menda o tem sploh iste bili obveščeni... ,Glede na to, da je RŠS v fazi širjenja ustano-iřljstva, saj pravkar pristopajo regijske obrt-fc zbornice, je bila ta informacija za nas pojem nepričakovana. Problematike v RŠS ni-po zaznali, saj so navedene občine svoje ob-eznosti sproti poravnale. V RŠS imamo zaen-tat samo informacijo o izstopni nameri ob-Ine Gornji Grad. Čigava je pravzaprav pristojnost financi-mja visokošolskega študija? V občini Gor-ji Grad namreč trdijo, da so lokalne skup-osti zadolžene le za predšolsko in osnov-ošolsko vzgojo ... 1 Razvoj visokega šolstva je v pristojnosti uni-erz - če univerze in visokošolskih zavodov i, se s tem nihče ne ukvarja. Zato regije usta-avljajo študijska središča, ki izvajajo regio-alni razvoj visokega šolstva tako, da regija tvestira v določen del infrastrukture. Trenutci res ni druge poti, kot da regija vztraja na ačrtani poti in ustvari osnovo za črpanje sred-lev za razvoj visokega šolstva iz državnega toračuna. Se bojite, da bi jih posnemal še kdo drug? Trenutnega položaja sem se lotila zelo od-Dvorno. Vse ustanoviteljice sem takoj obve-Sla o pomenu ohranitve popolne podpore RŠS i prosila za sprejem pri županih zgornjesa-injskih občin. Naredila bom vse, da bi pre-lečila nadaljnje izstopanje, občino Gornji Grad a sem že zaprosila za ponovno obravnavo nji-ove namere o izstopu. Menim, da je bila od-Ičitev o izstopu pogojena s premalo informa-jami, kar pa se da vedno spremeniti - nova ejstva, nove odločitve. Kaj je v tem trenutku konkretno delo sre-išča? Javnost verjetno najbolj zanima naše delo î področju razvoja novih študijskih programov. V sodelovanju z znanstvenimi inštituti in ospodarstvom razvijamo tri visokošolske stro-ovne programe (poslovanje, mehatronika ter arstvo okolja in ekotehnologija), za katere so Se v regiji izražene potrebe. Za izvajanje prak-ùiega dela študija so podjetja že izrazila pri-•avljenost za oblikovanje več kot 50 učnih ®z. Zaradi pomanjkanja možnosti za študij * učitelje glasbe razvijamo univerzitetni štu- »V regiji študira več kot 4.700 študentov, od tega več kot polovica v višješolskih strokovnih programih v okviru srednjih strokovnih šol. Visokošolski študij se še vedno izvaja le v dislociranih enotah, v katerih je le desetina redno vpisanih študentov - vsi ostali, med njimi je polovica mladih, študirajo samoplačniš-ko, s šolninami.« dijski program instrumentalna pedagogika. Pristopili smo tudi k razvoju višješolskega strokovnega programa na področju medicinske informatike in zdravstvene ekonomike. V naše delo sodi tudi vodenje različnih regijskih evidenc (izobraževanje, kadri, raziskovalci, študentske nastanitvene zmogljivosti, štipendiranje ...). Veliko teh načrtov je na spletni strani navedenih z oznako »potekajo intenzivne aktivnosti«... Za potrebe izvajanja navedenih študijskih programov vodimo v RŠS aktivnosti za ustanovitev treh visokošolskih zavodov: visoka gospodarska šola, visoka inženirska šola in fakulteta za glasbo - trije visokošolski zavodi pa so predpogoj za ustanovitev univerze. Vlogo za ustanovitev visoke gospodarske šole smo oddali že lani, letos za visoko inženirsko šolo, v letu 2005 jo bomo oddali še za ustanovitev fakultete za glasbo. Postopek ustanovitve visokošolskega zavoda vodi Svet RS za visoko šolstvo. Gre za zahtevne in dolgotrajne postopke, ki trajajo dve leti ali več. Adrijana Zupane je tudi vodja koordinacijske skupine, ki jo je ustanovilo osem regijskih študijskih središč: »Ni naključje, da vodim koordinacijo, saj se v drugih regijah zgledujejo po nas. Tudi iz teh okolij dobivamo informacije, da delamo dobro in smo na pravi poti.« Kdaj bodo postopki končani? Postopki ustanavljanja samostojnih visokošolskih zavodov so dvofazni. Najprej je treba dobiti soglasje za ustanovitev, zatem še za študijski program. Na to RŠS nima neposrednega vpliva, vse je v rokah Sveta RS za visoko šolstvo. Elaborat za visoko gospodarsko šolo je bil vložen lani, a še ni bil obravnavan. Primeri iz prakse, na primer ustanavljanje fakultete za logistiko, kažejo, da lahko to traja tudi pet let. Veliko podpore je doživel predlog o ustanovitvi regijskega štipendijskega sklada, za kar je nekaj denarja dobila Regijska razvojna agencija (RRA). Kakšni so odnosi z njo? RŠS ima odgovornost in pristojnost za oblikovanje regijske štipendijske politike navedeno v svojih ustanovnih in ostalih aktih, s čimer je RRA seznanjena. V zvezi s tem si v RŠS prizadevamo, da bi prišlo do združitve aktivnosti, da bi RRA sodelovala z nami kot partner pri vpenjanju sklada v regijo ter nacionalne in evropske okvire oziroma sklade. V RŠS menimo, da je izvajanje sistematičnega regijskega štipendiranja področje izjemnega javnega interesa. RRA je kot d.o.o. primorana slediti predvsem tržnemu interesu, s čimer vodenje regijske štipendijske politike nima kaj dosti skupnega. Regija sicer potrebuje krovno razvojno inštitucijo kot povezovalko posameznih razvojnih aktivnosti, za kar pa bi morala RRA spremeniti svojo sedanjo usmeritev. Iz tega verjetno izhaja pripomba, da naj bi za štipendiranje skrbela ena ustanova in ne da so predlogi in denar na več mestih... Mislim, da bi bilo dolgoročno ceneje, da bi bil regijski štipendijski sklad v okviru javnega zavoda RŠS, saj bi ga lahko razvijali z obstoječimi kadri. RRA v zvezi s tem načrtuje ustanovitev posebne fondacije, kar terja določene dodáme stroške. Pričakujem, da se bodo do tega zdaj opredelile občine, ki so naše skupne ustanoviteljice. Spet vprašanje: kdaj štipendijski sklad? Pomembno je, da k temu pristopimo čimprej, da bomo lahko začeli dopolnjevati obstoječe sisteme štipendiranja. Več kot 95 odstotkov štipendij je namreč državnih, usmerjeno razvojno funkcijo imajo le kadrovske štipendije, ki pa jih je na našem območju le še 4,6 odstotka. Regijska štipendijska politika bo opravljala funkcijo usmerjanja razvoja kadrov, kakršne regija potrebuje. Eden izmed predlogov je regijski študentski dom. Je uresničljiv? Ko se bodo študentje začeli vpisovati v nove fakultete in visoke šole v regiji, bo potreba po študentskih nastanitvenih zmogljivostih vse bolj utemeljena. Takrat bomo v okviru razpoložljivih državnih sredstev z že vloženo kandidaturo za regijski študentski dom s 100 ležišči zagotovo uspešni. MO Celje je že zagotovila lokacijo. Očitno je, da pri uresničevanju načrtov računate na pomoč regije, predvsem gospodarstva in občin. Kje je v tej navezi mesto države? Regija bo morala denar od države postopoma terjati - država se ne bo samoiniciativno decentralizirala. Za to so v državnem proračunu že namenjena določena sredstva, a še niso bila dodeljena, prav tako država še ni sprejela odločitve o soustanoviteljstvu RŠS. Letos smo že lahko sodelovali na javnih razpisih za razvoj visokega šolstva - pri tem je bilo pomembno, da imamo regijsko kredibilnost in status javnega zavoda. Državna sredstva bo regija pridobila s koncesijami za novoustanovljene visokošolske zavode, ob tem pa ostaja njen vložek v prostorske kapacitete in materialne pogoje. Brez tega regija do teh sredstev ne bo nikoli upravičena. Tlidi v Kopru so deset let vlagali v visokošolsko središče in visoko šolstvo, ob ustanovitvi univerze pa so se razbremenili. RŠS si je zadalo kar ambiciozne načrte, cilj pa je ustanovitev četrte univerze v Celju. Menite, da ste na dobri poti? Nekaterim se zdi, da smo preveč, dnigim, da smo premalo ambiciozni. Morda je položaj podoben kot pred pol stoletja, ko se je decentraliziralo srednje šolstvo. Če želimo doseči višjo izobrazbo ljudi, je to povsem legitimen razvojni proces, saj so življenjski standardi in pričakovanja vedno višji. Ko bodo prve visoke šole tu, se bomo spraševali, kako smo sploh lahko živeli brez njih, saj bodo močno spremenile utrip življenja v Celju in regiji. Vsak finski župan namreč pove, da je regija zacvetela po ustanovitvi univerze - vse evropske zgodbe o uspehu so močno povezane z regionalnim razvojem visokega šolstva in znanosti, ki se povezujeta zlasti z okoljem, v katerem obstajata. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ REPORTAŽA Kako pomembne so stvari v stanovanju, se zavemo šele takrat, kojih ni več. Z zavarovanjem stanovanjske opreme lahko zavarujete opremo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, osebne stvari, gotovino, dragocenosti, umetniške predmete in drugo - tudi odgovornost za odškodninske zahtevke tretjih oseb. Zavarovanje lahko sklenete tudi na novo vrednost. Za več informacij pokličite 080 2864. trig lav Tudi letos razpisujemo akcijo za najlepše doma izdelane praznične božično-novoletne voščilnice. Prvič smo akcijo razpisali decembra 1997, odziv šolarjev in odraslih pa je bil ravno prav spodbuden, da smo z njo nadaljevali. Krog sodelavcev se je širil in zdaj redno dobivamo med 200 in 300 doma narejenimi prazničnimi voščilnicami. Nekateri pošljejo po enega, dva ali tri primerke, drugi spet pravo serijo. Prvo leto smo pripravili zaključek s podelitvijo nagrad v gostišču Zottl v Iven-ci pri Vojniku. Osnovna šola Ljubečna je bila nagrajena za izvirne, unikatne otroške voščilnice, narejene iz naravnih materialov. Voščilnice so izdelali vsi šolarji od 1. do 5. razreda, nato pa so izbrali najboljše narejene iz naravnih, ekološko neoporečnih materialov, saj sodi OŠ Ljubečna med eko šole. Nina Mazi iz Ljubljane pa je poslala najbolj duhovito in zabavno besedilo, ki ni bila klasična voščilnica, vendar nas je navdušila. V naslednjih številkah Novega tednika bomo predstavili vse dosedanje natečaje in BJ £j dodali še kakšno zanimivost iz letošnjega tekmovanja. Predvsem želimo, da se ob vrtcih in osnovnih šolah še bolj kot doslej vključijo srednje šole, posamezniki in še zlasti družine. Voščilnice bomo sprejemali do 31. decembra po pošti ali pa jih lahko tudi sami prinesete v uredništvo in oddate. Vabimo tudi tiste, ki bodo ob letošnjih praznikih dobili doma izdelane voščilnice, naj nam posodijo najbolj zanimive in izjemne primerke. Tudi te bomo uvrstili v ocenjevanje. Nagrajene voščilnice bodo razstavljene v knjižnici Vojnik. Od vsega začetka sodeluje občina Vojnik z županom Benom Podergajsom, zato so vsi zaključki s podelitvijo tudi v tej občine. Lani se je z nagradami vključilo še podjetje Prometej ART&Hobby d.o.o. iz Ljubljane z enoto v Celju. Pri izdelavi domačih voščilnic lahko uporabljate vse Za iskrico v temi 7-letni Filip iz Laškega še vedno potrebuje pomoč dobrih ljudi Prikupnega, drobnega, kodravega Filipa Jagodiča iz Laškega, ki je ravno v ponedeljek dopolnil sedem let, najverjetneje že poznate. Minuli konec tedna mu je Lions klub Celje znova pripravil dobrodelni koncert, saj slepi fantek za normalno šolsko delo potrebuje cel kup pripomočkov, ki jih starša sama ne zmoreta. Filip ni običajem sedem-letnik. Ne samo, da zaradi prezgodnjega poroda ne vidi in ne hodi, pač pa ga zanimajo stvari, ki se drugim se-demletnikom ne zdijo tako zelo zanimive. V njegovi popolni temi mu zabavo in barve prinašajo toni, melodije (Filip kljub slepoti odlično igra klavir), zvoki iz vsakdanjega življenja, ki jih mi običajno kar preslišimo. Curek vode ni povsod enak, odvisen je od tega, kdo je odprl vodo, kakšne oblike je pipa; koraki, dihanje, pisanje sošolcev ... prav vse lahko postane zelo pisano in pestro ob pozornem poslušanju. Da ne govorimo o različnih sinte-sajzerjih, ki mu polnijo sobo in ki jih Filip loči že po pritisku ene same tipke. Integracija zgolj na papirju Vendar pa v šoli, kamor je letošnjo jesen prvič stopil Filip, še zdaleč ne deluje vse zgolj po principu slišnega. Kako Filipu pokazati, kaj je črka a, kakšna so števila, pri kateri barvi semaforja mora- Velik žarek upanja in dobrote predstavlja Barbara, spremljevalka, ki je za družino pripravljena-storiti mnogo več, kot ji narekuje služba. mo počakati, kakšne lase ima mami. »Boli me, ker mu ne morem razložiti najbolj enostavnih stvari, na primer, kakšna je mavrica,« pravi mamica Andreja, ki se vsako leto na njegov rojstni dan še posebej zave, da njen Filip nikoli ne bo takšen kot ostali. Bolj ko raste, več pomoči, pripomočkov potrebuje. »Sicer sem zelo vesela, ker Filip obiskuje običajno šolo, sploh, ker ima razumevajoče učiteljice in sošolce, ki ga imajo Poleg vseh izdatkov skuša družina Jagodic še vedno redno voziti Filipa na terapije v Zagreb, vsak dan pa z njim redno vadi oče Ervin. Seveda pa se vadba začne šele po igranju s kakšnim zanimivim inštrumentom. radi. Vendar pa je zelo težko brez dragih pripomočkov slediti učnemu programu. Zaplete se že pri risanju čisto enostavne slike z mizo, stoli, vazo, saj mora biti narisana tako, da jo bo Filip lahko otipal. Za vse to pa ti včasih že zmanjkuje idej, pa tudi materiala.« Preprosta folija, ki je nujni pripomoček za risanje takšnih črt, ki jih bi Filip lahko tudi otipal, stane okoli 400 tolarjev, ostali učenci pa lahko že za 50 tolarjev kupijo cel zvezek za risanje črt, in še bi lahko naštevali. Stroj za pisanje Braillove pisave pa je sploh poglavje zase. Trenutno so Filipu iz Zavoda za slabovidno mladino posodili star stroj, na katerega pa zaradi tipk, ki poskočijo šele pod močno roko, ne more sam pisati. Na minulem koncertu je Lions klub sicer uspel zbrati dovolj denarja za nakup stroja, vendar pa bo Filip še enega potreboval v šoli. »Zanimivo je, da se vsi sicer zavedajo, da je Filip otrok s posebnimi potrebami, da je slep, vendar pa od njega pričakujejo isto. Najbolj me boli, ker država sicer obljublja integracijo, vendar pa sama prav nič ne pripomore k njej, ne pomaga niti pri nakupu nujnih pripomočkov. Saj ne gre za to, da zahtevam kakšen višji standard, vsaj minimalni standard, možnost naučiti se brati in pisati pa mu le želim zagotoviti,« prizadeto pripoveduje Andreja. Barbara, nepričakovani vir veselja »Ampak, verjamem, da bomo kljub vsemu, čeprav mi včasih že primanjkuje energije, tudi to šolo zmogli spe- ljati do konca,« optimistično zaključi Andreja, ki zaradi minule bolezni tudi sama potrebuje pomoč. Že zato, ker zaradi Filipa in njegovih potreb ne najde časa zase in za potrebno sprostitev. Vendar je tudi njena bolezen vsaj na enem koncu prinesla pozitivne rezultate. Direktorica Centra za socialno delo Laško Maksimiljana Pihler ji je namreč pred letom in pol ponudila pomoč in ji na dom poslala Barbaro Trbovc. Iz običajne pomoči na domu je Barbarino delo preraslo v delo spremljevalke, kmalu tudi prijateljice. »Brez nje si ne morem zamišljati Filipovega šolanja, ne nas, ne doma. Barbara je tako optimističen in vesel človek, da ob njej enostavno ne moreš biti mrkega obrj, za. Predvsem pa mi izjemno veliko pomeni to, da ima iz. jemen občutek za sočlovekj ter to, da ima Filipa zelo rada,« doda Andreja. Obstajajo ljudje, ki druži, ni Jagodič stojijo ob strani» najbolj črnih dneh, obstaja-jo ljudje, ki jim nudijo moralno podporo. Upamo pa, da se bo našlo tudi veliko do brotnikov, ki jim za Filip» vo šolanje ne bo težko pri makniti kakšen tolar. Števil ka transakcijskega računa FÎ lipovega sklada pri Lions klu bu Celje je: 60000 0000046922. ROZMARI PETE! NAJ VOŠČILNICE Z voščilnicami do srca razpoložljive materiale, priporočamo pa, da so voí čilnice take, da jih je mož no tudi s pošto varno spi viti do naslovnika. Še sebej se veselimo morebi nih izvirnih besedil, saj kaj ustvarjalčeva domišlj ja najbolj šepa. Veliko uspeha, saj je di bra doma izdelana vošči niča prava pot do srca. božičnih in novoletni! praznikih je to še kako brodošlo. TONE VI art&hobby Prometej Art & Hobby d.o.o. Stanetova 19, Celje Tel.: 03 4930 613 www.prometej-arthobby.si SOBOTNA PRAZNIČNA USTVARJALNICA ZA OSNOVNOŠOLCE 27. november Oblikovanje adventnega 4. december Izdelovanje prazničnih Cena enodnevne delavnice (2 šolski uri) je 2.500 SIT in vključuje ves potrebni material, strokovno vodenje in DDV. USTVARJALNE DELAVNICE ZA ODRASLE 1. december Zlatenje in krakeliranje Spoznavanje tehnike zlatenja in srebrenja s kovinskimi lističi in pasto za pozlato n nih osnovah (papir, les, mavec). Spoznavanje in praktični preizkus v tehniki krakeli-ranja (ustvarjanje razpokane-ga videza). Cena delavnice je 4.900 SIT. Delavnice potekajo v prostorih trgovine Prometej Art & Hobby na Stanetovi 19 v Celju. Prijave sprejemamo po tele^ fonu. Znesek poravnate pn blagajni trgovine. VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA FARAON#/I ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18.12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V SEDMICAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Ivana Velenjšek, Celje, Agata Vodovnik, Celje, Andreja Brecl, Ljubečna in Zvonko Janičijevič, Celje. :AAz* . '. . Kaaaaâ. « AAAAAAAA AAAAAAAA Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. rr.VilHiViril Prešernova 19 liL'KllrJmill 3000 Celje Ime in priimek: NAROCILNICA Ulica:_ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Intersparove adventne delavnice Praznična okrasitev v celjskem centru Interspar nas opozarja, da so prazniki resnično pred vrati. Četudi se november še ni zaključil, bo v nedeljo na adventnih venčkih zagorela prva svečka. Zato je center Interspar spet presenetil svoje obiskovalce. V organiziranih adventnih delavnicah je lahko vsak sam ali ob strokovni pomoči izdelal svoj adventni venček, ki ga je seveda lahko odnesel domov. Manj spretni so si lahko venček prislužili s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje ali pa tako, da so zapeli kakšno pesem. Da bi bili praznični večeri čimbolj svečani, so si lahko obiskovalci ogledali čudovit praznični pogrinjek in se tudi naučili kakšnega trika pri zlaganju prtičkov. Z gozdovi še bolj načrtno Slovensko celodnevno gozdarsko posvetovanje na temo sodelovanja javnosti pri načrtovanju razvoja in varovanja slovenskih gozdov je minuli četrtek v Cel ju 4>ralo več kot 90 strokovnjakov s področij gozdarstva, urbanizma in varstva narave. Pri načrtovanju razvoja in varovanja gozdov gre tako za gozdne lastnike, ki jih je v Sloveniji več kot 300 tisoč kot tudi za vedno številnejše uporabnike drugih, nematerialnih dobrin gozdov. Posvet sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ker je Slovenija bogata z gozdovi, ki so v primerjavi z drugimi evropskimi državami dobro ohranjeni in naravni, jih Slovenci pogosto jemljemo kot »samo po sebi umevne«. Vendar postajajo zaradi interesov drugih uporabnikov prostora, ki. so povezani z investitorji: in s kapitalom, ve(ino bi^jjgrože^ ni. To je značilno predvsem za urbana območja, kjer je gozdov že tako bistveno manj od slovenskega povprečja. Slovenija je sicer ena najbolj gozdnatih evropskih držav, vendar gozdovi niso enakomerno razporejeni. V mestnih območjih, kjer živi polovica slovenskega prebivalstva, pokrivajo le še od 15 do 30 odstotkov površine. Razprave na posvetu so obravnavale načine, kako tako imenovano »tiho« javnost spodbuditi k aktivnejšemu sodelovanju pri načrtovanju razvoja slovenskih gozdov in s tem tudi k njihovem ohranjanju in varovanju. Kot primer dobre prakse sodelovanja gozdarske stroke z javnostmi in lokalno skupnostjo je bilo prikazano načrtno delo s celjskimi mestnimi gozdovi, ki so si jih udeleženci v popoldanskem delu konference tudi ogledali Prispevki na posvetu so objavljeni v posebnern zborniku. ... • — Sejem vsesplošnega zadovoljstva Prvi sejem rabljene in nove smučarske opreme v tej sezoni je že po tradiciji na golovškem sejmišču v Celju imenitno izpeljalo smučarsko društvo Snežak. Štiri dni so prodajali rabljeno zimsko športno opremo in predstavljali letošnjo ponudbo kar devetih proizvajalcev. Obisk je presegel vsa pričakovanja, saj si je ponudbo v štirih dneh ogledalo več kot 12 tisoč obiskovalcev. Še bolj razveseljivo je, da je šlo v komisijsko prodajo kar okoli 1.200 parov smuči. Dobra je bila tudi prodaja ostale opreme, pa tudi prodajalci, ki so prikazovali in prodajali novo opremo, so bili več kot zadovoljni. Kaže, da že komaj čakamo na letošnjo smučarsko sezono, ki se bo vsaj pri nas začela zadnji konec tedna v novembru, ko bodo pognali vlečne naprave na Rogli. BS, Foto: GREGOR KATIČ Stop diskriminaciji Ženski forum LDS Celje je minuli petek v Celjskem domu pripravil posvet na temo enake možnosti žensk. Na posvetu so sodelovali tudi Razvojna agencija Savinja, Zavod Racio Social, Društvo gluhih in naglušnih Celje, Zavod Socio in urad za enake možnosti. Na posvetu so med drugim poudarili, da nihče ni enak, a si kljub temu vsi ljudje zaslužijo enake možnosti. Oh tem imajo ženske nemalo težav, na posvetu pa so še posebej poudarili težave invalidnih žensk, ki so sprva diskriminirane, ker so ženske, potem pa še zaradi svoje invalidnosti. Prejšnji mesec je bila v Celju za zagovornico enakih možnosti izbrana Suzi Kvas, ki je na posvetu opozorila na ključne probleme v enakih oziroma neenakih možnostih. Po njenih besedah je ključni problem še vedno v zaposlovanju: »Tu gre za največjo diskriminacijo žensk bodisi na področju porodniškega dopusta bodisi pri pogodbah za določen čas, saj z ženskami prav zaradi porodniškega dopusta sklepajo take pogodbe. Težave so tudi zaradi bolniškega staleža, pojavlja pa se tudi nasilje v podjetjih.« Pri slednjem gre predvsem za spolno nadlegovanje in tudi besedno nasilje. H koncu diskriminacije in k vzpostavitvi enakih možnosti tako za ženske kot moške naj bi prispeval/-a tudi za-govornik/-ca enakih možnosti. Oseba, ki meni, da ima te težave, se lahko oglasi v zavodu Socio, pravi Suzi Kvas: »Oseba lahko ostane popolnoma anonimna. Mi pa smo dolžni napisati to, kaj se nekomu dogaja, in poskrbeti, da se zadeve uredijo. Zapisnik posredujemo na urad za enake možnosti, ki to potem posreduje naprej pristojnim inštitucijam.« Diskriminacijo je mogoče anonimno prijaviti tudi na brezplačno številko 080 12 13 od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 12.00. Sicer pa so na posvetu dejali, da bodo vse povzetke, komentarje in ugotovitve posveta poslali novim poslankam in uradu za enake možnosti. ŠO POZOR, HUD PES Rugljizem Z odhodom našega nadškofa Rodeta v Rim je Slovenija ostala brez enega izmed prepotrebnih kontra-diktornežev; no, če že ni bil kontradiktornež v svojih izjavah, je razburjal javnost s svojimi dostikrat anahronističnimi izjavami. Zdaj imamo le še osamljenega dr. Ruglja. Naj mi dr. Rugelj oprosti, a opustil bom njegov akademski naziv, čeprav zelo spoštujem njegovo delo za katerega vem, da je vsaj na knjižnih policah obsežnejše kot romani Dostojevskega in Tolstoja skupaj, kar je zagotovo že nekje blizu vstopa v Guinessovo knjigo rekordov. Zadnjič sem spet prebiral intervju z njim in poslušal številne komentarje nanj, ki podobno kot on sam, v sebi skrivajo občudovanja vreden naboj in človeka nikakor ne pustijo ostati ravnodušnega. Premišljeval sem v čem je čar Ruglja. Pomislil sem kako bi, če bi bil kipar, upodobil njegovo misel ali pa, kakšne skulpture bi bile primerne njegovi misli in najprej mi je v misli prišel Kalinov Spla-var, potem skupina Vojna in mir, kmalu sem preskočil na Meštroviča, na njegove sicer polnokrvne, nabrekle strukture, ki so sicer precej toge, a izžarevajo neko »višjo resničnost«, neko novo mitologijo, kreirajo neko bodočo legendo, kar je seveda paradoksalno, saj naj bi legenda že po defoltu prihajala iz preteklosti, toda vraga, pri Meštroviču že ne, podobno kot tudi pri Ruglju ne. Meštrovičev in Rugljev človek (tudi po Rusiji najdemo cel kup žanjcev, žanjic, metalurgov, kovinarjev, osvoboditeljev, ki bi jim lahko rekli Rugljevi maliki) stoji disciplinirano na piedesta-lu monolitnega marmorja, takšnega brez razpok, brez dekadentnih kamnin, ki bi v njegovo »sveto« držo vnesle kakšen degradacijski moment. Da pa ne bi bili krivični do Ruglja, bi morali te skulpture nekoliko spremeniti, odvzeli bi jim simbole socrealizma ali kakršnokoli sakralnost in jih erotizirali. Skupina bi prikazovala zdravo spol- MOHOR HUDEJ nost, moški bi svečano prodiral v žensko, ki bi ta prijeten vdor doživljala z vdanostjo, ponižnostjo in seveda z milostjo matere božje. Bistvo je v detajlih skupine, napeto moško mišičevje, znoj, izstop vratne vene in aorte, podobno v podpazduhah in demonsko, demiurški Í& klesan izraz na mošketi obrazu, ki zre tja dol pnjj ti spočenjevalnici. Ženska bi bila od možaka nekolP ko odrinjena, saj le stežka zmore silne moči spoj četja, a nekje bi se morala slutiti neverjetna povratna sila. V ozadju te osrednje kompozicije, tega akta, bi vsaj simbolično morali nakazati smernice njtf nega razvoja, namreč poti na in alpske vršace same, gorsko kolo, ter kolonéll spočetih trimčkarjev, noj ' seče matere, ki z gručo otrok simbolično hodijr po kotlih za žganjekuhlj v rokah pa držijo košari surovega, nefermentirana ga sadja. Seveda bi bili ljudi je v ozadju nasmejani, močnih figur, polnih hlač in nagajivih kodrčkov, kar pa ne velja za rodoviten par v ospredju, le-ta ima resnci opravilo in za tem še marsikaj drugega, potrebna je dobra organizacija. Saj veste kako je z delavnikom v Rugljevih skupinah, potreb-.no je izkoristiti vseh 24 ur: osem ur spanja, dve uri jutranje telovadbe, ura in pol seksa, ura pod tušem, šti-rinajsturni delavnik, kosilo, pa spet ura in pol seksa, šest ur rekreacije, kakšna ura, dve za večery no branje za dušo in večer je tu, osem ur spanja ti lahko pobegne. Največji prispevek Janeza Ruglja je ï ohranjanju tradicije junaŠ-J kega epa, za katerega de; kadentna znanost že stoletý ja trdi, da ne obstaja več; O njegovem delu bi mora: li napisati vsaj desetkrat toliko, kot je napisal sa Z drsalkami v mesto Prihodnji petek, 3. decembra, bodo na trgu pred Mestnim kinom Metropol odpri mestno drsališče. Te dni že hitijo postavljati drsalne ploskve. Drsališče bo enako kot lani, le da so se letos odločili za dosti primernejšo lokacijo. Veliko je 10 krat 15 metrov, uporaba pa bo breZ' plačna, mogoča bo tudi izposoja drsalk. Letos bo z drsališčem upravljal Mestni kino Me* tropol, ki ima v bližini tudi vso potrebno infrastrukturo, od sanitarij do gostinske ponudbe. Drsališče, ki naj bi ga odprli z manjšo drsalno revijo celjskih drsalcev, naj bi bil° odprto do konca zimskih počitnic, če bo to, dopuščalo vreme. fS DROĆA Sreča za vse! lercator Obraz za Alpos Druga dobrodelna akcija Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom se uspešno nadaljuje s prodajo slik priznanih slikarjev. Ti so za letovanje otrok, ki smo ga pripravili v začetku poletja, podarili 35 del, nastalih na likovni koloniji v organizaciji naše medijske hiše. Tokrat je svoj delež prispeval šentjurski Alpos, ki je kupil pastel z naslovom Obraz akademske slikarke Maje Kocmut. 110Vi TEDNIK caJE msmmsm® Z glavo na zabavo Veseli smo, ker smo s Hišo zavetja podarili toplino doma tistim otrokom, ki to najbolj potrebujejo. Pridružite se veselju in v nedeljo, 28. novembra, obiščite katero od odprtih Mercatorjevih prodajaln* in izbranih partnerjev v Mercator centrih, kjer vam pri nakupu ponujamo 10-odstotni popust. Te praznike bo sreče dovolj za vse! Na OŠ Ljubečna so pripravili zanimivo glasbeno prireditev z naslovom Večer s prijatelji. Organizator srečanja je bil Mešani vokalni kvartet Shalom, član KUD Ljubečna. Poleg gostiteljev so se občinstvu predstavili Rečiški kvartet iz Rečice pri Laškem, Kvartet Svit iz Velenja, Duet Biser s prijatelji iz Nove Cerkve ter kitarist Jože Lesjak. Program je povezovala Vasiljka Gamser, številni obiskovalci pa so s svojim obiskom pokazali, da tovrstni glasbi radi prisluhnejo. ALEŠ KOLŠEK Brucovanje v Memphisu Minuli petek je bilo v Memphis clubu prvo brucovanje Visoke komercialne šole Celje, ob tej priložnosti pa je lastnik kluba Stanko Stopar poskrbel tudi za to, da so se lahko lačni študentje dobro najedli. Prav ob tej priložnosti so v Memphisu odprli tudi picerija. SB V pričakovanju Miklavža V otroškem muzeju, Hermanovem brlogu, bo tudi december poln otroškega smeha in ustvarjalnosti, saj se bodo vneto pripravljali na prihod Miklavža. V sredo, 1. decembra, ob 17. uri za najmlajše pripravljajo lutkovno predstavo Miška kaško kuhala, v četrtek ob isti uri si bodo lahko ogledali Dogodivščine indijančka Vikija, prihodnjo nedeljo pa še Žogico marogico, ko jih bo ob 16. uri obiskal tudi Miklavž. Dan prej, to je 4. decembra, bodo pod balkonom Muzeja novejše zgodovine Celje pripravili Miklavžev bolšji sejem, veseli decembrski dnevi pa se bodo nadaljevali s Hermanovimi ustvarjalnicami, kjer bodo izdelovali okraske iz slame. BA Minulo soboto je v Mercatorjevem centru v Celju potekala prireditev Z glavo na zabavo, s katero je fundacija z enakim imenom skušala z zabavno animacijo mladim dopovedati, da se lahko dobro zabavajo tudi brez alkohola. Tokrat prireditev ni bila namenjena zgolj inladim, temveč tudi njihovim staršem, saj 50 skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prikazali različne aktivnosti, ki lahko pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu. Predstavili so akcijo Vozimo pametno, staršem so demonstrirali, kako se pravilno namesti otroški sedež, voznikom merili reakcijski čas ter prikazovali, za koliko naraste telesna teža ob trkih z večjo hitrostjo. Obiskovalci in mladostniki so si lahko z naročanjem brezalkoholnih pijač in izpolnjevanjem anket prislužili tudi bogate nagrade v skupni vrednosti več kot pol milijona tolarjev. RP EUBOai , ŮI&MísbMJ AnAlSlAC •*I-J"!yi"s jmagi Ciljna skupina fundacije Z glavo na zabavo so mladi med 15. in 20. letom, ki se v različnih lokalih in na prireditvah pogosto srečujejo z alkoholom. Minulo soboto so v svoje aktivnosti pritegnili starejše in mlajše nakupovalce. POLZELA VRANSKO Taborski župan Vilko Jazbinšek Šola v nastajanju Po več letih se uresničuje želja občanov po šestletni podružnični osnovni šoli v Taboru. Pred kratkim so namreč na prostoru ob sedanji štiriletni osnovni šoli zabrneli gradbeni stroji. Dela izvaja gradbeno podjetje CM Celje. Vrednost z vsemi inštalacijami in zunanjo ureditvijo znaša 248 milijonov tolarjev, za notranjo opremo pa bodo namenili še 52 milijonov tolarjevj Ob vseh zapletih, ki so spremljali ta projekt, bi se prav lahko zgodilo, da do naložbe letos še ne bi prišlo. S tem bi izgubili tudi 35 milijonov tolarjev, ki jih je letos za ta projekt namenilo šolsko ministrstvo. »Vrednost šole praktično predstavlja dvakratni proračun občine Tabor. Tako smo skorajda edinstven primer, ker se lotevamo takšnega projekta s tako majhnim proračunom,« je omenil taborski župan Vilko Jazbinšek in pojasnil, da bo ministrstvo za šolstvo plačalo pol naložbe, za drugo polovico pa so se s spretno finančno konstrukcijo uspeli dogovoriti tudi z ministrstvom za finance. Po načrtih naj bi bil objekt konec leta pod streho, ob vstopu v novo šolsko leto pa naj bi podružnično šestletno osnovno šolo in obnovljen vrtec s tremi oddelki uridno odprli. Ob tem nameravajo poskrbeti tudi za ustrezno adaptacijo doma krajanov, ki ga uporabljajo kot telovadnico in kulturni hram. Zraven se obeta še dopolnitev športnega parka z dvema dodatnima igriščema in urejenimi parkirnimi prostori. S tem bo celoten kompleks postal zaokrožen prostor, kjer se bodo izvajale kulturne in izobraževalne dejavnosti. V nekem smislu bodo zgradbe, vključno z že zgrajeno novo stavbo občine in pošte ter bližnjo trgovino in cerkvijo, tvorile občinsko središče. DARKO NARAGLAV Nove misli in stara embalaža Knjižni prvenec, zbirka aforizmov Alojza Bastla, je nastajal več let »Globalizacija po slovensko: Ko bi le sosedovemu bratu v Ameriki tudi koza crknila!« S tem aforizmom se začenja knjižna zbirka, ki jo je Alojz Bastl iz Spodnje Rečice podnaslovil Nove misli v stari embalaži. Avtor se z zbirko aforizmov kritično odziva na najrazličnejše družbene, politične, gospodarske in druge razmere. »Aforizmov se je nabralo za vsaj dve zbirki. Dolgo sem jih pisal zlasti za osebno zadoščenje, občasno pa prebiral prijateljem in znancem,« je pripovedoval Alojz Bastl. S pojavom interneta se je marsikaj spremenilo, saj ima že nekaj let svojo spletno stran, ki jo obiskujejo bralci z različnih krajev sveta, kjer je prisotna slovenska beseda. »Na internetu je objavljenih tudi po tisoč aforizmov, presenetili pa so me pogosti obiskovalci. Je pa seveda knjižna zbirka nekaj povsem drugega. Zdi se mi, da ko ugasneš računalnik, aforizma ni več; ko pa zapreš platnice knjige, misel ali ideja nekako ostane v človeku.« »Pop glasba ni to, kar slišite, ampak to, kar vidite.« Iz zbirke aforizmov Alojza Bastla. Zbirko Nove misli v stari embalaži bo KUD Utrip uradno predstavil v petek, 26. novembra, ob 18. uri v prostorih OŠ Rečica ob Savinji. »Včasih pišem cele dneve. Idej zaradi dogajanje v družbi, politiki, razmer pri nas ... pravzaprav ni treba posebej iskati, saj kar same pridejo. Včasih se mi aforizem, predvsem s politično noto. porodi ob listanju časopisov, takšni, človeški aforizmi pa so sad mnogih srečevanj in pogovorov z ljudmi,« je pripovedoval Bastl, ki je prve aforizme ustvaril že pred dobrega četrt stoletja. »Potem nekaj časa nisem pisal, ob družbenih in političnih spremembah v Sloveniji pa so se aforizmi sami ponujali. Tako jih je nastalo kar veliko, selekcijo za knjižno zbirko pa je opravil Peter Kuhar.« Delovni naslov za knjigo, izdano v samozaložbi, je bil Iverje - torej gre za drobne delce. V zbirki namreč niso objavljeni izključno aforizmi, najdemo tudi maksime, pregovo- re, abstraktne citate... skratka zapise, ki tako ali drugače pritegnejo bralce. »Aforizmi seveda niso šale, temveč resna razmišljanja, ki naj bi ljudi opozarjala na probleme. Sicer sam pogosto uporabljam komične in humoristične dodatke, da zaostrijo ost,« je omenil Bastl, ki je ob koncu zbirke dodal poglavje Vsi moji življenjepisi. Prepričan je namreč, da je njegova življenjska pot mnogokratnik podobnih življenjskih poti, ki so znane in za malokoga zanimive, razen za tistega, ki jih neposredno doživlja. URŠKA SELIŠNIK Srečanje zakonskih jubilantov V polzelski župniji proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari naenkrat na slovesnosti konec novembra. Tudi letos se je v župnijski cerkvi zbrala večina jubilantov, med njimi tudi (na posnetku) zlatoporočenci Zofka in Karli Završnik, Ivica in Robert Sredenšek, Elizabeta in Avgust Palir ter bisernoporočenca Jožefa in Martin Naberžnik. Slavje so začeli s sveto mašo, ki so jo polepšali polzelski cerkveni pevski zbori, nato so vsi pari ponovili zakonske zaobljube, nazadnje pa so poskrbeli tudi za pogostitev. TT - Št. 47 - 25. november 2004 - Zadnja tekma pred zimo VRANSKO - V soboto se je na drugi tekmi v Savinjski orientacijski ligi pomerilo 38 ekip s 180 tekmovalci iz planinskih društev Braslovče, Polzela, Žalec, Zabukovi-ca, Šempeter, Prebold in Vransko. Med mladimi planinci do 6. razreda OŠ je slavila prva ekipa PD Polzela, v kategoriji B, ki vključuje 7., 8. in 9. razred OŠ, pa prva ekipa Vranskega. Med mladinci do 26. leta so bili najboljši člani prve ekipe PD Zabukovica, med mlajšimi člani (do 39. leta) prva ekipa Prebolda, med člani nad 40 let pa druga ekipa Polzele. Med družinami je slavila prva ekipa Vranskega. Naslednja tekma bo spomladi prihodnje leto. Karitas za Savinjsko dolino POLZELA - V okviru mreže informacijsko svetovalnih pisarn, ki jih po Sloveniji organizira Škofijska karitas Maribor, so tudi na Polzeli odprli pisarno, pristojno za Savinjsko dolino. Pisarna je v prostorih polzelskega ka-ritasa, odprta pa je vsak torek med 9. in 12. uro ali pa si dosegljivi na telefon 041 634 682. V pisarni bodo pomagali zasvojencem s prepovedanimi drogami ter njihovim najbližjim. Poleg tega bodo spregovorili o problemih, ki jih prinese zasvojenost, predstavljali bodo možne oblike zdravljenja, spremljali zasvojence in delovali tudi preventivno. Hišna imena POLZELA - Izpod peresa Marice Kotnik - Šipec je izšla; drobna knjižica z naslovom Stara hišna imena na Polzeli. Domača hišna imena so v kraju in okolici še vedno zelo živa in za medsebojno prepoznavanje pomembnejša od priimkov. V knjižici so prikazana hišna imena kot del naše kulturne dediščine. Publikacijo, ki je plod več kot 10-letnega raziskovalnega dela, bodo predstavili 30. januarja v polzelski knjižnici. Dom srečanj GOMILSKO - Že pred časom so zaradi dotrajanosti podrli staro župnijsko gospodarsko poslopje, namesto njega pa celjski Ingrad gradi Dom srečanj. V domu bodo večnamenski prostor, věroučná učilnica, pevska in mladinska soba ter več drugih manjših prostorov. Po besedah župnika Martina Cirarja bodo za gradnjo doma, ki ga bodo kmalu spravili pod streho, potrebovali 17 milijonov tolarjev, v župniji pa so zbrali že dve tretjini potrebnega denarja. Ljudje odprtih rok LJUBLJANA - Med prejemniki zahvalnih listin, ki jih v akciji Ljudje odprtih rok podeljujejo v reviji Naša žena, je tudi Zgornjesavinjčanka Marjana Rihter iz Devc. Ljubitelj» ska slikarka in literarna ustvarjalka že štiri leta vodi slikarske delavnice v celjskem Društvu za duševno zdravje Šent, v zadnjem času pa tudi v Ozari. Poleg tega je dejavna v RK, prepeva v bočkem cerkvenem in ženskem pevskem zboru ter v skupini ljudskih pevk Pušeljc. TT, US organizira od 26. do 28.11.2004 v telovadnici UPI Ljudske univerze v Žalcu petek, 26.11. od 15. do 18. ure sobota, 27.11. od 9. do 18. ure nedelja, 28.11. od 9. do 16. ure m NAKRATKO Dobrodelni koncert za invalide ZALEC - Že včeraj so v Domu II. slovenskega tabora člani Medobčinskega društva invalidov postavili na ogled razstavo ročnih del, ki so jih sami izdelali. Razstavo bodo zaključili z nocojšnjim dobrodelnim koncertom, ki se bo v žalskem hramu kulture začel ob 19. uri. Nastopili bodo Savinjski oktet, pevka Nika Vipotnik s pianistko Brino Zupančič, Marjan Zgonc, čarodej Jani, ansambel Golte, Suška banda, Vitezi polk in valčkov ... Izkupiček bodo namenili za socialni program MDI Žalec. Slikar za lačne otroke MOZIRJE - Kar na štirih lokacijah je postavljenih več kot 400 likovnih del, ki jih je ustvaril slikar samorastnik Vlado Parežnik. Gre za dobrodelno prodajno likovno razstavo, ki bo na ogled do sredine decembra, ves zbran denar pa bo avtor namenil v sklad za lačne otroke. Slikar je svoja dela razstavil v lastnem likovnem ateljeju na Levstikovi 9 v Mozirju, pri Ropovih na Homcah, Tirškovih v Poljanah ter Gr-meljevih v Raduhi nad Lučami. US 90,6 1 MAH II jI 95-9 95,1 -^iinm 100,3 ŠOŠTANJ MOZIRJE Najprej dodatni zdravniki V ponedeljek so v Bolnišnici Topolšica nadaljevali izredno sejo sveta zavoda, na kateri so obravnavali predvsem ukrepe, ki naj bi pripomogli k ureditvi razmer v tej bolnišnici. Povod za razburjenje je bil odhod še enega zdravnika, kar je povzročilo dodatno obremenjenost zdravnikov. Ti so pozvali direktorja bolnišnice, primarija Janeza Po-lesa, naj odstopi. Ob tem so zdravniki spisali tudi nezaupnico in pri ministrstvu za zdravje zahtevali njegovo zamenjavo. Na seji, sklicani konec oktobra, je svet zavoda pooblastil strokovni svet bolnišnice, da pripravi program ukrepov za reševanje nastalega položaja. Na ponedeljkovem nadaljevanju je, vsaj tako lahko sklepamo, zavladalo polletno premirje. Po besedah predsednika sveta zavoda Damijana Justineka je svet pooblastil direktorja, primarija Janeza Polesa, da se v prvih treh mesecih dogovori z obema sosednjima bolnišnicama za dodatno delo spe-cializantov v Topolšici, v obdobju naslednjih treh mesecev pa tudi ob pomoči ministrstva za zdravje razpiše dodatna delovna mesta. Trenutno v bolnišnici redno delo in dežurstva opravlja 12 zdravnikov. »V bistvu gre za začetne korake, čeprav razmere v bolnišnici še zdaleč niso urejene,« je komentiral Justinek ter dodal, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih pričakovali zaposlitev Štirih kolegov, ki bi vsaj delno razbremenili zdravnike v tej bolnišnici. »Plan B je v tem trenutku težko dobiti,« je poudaril Justinek in dodal, da je direktor Poles sicer z nejevoljo sprejel polletni rok, zdravniki pa se tako ali tako zavedajo, da v mesecu ali dveh ni videti rešitev. US Veselje z novimi ključi Včeraj je bil v Mozirju prijeten dan za 14 družin, ki so dobile ključe socialnih in neprofitnih stanovanj v novem bloku na Brdcah, štiri družine pa bodo ključe dobile še do marca. Tudi uradno so namreč slovesno odprli nov stanovanjski blok, v katerem je 7 socialnih in 11 neprofitnih stanovanj, odkupila pa sta jih Občina Mozirje in republiški stanovanjski sklad. Velenjski Vegrad poleg obstoječega gradi še blok z 20 stanovanji, namenjenimi za trg, za katere je kar nekaj zanimanja. Kot je povedal župan Ivan Suhoveršnik, so z no- vim blokom rešili najbolj nujne potrebe po socialnih in neprofitnih stanovanjih v občini. »Vse kaže, da je bila odločitev za podrtje graščine na Brdcah in gradnjo bloka prava. Če bi se odločili za odkup in obnovo graščine, na Brdcah še dolgo ne bi bilo nič realiziranega. Lokacija je sicer prava, vendar se sprašujem, kako bi izvedli načrte o kulturnem središču brez potrebnega denarja,« je komentiral župan Suhoveršnik stare spore, ki so pred leti privedli do zbora krajanov in skupne odločitve Mozirjanov za gradnjo blokov. US www.BâSS.si Bass d.o.o., Načrtovanje in izvedba računalniških projektov in programske opreme. Ulica XIV. Divizije 14,3000 CEUE OBJAVLJA Prosto delovno mesto SAMOSTOJNI RAZVIJALEC PROGRAMSKE OPREME. Kaj pričakujemo? - najmanj VI. stopnjo izobrazbe računalniške ali ekonomske smeri, podkrepljeno z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj na razvoju programske opreme ali najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju razvoja programske opreme, - poznavanje SOL podatkovnih baz. - poznavanje 00 razvojnih orodij, - organizacijske sposobnosti, - aktivno znanje angleškega jezika. - poznavanje osnov računovodstva (zaželeno, ni pogoj), - komunikativnost urejenost sproščenost posluh za ekipno delo, - želja po izobraževanju, znanjih, samoiniciativnost inovativnost - vozniški izpit B kategorije. Kaj ponujamo? - delo v mladem dinamičnem kolektivu. - stimulativno nagrajevanje. Z izbranim kandidatom-ko bomo sklenili delovno razmerje zanedoločenčass šestmesečnim poskusnim delom. Vloge z življenjepisom (orodja, ki jih znate uporabljati ter projekti, v katerih ste že sodelovali) in dokazili o izobrazbi pošljite na naš naslov do vključno 10. 12.2004. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vse dodatne informacije dobite na tel. št.: 034 900 900 vsak dan od 8.00 do 16.00. Žalski župan pred rdečim kartonom Opozicijski svetniki očitajo občinski upravi in županu Lojzetu Posedelu več nepravilnosti Na ponedeljkovi novinarski konferenci so predstavniki žalskih opozicijskih strank SDS, NSi, SLS in neodvisni svetnik Matjaž Jazbec predstavili svoje poglede na delo občinske uprave, ki ji očitajo več nepravilnosti, županu, zdaj tudi poslancu v DZ, Lojzetu Posedelu pa dokaj grobo izsiljevanje svojih projektov in zamisli. Žalsko opozicijo najbolj bode podatek, da so se prihodki v sprejetem rebalansu letošnjega proračuna zmanjšali za dobrih 14, stroški pa povečali za 60 milijonov tolarjev. Rebalans tako izkazuje nerazumno in slabo gospodarjenje, pravi opozicija, ki je večkrat omenila tudi sindrom ljubljanskega mestnega sveta. Po zatrjevanju vodje svetniške skupine SDS Jurija Blatnika je zaskrbljujoče tudi dejstvo, da so davčni prihodki v pol leta samo 40-odstotno realizirani. Prepričan je, da bo v predvidenem 2,3-milijardnem proračunu za desetino manj prihodkov, ob tem Z leve Drago Podgorelec, Matjaž Jazbec, Jurij Blatnik in Januš Rasiewicz proračunu za prihodnje leto. »Z rebalansom je prejel župan prvi rumeni karton, malo pa še manjka do rdečega,« je omenil Blatnik. Opozicija je v imenu predsednika NSi Draga Podgorel-ca opozorila na javne razpise, ki jih v občini večkrat naj ne bi izvajali. Omenjali so protiustaven odlok o komunalnih taksah, ki je bil sprejet na pobudo župana Posedela. Pri ka- drovskih zadevah opozicijo najbolj moti, da v občini ne upoštevajo domačih iskalcev zaposlitve, temveč dajejo prednost prebivalcem sosednjih občin. Ob tem je neodvisni svetnik Matjaž Jazbec navedel direktorja občinske uprave Sto-jana Praprotnika, ki prihaja iz velenjske občine, poslovno sekretarko Mojco Firer, občanko Dobrne, in »lani je na mesto vodje oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti občina zaposlila Natašo Gaber - Sivka iz Laškega, sestro Slavka Gabra, podpredsednika vlade in LDS v času, ko se je dotedanji neodvisni župan Lojze Posedel odločil stopiti v stranko LDS in v njej tudi kandidirati za mesto poslanca DZ«. Svetnik SDS Januš Rasiewicz meni, da so razprave v občinskem svetu zaradi županovega načina vodenja postale mučne in neučinkovite. Rasiewicz je dodal, da je bilo v občinskem svetu v bistvu ne- mogoče zavrniti oziroma preprečiti sprejem katerega od odlokov. Opozicijski svetniki bodo na današnji seji v Žalcu podprli spremembe statuta, po katerih bo lahko župan svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. Na zadnji seji opozicija menda ni bojkotirala glasovanja. Tako se po skoraj šestih »dolgočasnih« (spomnimo se le razprav iz skupne občine Žalec) letih očitno prebuja tudi opozicija v Žalcu, k čemur je nemalo poleta dodalo zmagoslavje pomladnih strank na državni ravni. Stanje v žalskem občinskem svetu je menda 14:15 v korist pozicije, vendar pa se zna zgoditi, da se bo kmalu spremenilo. Blatnik je namreč napovedal, da se bodo po vzoru vladne koalicije s svetniki iz vrst DeSUS-a sešli že prihodnji teden. URŠKA SELIŠNIK Zrno na zrno - hišica Era je s sobotnim žrebanjem zaključila enoletno nagradno igro, v kateri so sodelovali imetniki kartice ugodnosti Zrno na zrno. Glavna nagrada je bila počitniška hiška v Termah Olimia. Žreb jo je dodelil Jožetu Zajcu s Trojan. Poleg hiške v Termah Olimia so na Titovem trgu v Vele-Dju podelili še petdeset lepih nagrad. Za obiskovalce so pripravili številne degustacije Erinih dobaviteljev, kuhano vilo in golaž. Vrhunec prireditve je bilo presenečenje - torta Velikanka. Pomemben del sobotnega dogodka je bil Erin hrček Erik, ki je s prisotnimi odigral kar nekaj zabavnih %er. Foto: GK Zastrupljen, da nekaj pripoveduje... Večer v spomin Juretu Krašovcu - Njegove nedokončane knjige naj bi ugledale luč sveta Dan splošnih knjižnic so v Knjižnici Laško obeležili na prav poseben način. Priredili so večer v spomin novinarju, publicistu, kulturniku in zaslužnemu občanu Juretu Krašovcu, ki je bil med drugim tudi zelo kritičen obiskovalec laške knjižnice. Na spominski večer so povabili goste, ki so spregovorili o Krašovčevem delu in življenju. Enostavneje kot to, da naštevamo, kaj vse je Jure Kra-šovec bil, je opis njegove glavne značilnosti. Njegov prijatelj in novinarski kolega Drago Medved jo je jedrnato opisal z naslednjimi besedami: »Bil je zastrupljen, da ljudem nekaj pripoveduje.« To je veljalo tako za njegovo novinarsko delo kot tudi za predstavitve njegovih idej na področju domoz-nanstva, etnografije, kulture, folkloristike, politike ... Govorci so osvetlili zgolj nekatera njegova dela, saj bi za opis njegovega celotnega delovanja potrebovali veliko več kot le en večer. »Ravno zato upam, da se bo čimprej našel kdo, ki se bo lotil pisanja njegove biografije,« je željo jasno izrazil župan Jože Rajh, »Laščani smo se mu sicer pred tremi leti skušali zahvaliti s podelitvijo naziva častni občan in z Aškerčevim priznanjem, vendar bi si tak človek, ki je bil med drugim zaslužen tudi za delovanje številnih dru- Na spominskem večeru so sodelovali ravnateljica knjižnice Metka Kovačič, župan Jože Rajh, publicist Drago Medved, dosedanji predsednik Odbora za etno dejavnost Jureta Krašovca Možnar Vlado Marot, konzerva-torka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Anka Aškerc ter sedanja predsednica Možnarja Bogomila Kovač. štev v občini, zaslužil še vsaj biografijo.« Bolj gotovo ali vsaj prej kot biografija bo luč sveta s pomočjo Draga Medveda zagledala nedokončana Krašovče-va knjiga o Švedskem Anze-ku, v obliki člankov bodo izdali tudi njegovo zbrano delo o Tifernusu 1\irku. Za vedno so že ohranjeni njegovi scenariji kmečkih »ohceti«, ostali priložnostni scenariji in prispevki s področja obujanja starih ljudskih šeg in delovnih opravil, knjiga Ohcet po stari šegi, v ušesih nedeljskih poslušalcev Radia Celje pa bo še dolgo odmevala oddaja Iz domačih logov, ki jo je Jure Krašovec dolga leta vodil in zanjo iskal najzanimivejši in še povsem neodkriti »ljudski material«. Toliko o ohranjenem pisnem in zvočnem materialu, ki je bil pogosto osnova za strokovne članke ostalih raziskovalcev ljudskega blaga. Še več je poučnih nasvetov, ki jih je Krašovec pustil v glavah in načinu razmišljanja ostalih Laščanov. »Nenehno nas je spodbujal in držal v kondiciji,« se spominja Vlado Marot, dolgoletni predsednik Odbora za etno dejavnost Možnar (kateremu so pred kratkim dodali ime Jureta Krašovca). »Njegova beseda nam je vedno veliko pomenila. Z njo je znal obenem pohvaliti, oka- rati in stati ob strani, znal pa je tudi vsako srečanje začiniti s humorjem.« Delavnost, skromnost, možatost in modrost - s temi besedami se je Jure Krašovec vtisnil v spomin dr. Tomu Korošcu, ki se sicer večera ni mogel udeležiti, je pa podobno kot je to storila Krašov-čeva hči Zlatka, poslal pismo. S tem, da se je vedno trudil avtentično prikazovati šege in navade, da je znal na vseh področjih zadevi priti do dna ter da je bil vedno vesel človek, pa se je globoko v spomin zapisal kon-zervatorki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Anki Aškerc. R0ZMARI PETEK O Ipavčevem muzeju Območna izpostava JSKD in Občina Šentjur sta priredili okroglo mizo, na kateri so spregovorili o nadgradnji vsebine Ipavčeve hiše. V njej bi morali biti po mnenju strokovnjakov stalna in občasna razstava o življenju in delu Ipavcev, javnost pa je županu Štefani Tislu posredovala pobudo, naj imenuje odbor, ki bi ga sestavljali strokovnjaki z jasno zastavljenimi in časovno opredeljenimi cilji. Okrogle mize se na razočaranje mnogih nista udeležila dr. Igor Gr-dina in podsekretarka pri ministrstvu za kulturo Vilma Štritof Čretnik, pogovor z direkotri-co Pokrajinskega muzeja Celje Darjo Pirkmajer, kustosinjo Muzeja novejše zgodovine Celje in namestnikom direktorja občinske uprave Edijem Peper-kom pa je vodila Anita Koleša. Darja Pirkmajer »Prihodnost Ipavčeve hiše mora biti Ipavčeva. Tli se mora razlegati Ipavčeva glasba, predstavljeni morajo biti njeni nekdanji prebivalci, tisti, ki so bili tu rojeni in so soustvarjali slovensko kulturno zgodovino. Vrt bi moral biti še bolj oživljen z glasbenimi večeri, kar bi bilo seveda mogoče z glasbeno šolo v bliži- Občina Šentjur je lastnica Ipavčeve hiše petnajst let, že pred leti pa so se trla različna mnenja o njeni namembnosti. Takrat so se odločili, naj Ipavčeva hiša postane protokolarni objekt občine Šentjur. Tako je v kleti vinoteka, v pritličju poročna dvorana, v nadstropju galerijski in prireditveni pro- Solze sreče v Antlejevih očeh Dvorana KUD Dobje po svoji otvoritvi leta 1984 še ni bila tako polna obiskovalcev kot na nedeljskem dobrodelnem koncertu za pomoč družini Antlej, ki ji je 19. oktobra velik požar uničil dom. Petčlansko družino - očeta Staneta, mamo Faniko, sinova Tomaža in Roka ter mamo Milko - je pod svojo streho takoj sprejela družina Branka in Štefke Topličanec, ki sta najbližja Antlejeva soseda. Slavko Lončar se je odpravil od vrat do vrat v Dob-ju in po zaselkih ter pri dobrih ljudeh za prizadeto družino zbral 1.740.000 tisoč tolarjev. V akcijo se je vključila tudi OŠ Dobje, kjer so učenci in učitelji zbrali 240 tisoč tolarjev. Občinski odbor RK in občina Dobje sta nakazala 250 tisoč tolarjev, občina Šentjur pa na odprti račun pri Območnem odboru RK Šentjur še 200 tisoč tolarjev. Takoj po požaru se je župan Franci Salobir odločil, da bo pripravil dobrodelni kon- cert in tako poskušal zbrati še nekaj denarja in opreme za prizadeto družino. Organizacije se je lotilo domače kulturno umetniško društvo s predsednico Jožico Salobir. To je bila najplemenitejša akcija društva v letu, ko praznuje 100-letnico delovanja. Na koncertu so zapeli člani noneta Grič iz Večjega Brda, ki. deluje šest let in ga vodi Slavica Rajh, tri doživete pesmi je prebrala tudi ljudska-pesnica Ivanka Uduč s Planine pri Sevnici. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli ansambli Mateja Moguja, Luba Užmaha, Veseljaki iz Dobja, Jurij iz Šentjurja, Majnik s Planine pri Sevnici, Flip iz Šentvida pri Grobelnem, Šentjurski muzikanti, kvintet Dori, Jurovski gadi, Eurokvintet, Vitezi Celjski in Alojz Pod-vratnik oziroma jodlar Lojz, medtem ko sta za smeh poskrbela Mojca Klenovšek in Tini Šmarčan, ki sta dopadljivo uprizorila šaljivi prizor. Koncerta so se udeležili ljudje od blizu in daleč. Pri- zadevni dobrotnik Ludvik Stopar iz Šmartnega v Rožni dolini je poskrbel za spalnico z opremo, pri cinkarni zagotovil za polovico cenejši material za fasado Antleje-ve hiše in na koncert pripeljal 70 ljudi. Prizadeto družino so razveselili tudi člani Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov z Elico Šantl z velikim paketom s posteljnino, z oblačili in zavesami ter adventním venč-kom, ki ga je pripravila Martina Šket. Z vstopnino so zbrali 250 tisoč tolarjev, prispevek gostov iz Šmartnega v Rožni dolini je znašal 69 tisoč tolarjev, ostali dobrotniki od posameznikov do društev pa so prispevali 90 tisoč tolarjev ali skupaj 409 tisoč tolarjev, ki jih je ob koncu koncerta družini Antlej izročil podžupan Edi Kovačič. Antlejevi so ob široki in iskreni pomoči ostali brez besed in s solzami v očeh. Veseli so bili tudi vsi v dvorani in nastopajoči, saj je akcija pomoči prizadeti družim lepo uspela. Peč v obnavljajoči hiši že gori in ogreva prostore. Tomaž in Rok sta prepričana, da bosta božične praznike ob smrečici in ja- slicah s starši in staro mamo preživela v obnovljenem domu. Takrat bo spomin na dobrotnike še lepši, kot je bil po koncertu. TV stor, na podstrešju pa razstava dokumentov, fotografij in drugega gradiva, ki sta ga zbrala zakonca Rauter, pred leti delno obnovljen vrt pa je primeren za poletne prireditve. V Ipavčevi hiši je zdaj več kot ena prireditev mesečno, po podatkih "Riristično-informacijske-ga centra Šentjur pa jo med letom obišče približno 2 tisoč ljudi. Hiša se vse bolj odpira navzven in presega okvire protokolarnega objekta, zato kar kliče po novi namembnosti. Darja Jan: »Predstavitev Ipavčevega muzeja si predstavljam kot stalno razstavo, ki se dopolnjuje z nestalnimi. Stalna razstava bi bila rdeča nit družine Ipavcev, nestalne pa bi bile predstavitve posameznih članov, njihov vložek na glasbenem področju Slednjo vidijo zlasti v povezavi z družino Ipavec, Ipavčeva hiša oziroma muzej naj odraža zgolj življenje in delo Ipavcev in ne tudi drugih slavnih | šentjurskih imen iz zgodovine občine, kot se glasijo tudi pred-1 logi iz občinske uprave. VK Od zibeli do groba Folklorno društvo Šentj ur pripravlja v soboto ob 20. uri v Kulturnem domu Šentjur letni koncert ob petletnici delovanja. Pod naslovom Z ljudskim izročilom od zibeli do groba se bo predstavilo 20 članov šentjurskega folklornega društva, ki želijo skupaj s tamburaši folklorne skupine Koleda iz Velenja in vaščani iz ví si Brezovica na Bizeljskem prikazati bogastvo in pestrost ljudskega izročila v življenju preprostega slovenskega človeka vse od njegovega rojstva do smrti ali še kaj več. V goste so povabili tudi folkloriste iz Bele krajine in drugih delov Slovenije. Družina Antlej in predstavniki dobrotnikov po koncertu v Dobju (od leve): Ljudmila, Fanika, Tomaž, Stane, Rok (spredaj), Jožica in Franci Salobir, Edi Kovačič, Elica Šantl in Ludvik Stopar. NOVI TEDNIK ROGATEC ] ____KOZJEJ ROGAŠKA S. ŠMARJE P. J.| Rogaški VIZ v tožbah VIZ Rogatec, kamor sodita tamkajšnja šola in vrtec, je spet v središču pozornosti. O zavodu je bilo nazadnje veliko govora, ko ni ravnatelj že drugič prejel pozitivnega mnenja občinskega sveta k svoji kandidaturi, vendar ga je rešila privolitev ministrstva. Zdaj se je izvedelo, da sta VIZ tožili kar dve odpuščeni delavki. Med očitki občinskega sveta ravnatelju v zvezi z mnenjem je bilo to, da med VIZ in občino, ki je ustanovitelj zavoda, ni sodelovanja, kot je v navadi v drugih občinah. Med drugim so omenjali njegovo nevsakdanjo kadrovsko politiko, zaradi katere bo občina po tožbi odpuščene delavke zdaj plačala 3,7 milijona tolarjev zaradi tožbe delavke vrtca, ki jo je VIZ (leta 2000) zaposlil za nedoločen čas kljub temu, da ni imela potrebne izobrazbe, nato pa odpustil. Ravnatelj Vili Prevolšek, ki je občini-ustanoviteljici izstavil račun za tožbo, je na zadnji seji občinskega sveta trdil, da je bila delavka odpušče- na, ker se ni ustrezno izobrazila kljub njegovemu opozorilu. Delavka vrtca je očitno menila, da je pravica na njeni strani, vendar je na sodišču na prvi stopnji kljub temu zmagal VIZ Rogatec. Na drugi stopnji so dali prav delavki, VIZ pa naj bi vložil revizijo, ki še ni zaključena. Redna pravna sredstva so izkoriščena, zato je občina dolžna delavki plačati za napako, ki so jo sicer kot kaže zakrivili v VIZ. Občinski svet, ki se boji plačila astronomskih obresti, je na zadnji seji od- ločil, da bo delavki izplačal celotnih 3,7 milijona tolarjev (od tega letos 1,7 milijona tolarjev ter prihodnje leto preostanek zneska). Občinski svet je prav tako sklenil, da je »od rezultata revizije odvisno ugotavljanje odgovornosti za nastalo situacijo ter posledično glede vračila sredstev v občinski proračun«. To naj bi pomenilo, da bodo skušali ugotoviti ravnateljevo osebno, tudi materialno odgovornost. Bo občina tožila ravnatelja? Nad VIZ pa so se zgrnili še drugi črni oblaki. Na sodišču namreč išče pravico še ena odpuščena delavka, tokrat iz osnovne šole. Po nekaterih podatkih naj bi bila nova tožba vredna vsaj šest milijonov tolarjev, vendar jo bodo, če jo bo VIZ izgubil, plačali vsi slovenski davkoplačevalci. Za razliko od vrtca, kjer obremenijo občinsko blagajno, je šola v pristojnosti ministrstva, države. Ravnatelj Prevolšek vali krivdo za tožbo predvsem na ministrstvo, ki je nudilo pri sklepanju pogodbe pravno sodelovanje. BRANE JERANKO Stupica doma in na tujem V Šmarju pri Jelšah so v počastitev dneva slovenskih splošnih knjižnic predstavili novo pesniško zbirko domačinke Lucije Stupice, ki živi med Šmarjem in Ljubljano. Pesnica je predstavila svojo novo pesniško zbirko z naslovom Vetrolov, ki jo je izdala založba Beletrina. V prihodnjih tednih bo zbirka izšla v hrvaškem prevodu. Prva Stupičina zbirka Čelo na soncu je izšla (v založbi Beletrina) pred tremi leti, ko so jo na slovenskem knjižnem sejmu ocenili kot literarni prvenec leta, prejela pa je tudi zlato ptico. Pesnica med drugim objavlja v Novi reviji. Sodobnosti in Literaturi, na tujem pa so izšle letos njene prevedene pesmi v literarni reviji na Finskem, pred izidom pa so v nemščini, v reviji Manu- Adventní čas v Kozjanskem parku Kozjanski park bo konec novembra in v prvi polovici decembra v Podsredi pripravil ustvarjalne božične in popoldanske tematske delavnice. Slovensko-bavarska hiša bo 25. novembra od 16. do 18. ure gostila prikaz izdelovanja adventnih venčkov, 9. decembra izdelovanje novoletnih voščilnic in 16. decembra primerke iz pomandrov in sveče. Na rojstni dan Franceta Prešerna bo dan odprtih vrat Kozjanskega parka ter popoldne delavnica, ki jo bo vodila Lea Babič in na kateri bodo udeleženci izdelovali božične okraske iz testa. Popoldanske delavnice bodo namenjene predvsem odraslim, medtem ko bodo dopoldanske namenjene učencem osnovnih Šol z območja Kozjanskega parka. Potekale bodo od 6. do 22. decembra med 8.30 in 11. uro. Otroci bodo izdelovali lampi-jončkc v akvarelni tehniki, okrašene pomaranče z nageljnovimi žbicami, sveče iz naravnega čebeljega voska, adventne venčke, božično-novoletne voščilnice in drugo. TV V najem oddamo poslovni prostor: delno opremljen gostinski lokal ob Petrolovem bencinskem J servisu v Vojniku, Celjska cesta 35 A. Velikost celotnega poslovnega prostora znaša: lokal 33,3 m2, prostori za osebje in skladišča 15,6 m2 V ponudbi za najem poslovnega prostora predlagajte mesečno : najemnino. Bodoči najemnik bo moral delno investirati v opremo lokala. Ponudbe pričakujemo do 5.12.2004 na naslov: Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska 50,1527 Ljubljana, Sektor organizacija poslovanja, s pripisom PONUDBA - NE ODPIRAJ! t Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega ponudnika. skripte. Letos je osebno sodelovala kar na dveh mednarodnih literarnih festivalih. Tako je bila septembra na literarnem festivalu na švedskem otoku Gotland, pred poletjem pa na festivalu Mesto poetov na Irskem. Na petkovem literarnem večeru v šmarskem kulturnem domu se je s pesnico pogovarjala Jelka Cigleneč-ki. V domačem kraju, kjer je letos pripravila prvo fe- V Rogaški Slatini znova kino V Rogaški Slatini je začel v soboto po nekaj letih znova delovati kino. Slatinčani so imeli dolgo kinopredstave v nekdanji kinodvorani Zdraviliškega doma, ki je pred nekaj leti prešla v zasebno last ter jo zdaj uporabljajo v druge namene. Občina se je zaradi obuditve kina letos povezala z zasebnikom Tobijem Medvedom iz Rogaške Slatine, ki je imel na skrbi že nekdanjo kinodvorano. Za kinopredstave je ponudila glavno dvorano v kulturnem centru, ki je v njeni lasti. Izvajalec je vložil lastno opremo za predvajanje, občina pa je dala dvorano v uporabo po subvencionirani ceni. V obujenem kinu bodo predstave ob sobotah in nedeljah (oba dneva ob 17. in 19. uri), med tednom pa predvsem za šolarje. Pred prvo predstavo, ameriškim zgodovinskim spektaklom Kralj Arthur, ki je bila v soboto, so pripravili krajšo slovesnost. Predstava je bila brezplačna. V obujenem kinu računajo tako na domačine kot obiskovalce Rogaške Slatine. BJ stivalsko srečanje slovenskih pesnikov Pranger, ki bo prihodnje leto razširjeno. Gre za prvo takšno srečanje v Sloveniji, kjer se družijo skupaj pesniki, literarni kritiki in prevajalci. Za potrebe festivala, ki je bil ob sramotilnih stebrih Lemberga, Pilštanja, Podsrede in Šmarja pri Jelšah, je v Šmarju ustanovila z bratom ter dvema prijateljema društvo KUD Pranger. BRANE JERANKO Lucija Stupica predstavlja po Sloveniji novo pesniško zbirko Vetrolov. Prvo so pred tremi leti razglasili za slovenski literarni prvenec leta. 17 Kozjanski park kupil graščino v Kozjem Uprava Kozjanskega parka z nekaterimi dejavnostmi se bo v naslednjih letih iz Podsrede preselila v graščino v Kozjem. Direktor Franci Zidar je povedal, da so pred dnevi uspešno končali dolgotrajne naporne pogovore o nakupu graščine v vrednosti okoli 70 milijonov tolarjev ter dobili tudi vsa potrebna soglasja obeh ministrstev za okolje in prostor ter finance. Prihodnji teden bo potekel štirinajstdnevni rok, da bo kupoprodajna pogodba med Kozjanskim parkom in Mont d.d. Kozje polnopravna. Kozjanski park je za nakup graščine najel kredit, ki ga bo odplačevala država. Tako je končano prvo dejanje zahtevnega dela, ko bo Kozjanski park prišel do ustreznejših prostorov za nadaljnji razvoj svoje dejavnosti. Selitev v Kozje pomeni za središče občine pomembno pridobitev, v Podsredi pa se bodo sprostili prostori za nove, morda iz-venšolske dejavnosti. TONE VRABL DîiEVflîflOVlCÏ. kNEVERJEToíos.;; NOK ZREČE SL. KONJICE SDS Vse občane Celja; Štor, Vojnika in Dobrne obveščamo, da bo s 1. 12. 2004 poslanec SDS g. Franc Jazbec imel poslansko pisarno, in sicer: V Celju vsak ponedeljek od 13. do 15. ure na sedežu MO SDS Celje, Krekov trg 3, 3000 Celje. V Vojniku na občini Vojnik vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15.30 do 17.30 ure. V Dobrni na občini Dobrna vsak drugi ponedeljek od 15.30 do 17.30 ure. VABLJENI! Otrok in hrbtenica V Termah Zreče so organizirali program za otroke, ki imajo slabo držo, rizično hrbtenico ali skoliozo. Pogostnost slabe drže in rizičnega razvoja hrbtenice pri otroku narašča, zato so se fizioterapevti v sodelovanju z zdravniki odločili, da uvedejo program, ki so ga poimenovali Otrok in hrbtenica. Otroke in starše seznanijo s pravilnim izvajanjem terapevtskih vaj, sedenjem, nošenjem šolske torbe ... Program traja 5 dni v popoldanskem času. Po koncu imajo otroci skupaj s starši vsakodnevno možnost plava- nja v bazenu, ki je zelo priporočljivo pri težavah s hrbtenico. Vsak otrok ima svojega; terapevta, po končani šoli pa dobi navodila, kako mora vaditi doma. Program se nadaljuje v ciklusih, zato so vabljeni vsi starši in; otroci, kjer se pojavljajo kakršnekoli raz-i vojne težave tako z držo kot s hrbtenico. V primeru negotovosti je priporočljiv predhodni ; posvet z izbranim zdravnikom. Vse infor-, macije in dodatna pojasnila lahko dobite na tel. št. 757 6273 ali 757 6275, od ponedelj-: ka do petka med 7. in 14. uro. sz; Pravljica gre v svet V Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah počasi zaključujejo priprave v okviru že petega projekta Rojstvo. Učenci ustvarjajo na temo Pravljica gre v svet, ki je bila izbrana na natečaju Skriti zaklad ministrstva za šolstvo. Učenci z literarnimi in likovnimi deli obujajo pravljice, pri tehnični vzgoji oblikujejo pravljične junake, pripravljajo se na dramatizacijo in nastop, izdelujejo sceno in kostime ter raziskujejo življenje pravljice nekoč in danes. V projektu sodelujejo učitelji različnih predmetov, pomagajo pa jim tudi zunanji sodelavci. Zaključna prireditev bo 3. decembra v Kulturnem domu, kot običajno pa bodo isti dan odprli tudi razstavo v avli šole in predstavili literarni zbornik. MBP Mladi izvolili svoj parlament V Zrečah volilna udeležba 42,5 odstotna - Mladinski parlament se bo prvič sestal 4. decembra V štirih slovenskih občinah, ki sodelujejo v evropskem projektu mladinskih parlamentov, so bile v petek in soboto volitve. Največji delež mladih v starosti od 14 do 19 let je prišlo na volišča v Zrečah. V občini je od 730 volilnih upravičencev prišlo na volišča 310 mladih oziroma 42,5 odstotka. Med volišči, ki so bila tudi na Stranicah, Gorenju in Skomarju, je bila najboljša udeležba v Srednji strokovni šoli v Zrečah. Največje podpore med 22 kandidati sta bila deležna Sašo Šmid iz te šole ter dijakinja konjiške gimnazije Nina Ceglar. V parlament so izvolili 16 poslancev, prav toliko, kot jih ima zreški občinski svet. Poslanci se bodo prvič sestali 4. decembra. »Prvo srečanje bo v obliki celodnevnih delavnic, na katerih bodo poslanci spoznah poslov- nik in statut ter izvolili vodstvo parlamenta. Sodeloval bo tudi zreški župan Jože Košir, ki je v nedeljo tudi slovesno razglasil rezultate volitev,« po-jasnjuje koordinatorska projekta v Zrečah Barbara Potnik. Jože Košir je ob razglasitvi rezultatov in čestitkam organizatorjem poudaril, da si vsi starši želijo, da bi bilo mladini dobro, vendar pogosto ne vedo, kaj si mladina želi. Sedaj imajo priložnost, da to povedo. Dejal je še, da ni nepravih in pravih idej mladih, treba jih je le pogledati s pravega konca in najti konsenz med interesi odraslih ter mladine. Občina je prve korake mladinskega parlamenta torej podprla, mladi pa upajo, da bo tako tudi potem, ko bodo pred občinski svet in druge, ki odločajo tudi o njihovem življenju, prihajali ne le s prošnjami in željami, tem- Izvoljeni poslanci, ki bodo zastopali srednješolce, so Nina Ceglar, Nina Vajt, Jaka Jazbec, Alja Lamut, Mateja Laščak, Daniela Dujmovič, Sašo Šmid, Rok Korošec, Rok Orož in Alenka Lovec. Osnovnošolce bosta zastopala Nives Zver in Leon Hren, nešolajočo mladino Enis Mušovič, okoliške kraje pa Dejan Kočnik, Aleksander Pavlič in Nejc Slatinek. več tudi nedvoumnimi zahtevami. Nekatere so strnili že v predvolilnih nastopih. Poleg konkretnih, kot je znižanje cen kart za smučanje in kopanje, avtobusnih vozovnic in podobno, jim je bila skupna želja predvsem, da bi se slišal njihov glas in da bi jim starejši tudi v resnici prisluhnili. MILENA B. POKLIČ Udeleženci konference o staranju pred stavbo evropskega združenja za molekularno biologijo v Heidelbergu. Gimnazijci na konferenci o staranju Dijaki Gimnazije Slovenske Konjice (6) in dijaki Škofijske gimnazije A. M. Slomška (5) iz Maribora so 5. in 6. novembra sodelovali na svetovni konferenci o staranju v nemškem Heidelbergu. Konferenco je pripravila EMBO (European Molekular Biology Organization). Na njej so v angleškem jeziku predavali znanstveniki, pretežno gerontologi in biologi, s celega sveta.. Dijaki so po srečanju ocenjevali, da je konferenca obravnavala staranje celovito, da je bila poučna in zanimiva, vendar tudi zelo zahtevna. Z njimi so se strinjali tudi profesorji, ki so poudarjali interdisciplinarnost konference s poudarkom na kompleksnosti življenja in' družbe. MBP, Nocoj je ena luštna noč... Folklorni večer napolnil dvorano - Voščilo za jubilej Edu Gaberšku Da je folklorna plesna dejavnost v Celju tako živa, da plesi, ki jih predstavljajo celjski folkloristi, vselej dvignejo številno občinstvo doma in oa gostovanjih po svetu in da znajo danes kozjanske in Štajerske plese tudi folkloristi v Bovcu, gre v prvi vrsti zasluga Edu Gaberšku, očetu, mentorju in prijatelju Celjske folklorne skupine. Edu Gaberšku, dolgoletnemu vodji Celjske folklorne skupine, ki jo je po upokojitvi, ko se je odselil v Ljubljano, zapustil dobrim strokovnim naslednikom in nadebudnim plesalcem, so minulo soboto ob njegovi 70. letnici pripravili folklorni večer, ki ga slavljenec depa ne bo pozabil. Prav tako ne občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano SLG Celje. Slavljenca (med folkloristi znanega po imenu Jež) in občinstvo so na domiselni sceni, na kateri se je med jesenskim listjem šopiril velik jež, z ljubljanskimi plesi, kakršne so plesali med prvo svetovno vojno, v priredbi Mirka Ramovša najprej razveselili člani Akademske folklorne skupine Franceta Marolta iz Ljubljane. Pri njih je Edo začel svojo uspešno folklorno pot. Večer so s koroškimi plesi nadaljevali člani Folklorne skupine Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini, ki jo vodi nekdanji član Celjske folklorne skupine Bogdan Kumperger. Za plesno priredbo je poskrbel Edov sin Bruno Gaberšek, ki sodeluje tako s celjskimi kot šempetrskimi in bovškimi folkloristi. Aplavz in navdušenje so z belokranjskimi plesi, ki so med najstarejšimi pri nas, v plesni in glasbeni priredbi Tončke Marolt poželi starejši folkloristi Celjske folklorne skupine (društvo upokojenih folkloristov), ki se mlajšim ne dajo kar tako. Njihova strokovna vodja je Olga Spo-lenák. Nekaj posebnega za celjsko občinstvo so bili, tako po načinu izvedbe kot po kostu-mografiji, soški plesi, ki se zgledujejo po gorenjskih in rezi-janskih plesih, v plesni priredbi Bruna Gaberška, v glasbeni priredbi Draga Kuneja (znanega tudi kot vodja tria Kurja koža) in pod strokovnim vodstvom Mihe Gubenška. Domače so zveneli kozjanski plesi, ki vsebujejo nekatere elemente, ki jih drugi slovenski plesi ne poznajo. 1\idi te so izvedli starejši člani Celjske folklorne skupine. Folklorni večer v počastitev 70. življenjskega jubileja Eda Gaberška se je nadaljeval s plesi iz Zgornje Savinjske doline, z znanim »poj-štertancom« in plesi, pri katerih pokažejo vso svojo spretnost tako plesalci kot glasbeniki. Nastali so v plesni priredbi Mihe Gubenška in Andreje Vodušek, podkrepljeni z glasbo Matjaža Lapornika, Grege Rakovnika in Braneta Jarmška. Folkloristi so razveselili slavljenca in občinstvo, v ospredju Edo Gaberšek. Janez Gril, podpredsednik Zveze kulturnih društev Mestne občine Celje, je Edu Gaberšku izročil zlato plaketo zveze, Mirko Ramovš iz glasbeno narodopisnega inštituta SAZU Ljubljana mu je izročil Maroltovo listino Javnega sklada ljubiteljskih dejavnosti Republike Slovenije, v imenu Mestne občine Celje mu je spominsko darilo, kristalna kozarca, predal Željko Cigler, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Eda Gaberška so s svojimi izvirnimi darili še posebej razveselile folklorne skupine. Celjska s posebej zanj narejenim »lajbičem« (pomeril ga je kar na odru) in žepno uro. Eda Gaberška so s prihodom v Celje in nastopom na celjskem odru še posebej razveselili člani Folklorne skupine BC iz Bovca, ki jih vodi zadnjih nekaj let in ki so zaplesali trentarske plese iz zgornjega dela doline Soče. V skupino sodijo tudi »buške čeče«, ki prepevajo domače pesmi v narečju in so požele še poseben aplavz. MATEJA PODJED Od 25. novembra 2004! BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI 108 min., (Bridget Jones: The Edge of Reason), romantična komedija Režija: Beeban Kidron Igrajo: Renée Zellweger, Hugh Grant, Colin Firth, Jim Broadbent, Gemma Jones, Jacinda Barrett EN6ftQn)Sta alkoholizem odide od nje<, čez nekaj tednov pa se je ženska oglasila in potrdila, da je imela probleme z alkoholom in da ne pije več.« Vsi duhovniki pa na to ne gledajo z glasnim odobravanjem. »Toda lani, ko smo o tem govorili na teološki fakuteti, so duhovniki ležali po hodniku! Eden je ležal dve uri in pol, nato pa dejal, da je takrat občutil največji mir. To je splošno znano v karizmatičnem gibanju. Nekateri to sprejemajo, ne- Zoran Kodela je bil 29. oktobra tudi gost v nočnem programu Radia Celje. V oddaji je govoril o čudežih, prekletstvu in kako se ga rešiti. Zaradi izjemnega odziva bo na Radiu Celje tudi ponovitev oddaje, in sicer v nedeljo ob 20. uri. kateri ne, ampak slabih rezultatov ni.« V Zgornjo Ložnico pa se pogosto zatekajo tudi never-niki. »Pridejo, seveda. Sicer redkokdaj, tudi povedo, da ne verujejo. Za nekatere sem sam čutil in vedel, da niso verni. Rade volje jim pomagamo, večina potem začne verovati.« Ljudje, ki zahajajo k njemu, pravijo, da z molitvijo lomi prekletstva nad njimi. »Molitev ni domena samo duhovnikov, ampak vseh, ki verujejo. Oseben odnos in stik z bogom, usmiljenje in ljubezen do nekoga lahko delajo vašo molitev močnejšo od molitve škofa. Molitev je stvar pravega namena. Neki duhovnik me je prosil za molitev, ker je bilo v njegovi župniji nadpovprečno število samomorov, pa sem mu dejal, da nismo čarovniki. Gre za pravi namen, glede na sveto pismo, lahko zahtevaš z živo vero tisto, kar je tvoje in stvari popraviš,« še razlaga Kodela. SIMONA ŠOLINIČ Za konec poslastica? V zadnjem letošnjem krogu bodo jesenski podprvaki gostovali v Ljudskem vrtu Drugič doslej so nogometaši CMC Pub-likuma končali leto tik pod vrhom razpredelnice. V nedeljo so zmagali devetič, osmič brez prejetega gola. Trener Ivan Mat-kovič gradi uspehe na trdni obrambi, ki je trenutno najuspešnejša pri nas. Proti Ajdovcem je imela tudi precej sreče. Draženu Žežlju je dvakrat zmanjkalo le nekaj centimetrov. »Moja najljubša zmaga« V celjski postavi zaradi poškodb ni bilo najboljšega strelca Dejana Rusiča in reprezentančnega branilca Igorja Laziča. Njuni soigralci so si priigrali kopico zrelih priložnosti, a jih je večina ostala neizkoriščenih (Drobne, Sulejmanovič, Šnofl, Čadikovski ...). Zadela sta Dare Vršič z roba kazenskega prostora (podal je Simon Sešlar) in Oskar Drobne, ki je budno spremljal akcijo in žogo, odbito od prečke, z glavo poslal v mrežo. Na tribuni je mraz trpinčil 1.300 gledalcev, ki pa jih je vendarle grela dinamična predstava. Nekaj rumenih dresov je nato poletelo med domače navijače. »Vedel sem, kaj nas čaka. Publikum, ki je v izredni formi, je bil vseskozi boljši, popolnoma je prevladoval v Lestvica 1. SNL: 1. Gorica 16 11 3 2 25:13 36 2. Publikum 16 9 2 5 24:11 29 3. Olimpija 16 7 4 5 18:16 25 4. Maribor 16 6 5 5 23:20 23 5. Drava 16 6 5 5 21:21 23 6. Mura 16 5 7 4 22:17 22 7. Ljubljana 16 5 7 4 22:20 22 8. Domžale 16 5 6 5 20:19 21 9. Primorje 15 5 5 5 17:13 20 10. Koper 16 2 6 8 11:21 12 11. Bela krajina 16 3 310 13:33 12 12. Zagorje 15 2 5 8 8:21 11 drugem delu. Mi smo imeli pri 0:0 lep poskus Žežlja, ki je kasneje pri rezultatu 1:0 zapravil priložnost za izenačenje. To pa je bilo tudi vse z naše strani,« je povedal trener Primorja Darko Milanič. Njegov kolega Ivan Matkovič, ki je dvakrat vodil črno-rdeče, je govoril: »Ta celjska zmaga je moja najljubša doslej. Bili smo zelo motivirani, da bi se oddolžili za poraz v Ajdovščini. Mojemu bivšemu klubu smo na lestvici ušli za devet točk. Zelo sem vesel.« V Maribor Matkovič je nadaljeval: »Odpeljal sem se v Novo Gorico, kjer sem si ogledal Mariborčane. Po porazu bodo še bolj nevarni. Redko izgubljajo zapored. V Ljudskem vrtu lahko uspe le zelo odločnemu in hrabremu moštvu. Tja potujemo, da se izognemo porazu.« Na koga je bila v nedeljo v Celju usmerjena pozornost selektorja Braneta Oblaka, lahko samo domnevamo. Videl je izvrstno predstavo Sebastjana Gobca: »Ne, Oblak me še ni poklical po telefonu. Priznam, da sem na tihem pričakoval njegovo povabilo. On odgovarja za rezultate in tudi najbolje ve, kaj potrebuje v danem trenutku. Nadaljeval bom z zastavljenim delom. Če me bo povabil, bom izjemno vesel, sicer pa bo moj motiv po dokazovanju še večji. Publikum bo v Mariboru igral na vse ali nič. Če bomo imeli le malo sreče pri strelih z razdalje ah pri izkoristku zrelih priložnostih, bomo zmagali.« Vijoličasti dres je že nosil Oskar Drobne: »V Ljudski vrt, ki je še vedno prestolnica slovenskega nogometa, lahko potujemo neobremenjeni. Domači bodo pod pritiskom in morda bomo to obrnili sebi v prid!« V šestem krogu sta mariborsko mrežo zatresla Čadikovski in Rusič, nato še celjsko Kvas in Bozgo. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ 16. krog 1. SNL: CMC Publikum - Primorje 2:0 (1:0); Vršič (47+), Drobne (83), HIT Gorica - Maribor Pivovarna Laško 2:1, KD Olimpija - Bela krajina 2:0, Zagorje - Mura 0:3, Drava - Ljubljana 2:4, Koper - Domžale 0:2. 17. krog: Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum (sobota, 16.00). 17. krog 2. SNL: Factor - Rudar 1:4 (1:4); Hribar (30); Borštnar (9, 41), Rahmanovič (14, 18), Dravinja - Aluminij 2:1 (1:0); Vidojevič (34, 11-m), Vrenko (90); Fridauer (93), Šmartno - Triglav 1:3 (1:1); Pranjič (35); Dolžan (38 63), Resnik (74), Dravograd - Livar 2:1, Nafta - Izola 3:0, Krško - Svoboda 1:3. Vrstni red: Nafta 37, Dravinja 34, Svoboda 32, Rudar 31, Triglav 30, Dravograd 27, Aluminij 24, Krško 21, Factor 19, Livar 16, Izola 13, Šmartno 7. 7. krog 1. SLMN: Nazarje - Sevnica 7:2 (3:0); Vreš (3), Metulj (9, 16, 24), D. Kugler (25), Ipavec (27); Rostohar (35), Koritnik (37), Tomi Press - Dobovec 7:3 (2:2), Janjič (2, 6, 29, 36), Stanič (22), Mirkovič (31), Lakoseljac (40); Iskrač (12), Vojsk (12), Kosernik (29), Litija - Kobarid 3:5, GIP Beton - Puntar 3:3, Ajdovščina - Metropol 7:6. Vrstni red: Kobarid, Litija. 16, Beton 13, Dobovec 11, Puntar 10, Tomi 9, Metropol 7, Ajdovščina, Nazarje, Sevnica 6. (JŽ) Sebastjan Gobec postaja neulovljiv na levem bočnem položaju. Na štajerskem derbiju v Celju ga je takole lovil Peter Franci. Padle tudi Jazine Šesta zaporedna zmaga Laščanov v regionalni ligi Minula sobota je bila ponovno uspešna za klube s Celjskega, saj so v štirih srečanjih trikrat zmagali, pri čemer bi lahko bil z malo več preudarnosti izkupiček stoodstoten. Laščani so v vrhu Jadranske lige, v 1. A SKL pa so vse tri naše ekipe še v boju za prva štiri mesta oziroma za skupino za prvaka v drugem delu sezone. Obramba ponovno odlična Laščani so po nesrečnem porazu v pokalu Uleb (po podaljšku je bila boljša Daruša-faka) v soboto nadaljevali odlično serijo zmag, saj so tokrat padle tudi zadarske Jazine, kjer malokatera ekipa odnaša obe točki. Obramba, ki je letos pojem igre pivovar-jev, je bila ponovno odlična, saj je domačine zadržala pod 70 točkami - iz igre so metali s 34-odstotno uspešnostjo (Laško 49%). S takšno obrambo so Laščani izničili boljši skok domačinov (38:26), v napadu pa imeli pet igralcev, ki so dosegli več kot deset točk. Blestel je Hasan Rizvič, kj Nl-RC se je ustavil pri 21 točkah (60%), zbral pa je še 8 sko* kov. Robert Troha (16) je dosegel štiri trojke. Marko An-tonijevič pa podelil kar osem asistenc, ob koncu pa hladnokrvno zadel vse štiri proste mete. Laščani so se tako z osmo zmago v sezoni prebili že na delitev tretjega mesta na lestvici, priložnost za novo zmago pa bodo imeli že pojutrišnjem, ko v Tri lilije prihaja ekipa Šibenke. Prekinjena slaba serija Rogla je s tretjo zmago v sezoni prekinila serijo porazov, ko je gostila Triglav. V srečanju dobrih obramb in slabih napadov so domačini na krilih centrov Boška Bure (17, 50%, 10 skokov) in kapetana Boštjana Sivke (17, 5 skokov) prišli do pomembne zmage, ki bo vrnila mir in samozaupanje v njihove vrste. Ob boljšem metu in skoku niso dovolili Kranjčanom, da bi jih ogrozili, čeprav so jim bili vseskozi tesno za petami. Šentjurčani so med tednom izgubili pokalno tekmo na Polzeli za kar 46 točk, nato pa doživeli prvi poraz v svojem Hruševcu. Za spodrsljaj proti ekipi Kopra so krivi sami. V sklepnem, odločilnem delu tekme so namreč igrali zelo slabo. Minuto pred koncem so imeli pet točk pred- nosti, nato so dobili dve trojki in v napadu povsem neorganizirano zgrešili dva meta za tri točke ter zapravili pridobljeno žogo. V finišu ni reagirala niti domača klop z morebitno minuto odmora in dogovorom za zaključna napada. Primorci so srečno zmagali, kar je odkrito priznal njihov trener Dušan Hauptman. Robert Ribežl (20, 70%, 5 skokov) in San-di Čebular (22, 50%, 5 skokov) sta bila premalo za uspeh. Domači so imeli kar 17 skokov (37:20) več, a so zgrešili vse preveč »čistih« metov (predvsem Mario Novak), da bi prišli do četrte zmage. Zelo razočarani domači strateg Matjaž Tovornik je takoj po tekmi zapustil dvorano Hru-ševec brez dane izjave, dan kasneje pa nam je povedal, da je bil jezen zaradi neposlušnosti svojih varovancev, ki jih je vseskozi opozarjal, da naj branijo predvsem nasprotnikove poskuse metov za tri točke. Dovolj le prvi polčas Elektra je upravičila vlogo favorita z zanesljivo zma- go v mariborski dvorani Tabor. Vse je bilo jasno že po prvih dvajsetih minutah, ko je semafor kazal že 25 točk prednosti za Šoštanjčane, ki so odigrali zares vrhunski prvi polčas. V nadaljevanju so igrali sicer nekoliko slabše. Peterka kroga: Čmer, Krejič (Elektra), Rizvič, An-tonijevič (Pivovarna Laško) Bura (Rogla). Igralec kroga: Hasan Rizvič (Pivovarna Laško). Trener kroga: Aleš Pipan (Pivovarna Laško). a še vedno dovolj dobro, da so mirno držali visoko prednost. Kar pet igralcev Elek-tre je doseglo več kot deset točk, največ Dario Krejič 18 (58%) in Marino Bursič 17 (70%). Pomembnih je tudi šest asistenc Mihe Čmera (13 točk), kar je bilo dovolj za zmago, ki prinaša mesto tik pod samim vrhom tabele. Šentjurčani odhajajo v naslednjem krogu na popravni izpit v Zagorje, medtem ko v Šoštanj na lokalni derbi k Elektri prihaja zreška Rogla. V 3. krogu skupine F pokala Uleb so košarkarji Pivovarne Laško v Treh lilijah premagali nemški Bamberg s 73:68 (15:15, 35:35, 56:49). Preostala izida Kapfenberg - Daruša-faka 50:65, Juventut - Makedonikos 77:84. Makedonikos ima vse tri zmage, Pivovarna Laško in Darušafaka po 2, Juventut in Bamberg po 1, Kapfenberg 0. Laščani so proti Nemcem vodili že s 67:51 in nato še s 70:54, a je bila končnica vseeno napeta. Gostje se niso predali, uspel jim je celo delni izid 11:0. Štiri sekunde pred koncem je nemški reprezentant Hamann poskusil z metom za tri točke, a na srečo domačih ni uspel izsiliti podaljška. Strelci pri zmagovalcih: Gnjidič 20, Ugrekhelidze 6, Antonijevič 6, Rizvič 9, Troha 8, Joksimovič 20, Memčič 1, Vrečko 3. (DŠ) Za ponovno zmago v Zadru je bil najbolj zaslužen 210 cm visok Hasan Rizvič, ki je mu je uspel niz 10 točk. Turnir celjskih zvezd v Španiji Na svetovnem pokalu na Švedskem je moška reprezentanca Slovenije osvojila šesto mesto. Za njo sta bili le Madžarska in Hrvaška. Naša izbrana vrsta je igrala neodločeno z zmagovalci Švedi. Izgubila je z Danci in Islandci, premagala pa Hrvate in Madžare. Selektor Slavko Ivezič je preskušal stvari, ki ga zanimajo pred januarskim svetovnim prvenstvom v Tuniziji. Z nastopom ni zadovoljen, čeprav je uvidel nekaj obetavnih potencialov. Trener Miro Požun je pogrešal sedem igralcev (Rutenka - izbran v idealno sedmerico turnirja, Brumen, Natek, Škof, Gajič, Zorman, Mlakar), Ivan Vajdl pa tri (Kavtičnik, Oštir, Podpečan). Derbi med Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem ne bo med evrop- skima tekmama, temveč po njih, najbrž v četrtek, 16. decembra. Vroči papirčki Danes bo začel spet s polno paro trenirati Miladin Koz-lina, ki je v ligi prvakov proti Portlandu stisnil zobe in zaigral poškodovan. Morda se bo spet zoperstavil Pamploncem. Sledi namreč klubski super-pokal, tekmovanje, ki podobno kot reprezentančni svetovni pokal nima smisla in bi ga v prihodnosti v pomanjkanju terminov lahko tudi ukinili. V Ciudad Realu bo potekal turnir celjskih zvezd. Domače moštvo Aleša Pajoviča bo pričakalo evropske prvake, San Antonio Zorana Lubeja pa se bo spopadel s Kielom Romana Pungartnika. »Nosilcev igre ne bom obremenjeval. Za nas pomembnejši obračuni šele sledijo,« se je bržkone ra- zumno odločil Miro Požun. Na dosedanjih osmih turnirjih je kar petkrat slavila Barcelona, dvakrat Magdeburg in enkrat Portland. Nagradni sklad znaša 55 tisoč evrov (25, 15, 10, 5). 4. decembra bo dvorana Zlatorog nabito polna, klubsko vodstvo pa je imetnike letnih vstopnic (ki veljajo le za tekme v predtekmovalni skupini lige prvakov) logično in ustrezno nagradilo: tekmo si bodo ogledali zastonj! Mnogo ljubiteljev rokometa benti, ker ne vedo, kako bi si zagotovili možnost nakupa vstopnic. Pred sezono so bili opozorjeni ... Sodniki, sodniki Celjsko-savinjski rokometni sodniški par Janko Požež-nik - Darko Repenšek je do- Naj atleti leta Jolanda Čeplak iz celjskega AD Čeplak, dobitnica bronaste medalje na olimpijskih igrah v Atenah v teku na 800 metrov in Primož Kozmus, ki je bil na 01 šesti v metu kladiva, sta bila vZrečah proglašena za naša atleta leta. Tretje mesto je osvojila članica domačega kluba Helena Javornik. Tako zanjo kot za Joli je to najboljša sezona doslej. Svetovna dvoranska rekorderka je priznanje preda tretjič zapored. Prekini-a je sodelovanje s trenerjem Mešem Škobernetom. Strokovno logistiko sedaj koor-linira njen mož Aleš Čeplak. >e naprej bosta poslušala Tona Popetruja, pa tudi Nemca A/alterja Gladrovva, ki z nasveti sicer pomaga že dve le-i, med njegovimi varovan-(ami pa je bila tudi odlična Christine Wachtel. V nede-jo se bosta zakonca Čeplak a tri tedne preselila v Valen-So, kjer so odlični pogoji za niprave v tem času. Na sve-ovnem prvenstvu v Helsinkih bo Joli seveda ciljala naj-tišje. Za najboljšo mlajšo članico je bila izbrana Marina To-nič iz celjskega Kladivarja, a si je silno želela v Atene, a ini uspelo. V naslednjem letu e pred tekačico na 100 m z •virami kar pet velikih tek-ttovanj, osredotočila pa se 'o na evropsko prvenstvo do 3 let. In na čas pod 13 se-fond! DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA radjocelje Z leve Helena, Joli in predsednik AZS Roman Jakič Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZZK-1 ) Občina Vojnik sklicuje 1. PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt Poslovno stanovanjski kompleks Vojnik ki bo v petek, 3. decembra 2004, s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (I. nadstropje). Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta Poslovno stanovanjskega kompleksa Vojnik (v nadaljevanju: lokacijskega načrta). Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljeno pobudo za pripravo lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference ali pa predhodno poslati na naslov Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo (osnutek Programa priprave lokacijskega načrta in informativno gradivo) je na vpogled na Občini Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik, v času uradnih ur. Župan Občine Vojnik Benedikt PODERGAJS letelo novo priznanje. Zaupali so mu povratni obračun LP v Pamploni med Portlan-dom in Barcelono. V Blau-grani bosta Jugoslovana Im-bronjev in Grkovič, zato Bar-ca postaja celo favorit. V Celje spet prihajata Španca Leon Breto in TVillo Huelin, ki slovita po tem, da ne podlegata pritiskom in sta povsod želja gostov. Nikoli ju ne bomo pozabili - sprva z domače tekme proti Magdeburgu, potem pa iz Lemga in iz Flens-burga (finale). Povratni obračun v Szegedu pa bosta sodila Francoza Gilles Bord in Olivier Buy. V nedeljo, 12. decembra, se bo začel ob 19. uri. Omenimo še poljska »specialca« Bauma in Go-ralczyka, ki bosta potovala v Moskvo. Tam bo hudičevo težko Lemgu na povratnem dvoboju s Cehovskimi medvedi. Delegat bo Celjan Štefan Jug. Dvoboj med Gorenjem in Ivryjem v pokalu pokalnih zmagovalcev bosta sodila Danca Gjeding in Hansen (Velenje) ter Norvežana Eriksen in Hansen (Pariz). DEAN ŠUSTER ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 27.11. KOŠARKA Jadranska liga, 13. krog: Pivovarna Laško - Šibenka (19.30). 1. SL - moški, 7. krog, Šoštanj: Elektra - Rogla (19), Zagorje - Alpos Kemoplast (19). Trocal liga, 7. krog: Struga - Merkur. ODBOJKA 1. SL, 9. krog: Krka - Šoštanj Topolšica. ROKOMET 1. SL - moški, 9. krog: Velenje: Gorenje - Adria Krka (19). NEDELJA, 28. 11. KOŠARKA Savinjska liga, 2. krog, Polzela: Fantasy - Žalec (9), Gomilsko - Polzela (10.15), Laško - Werinox (11.30). TOREK, 30. 11. KOŠARKA Pokal Uleb, 4. krog: Ma-kedonikos - Pivovarna Laško. ODBOJKA 1. SL - moški, 7. krog: Kamnik - Šoštanj Topolšica. SREDA, 1.12. ROKOMET l.SL-moški, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (18.30). Št 47 - 25. november 2004 - PANORAMA KOŠARKA POKAL ULEB 2. krog: Darušafaka - Pivovarna Laško 78:77 (73:73, 55:51, 37:29, 28:17); Whor-ton 29, Barač 15; Gnjidič 20, Antonijevič 16, Joksimovič 14, Majkič 12, Jevdžič 9, Rizvič 4, Brolih 2. Vrstni red: Makedonikos 4, Pivovarna Laško, Joventut, Bamberg, Darušafaka 3, Kapfenberg 2. JADRANSKA LIGA 12. krog: Zadar - Pivovarna Laško 69:77 (54:51, 34:38, 17:17); Banič 18, Ge-čevski 16; Rizvič 21, Troha 16, Jevdžič 12, Majkič, Joksimovič 11, Antonijevič 4, Gnjidič 2. Vrstni red: Union Olimpija 22, Cibona 21, Pivovarna Laško, Partizan, Hemofarm 20, Zadar, Reflex, Geoplin Slovan 19, Crvena zvezda, Budučnost 18, Bosna 17, Šibenka 16, Zagreb, Široki 15. Split 14, Helios 12. 1. SL - moški 6. krog: Alpos Kemoplast -Koper 80:81 (60:57, 43:44, 30:20); Čebular 22, Ribežl 20, Novak 14, Novakovič 13, Mulić 6, Kočar 4; Češkovič 21, Finž-gar 19. Rogla - Triglav 61:53 (48:41, 32:29, 26:12); Sivka 17, Bura 16, Josipovič 10, Meš-ko 8, Petrovič 7, Hohler 3; Čre-šnar, Skok 13. Branik - Elektra 68:78 (45:63, 23:48, 8:26); Spešič 20, Kadič 18; Kre-jič 18, Bursič 17, Nuhanovič 16, Čmer 13, Ivanovič 10, Ne-deljkovič 4. Vrstni red: Postojnska jama 11, Elektra, Koper 10, Krka, Alpos Kemoplast, Zagorje, Rogla 9, Branik, Kraški zidar 8, Triglav 7. POKAL SLOVENIJE 3. krog, druga tekma: Hop-si - Alpos Kemoplast 123:77 (87:58, 60:40, 36:20); Udrih 52, Rizman 29, Jovanovič 15, Godler, Podvršnik 9, Tajnik 3, Turnšek, Vodovnik, Arčan 2; Sebič 13, Novak 11, Maček, Ribežl, Mulić, Čebular 10, Kočar 6, Palčnik 5, Samac 2. TROCAL LIGA 6. krog: Merkur - Šibenik 55:74 (43:46,34:30,18:17); Erkič, Laskova 15, Čonkova 10, Gavriloska 5, Kvas, Jurše 4, Mar-kovič 2; Sredotović 22, Bogo-je 13. Vrstni red: Gospić, Šibenik 10, Vojvodina, Željezničar 8, Merkur 7, Croatia 6, Struga, Maribor 5, Budučnost 4. 1. SL - ženske 5. krog: Merkur - Odeja 101:71 (78:54, 51:34, 27:13); Čonkova 24, Komplet 13, Laskova, Kvas, Jurše 11, Mar-kovič 10, Jereb 8, Gavriloska 7; Ristič 26, Gabrovšek 18. Vrstni red: Maribor 8, Ježica, Odeja 7, Merkur 6, Ilirija, Konjice 5, Sežana 4. SAVINJSKA LIGA 1. krog: Werinox - Gomilsko 63:67, Polzela - Fantasy 66:62, Žalec - Parižlje 82:49. ODBOJKA POKAL TOP TEAMS 2. krog: Šoštanj Topolšica - Nafels 3:1 (22, 27,-22, 22). Vrstni red: Olympiacos 4, Šoštanj Topolšica 3, Fener-bahče, Concordia 2. 1. SL - moški 8. krog: Šoštanj Topolšica -Svit 3:0 (21, 16, 23). Vrstni red: Bled, Prevent 20, Kamnik 16, Krka, Šoštanj Topolšica 13, Olimpija 12, Prvačina 10, Salonit, Termo 6, Svit 1. VATERPOLO 1. SL 1. krog: Posejdon - Koper 5:16 (1:3,2:7,1:3, l:3);Švraka 2, Zagernik, Ladan, Tosič 1. NAKRATKO Rekord Valenčaka Celje: PK Marines Neptun je na bazenu Golovec organiziral 19. mednarodni plavalni miting za pokal mesta Celje, ki se ga je udeležilo 356 tekmovalcev iz 23 klubov iz Slovenije, Italije, s Češke in Hrvaške. Za gostitelje je mladinka Tina Kotnik v kategoriji A osvojila pet odličij, Miha Jost pa dve. V kategoriji B se je izkazal Robert Kekec s štirimi medaljami. Med plavalci Posejdona se je odlično odrezal Jan Valenčak, ki je v disciplini 100 m prosto s časom 59,61 postavil nov državni rekord v kategoriji mlajših dečkov. Pred jubilejnim mitingom, ki bo prihodnje leto, organizatorji upajo, da bo bazen odprt vsaj mesec dni prej, da se bodo lahko na tekmo še bolje pripravili. Žolnirjeva svetovna vojaška prvakinja Baku: Judoistka celjskega Sankakuja Urška Žolnir je postala svetovna vojaška prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov. V Azerbajdžanu je bila v uvodnem krogu prosta, na poti do zlate kolajne pa je prepričljivo odpravila domačinko Ahmadlijevo, Rusinjo Belskajo, v finalu pa še Romunko Roibujevo. Poleg dobitnice bronaste olimpijske medalje se je izkazal Še Celjan Klemen Ferjan, ki je v kategoriji do 81 kilogramov osvojil 5. mesto. Novi zmagi Celje, Prevalje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 9. krogu 1. A lige doma s 7:1 ugnale ekipo Gorice. Jožica Šeško je podrla 552 kegljev. Druga celjska ekipa je na Prevaljah s 6:2 premagala Korotan. Rečičana 2. in 6. Leskovec: Na tekmovanju za pokal Strelske zveze Slovenije z zračnim orožjem sta nastopila tudi tekmovalca SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Andrej Brunšek (člani) in Aljaž Zorko (mladinci) sta osvojila šesto mesto. (JŽ) Bodo domnevni perverzneži kaznovani? Orožje kot fontana v ZDA Prvi naj bi onaniral pred osnovnoškolkami, drugi zlorabljal svojo hčer, tretji tepel svojo družino - »Takšne primere je treba prijavljati policiji!« V četrtek bo v železarni podjetja Štore Steel v okviru mednarodne humanitarne akcije Fontana miru potekalo taljenje starega orožja, ki se jo poleg ostalih držav udeležuje tudi Slovenija. V Štorah tako poleg komisije ministrstva za notranje zadeve pričakujejo tudi generalnega direktorja policije Darka An-želja ter nekaj predstavnikov ameriške policije, ki sodeluje pri tem projektu. »Gre za projekt mednarodne razsežnosti IMPROVE (International Millennium Police Reduction Of Violance through Education), ki se bori za zmanjšanje nasilja v svetu. K sodelovanju v njihovi simbolni aktivnosti izgradnje tako imenovanih feniksovih fontan miru pa se je vključilo tudi slovensko ministrstvo za notranje zadeve,« razlagajo na slovenski policiji. »Fontana miru simbolizira nasprotovanje s terorizmom in kriminaliteto pogojenemu nasilju tako, da se pri njeni gradnji uporabi litino s taljenjem uničenega orožja, ki izvira iz terorističnih ali kriminalnih dejanj.« Prvo tovrstno fontano so zgradili predlani v mestu Coleraine na Severnem Irskem, za njeno izdelavo pa so uporabili na stotine kosov v ZDA zaseženega in uničenega orožja. Kmalu zatem pa se je pobuda o tem razširila tudi po ostalih evropskih državah. Slovensko policijo je tako že avgusta obiskala tričlanska komisija, ki je omenila tudi, da bo najverjetnejša lokacija postavitve fontane zvezna država Pennsylvania, in sicer točka, kjer je strmoglavilo letalo, ki so ga v okviru terorističnega napada na ZDA 11. septembra 2001 ugrabili teroristi. Nova fontana bo osrednji del relativno velikega spominskega kompleksa. V njegovem ozadju bodo izobešene zastave držav, ki bodo prispevale litino uničenega orožja- V Železarni Štore pa tudi sicer za potrebe ministrstva za notranje zadeve na podlagi sodnih, upravnih in pre-krškovnih odločb redno uničujejo orožje. »Gre za tisto orožje, ki je v skladu z zakonom kot prepovedano zaseženo v kazensko pravnih postopkih, v postopkih pri sodniku za prekrške ali v upravnih postopkih in ni ter ne more biti predmet pravnega prodaje.« Trenutno čaka na uničenje približno ena tona zaseženega orožja. SŠ Tujci za delo nagrajeni s kaznijo Na delovišču novogradnje stanovanjskih blokov na Dolgem polju je bilo v torek opaziti več policistov. Kot so sporočili iz celjske policije, so skupaj z delovnim inšpektorje® preverjali dovoljenja tujcev, ki delajo ali bivajo na območju Upravne enote Celje. Nadzor so tokrat opravljah na gradbiščih in ugotovili, da je na Dolgem polju devet tujcev kršilo Zakon o tujcih. S šestimi osebami, in sicer državljani Bolgarije, ki so v Sloveniji bivali nezakonito, so policisti že opravili razgovore, zoper njih pa so podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, kamor so jih kasneje tudi privedli. Zaradi kršitev so enemu tujcu izrekli mandatno kazen, dvema pa le opozorilo. Policisti pa bodo sodniku # prekrške predlagati tudi delodajalce, ki so osebam omogočili nezakonito prebivanje v Sloveniji. SŠ, foto: SHERPA Preiskovalni sodnik je konec oktobra za 29-letnega moškega z območja Rogaške Slatine odredil hišni pripor. Moški ima na vesti razkazovanje in onaniranje pred osnovnošolkami na območjih Velenja, Celja, Kamnika, Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja. To naj bi počel vse od leta 1999, takrat se je namreč zaradi tega prvič srečal s policisti, do zdaj pa so ga ovadili že devetkrat! Gre za sum kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Kakšna kazen ga čaka, še ni znano. Jasno pa je, da je star znanec policije in da so bili dosedanji ukrepi očitno brez učinka. Svoje perverzno dejanje naj bi počel pred deklicami, ki jih je srečal ali sledil na poti v šolo že vrsto let. Pred njimi naj bi se samozadovoljeval in jim kazal svoje intimne organe. Še bolj gnusno dejanje pa naj bi storil 43-letni Celjan, ki naj bi od leta 2001 spolno zlorabljal lastno hči, ki je zdaj stara 14 let. Moškega so poleg spolnega napada osumili še kaznivega dejanja zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletno osebo, sredi novembra pa so ga pripeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V priporu pa je, prav tako zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, tudi 46-letni moški z območja Celja, ki naj bi na vesti imel še nasilništvo. 12. novembra so mu namreč odvzeli prostost, saj naj bi od maja »...grdo ravnal s svojimi tremi mladoletnimi hčerami in jih pretepal«. Kot pravijo na policiji, naj bi pretepal tudi svojo ženo, največkrat s pestmi po glavi. »Med pretepanjem ji je zbil zob, poškodoval uho, ranil ust- nico, ter jo napadel z vilami in ji v prisotnosti hčera nenehno grozil, da bo napadel njeno življenje in telo. Hčere je lasal, udarjal z rokami in jih žalil z različnimi žaljivkami. Najmlajši od njih je tudi grozil, da ji bo zažgal sobo. Dvema hčerama je s svojimi dejanji povzročil lahke telesne poškodbe,« so še zapisali v izjavi za javnost. Mati se je s hčerkami zatekla v Varno hišo, vendar ji je mož še vedno grozil po mobilnem telefonu in zahteval, da se vrnejo domov. Septembra jim je uspelo najeti stanovanje, vendar pa jih je 46-letnik našel in tudi tam ogrožal njihovo varnost. Tega je še več To so le trije primeri nasilja in zlorabe v družinah na Celjskem, toda na policiji so prepričani, da je tega še mnogo več, le da se ljudje v vseh primerih ne odločijo za prijavo. Ne drži trditev, da so nasilje in spolne zlorabe le v družinah nižjega sloja, kot tudi ne, da so spolne zlorabe vedno povezane z družinami, kjer je doma fizično nasilje: »Veliko pa je družin, v katerih je nasilje med partnerjema prisotno že vrsto let. Trpijo pa predvsem otroci, ki so priča nenehnim prepirom in pretepom, pogosto pa stopijo tudi v bran materi in s tem postanejo sami žrtve nasilja,« pravi Zdenka Jan, kri-minalistka v skupini za mladoletniško prestopništvo v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Kadar se žrtve odločijo spregovoriti o tem, je to za njih boleč in dolgotrajen postopek. Predvsem je hudo otrokom, ki morajo pred organi pregona in kasneje na sodišču govoriti o dejanjih star- Zdenka Jan, kriminalistka v skupini za mlí šev, saj morajo pogosto še naprej živeti z njimi. »Kadar je razlog za pripor, kar je največkrat, ko je osumljeni pred tem že storil enako ali podobno kaznivo dejanje, pride pogosto do hitrega epiloga,« še razlaga Janova. Mnogi se še vedno odločijo o tem spregovoriti kasneje, celo nekaj let po času, ko naj bi se zloraba ali oletniško prestopništvo na celjski policiji. nasilje zgodila. »So primeri, ko osebe o tem spregovorijo ali tik pred polnoletnostjo ali pa se zaupajo v pogovoru z nekom, ki je morebiti doživel enako izkušnjo.« Zaupati policiji Še vedno pa se morajo žrtve nasilja in spolne zlorabe soočiti tudi s tem, da se osumljenec v veliki večini primerov vrne nazaj v družino. Včasih mati ne verjame otroku, da ga je oče spolno zlorabljal. Zato je večja možnost, da pride do ponovnega napada. Tudi takšne primere poznajo na celjski policiji, kjer pa dodajajo, da mnoge žrtve vendarle odstranijo iz družine in tako prekinejo stik z nasilnežem. »Še vedno pa sem mnenja, da bi iz družine bilo treba odstraniti nasilneža in ne žrtve,« pojasnjuje Janova. Kar je zanimivo pri tovrstnih kaznivih dejanjih je, da večina nasilnežev pove, da so bili sami v mladosti deležni klofut, a se jim to ne zdi nič takega. Tudi pri spolnih zlorabah storilci izhajajo iz neurejenih družin, vendar ni nujno, da so bili sami žrtev spolnih zlorab. »Več je namreč primerov, kjer so bile matere otrok, 13 so doživeli spolno zlorabo s strani njim znanih oseb, prav tako zlo rabljene v otroštvu oziroma mladosti,« razlaga naša sogovornica. Janova dodaja, da otroci kljub stiskam, ki jih doživljajo ob zlorabi, spregovorijo o tem. »Nenazadnje se tudi v javnosti o tem veliko govori, v šolah se pogovarjajo 4 tem, na voljo so številne zložefl» ke, na tem področju so dejavne tudi številne nevladne ustanove. Kljub dolgotrajnim postopkom pa je treba ljudem sporočiti, da naj v teh primerih zaupajo organom pregona. Ljudje ne smejo misliti, da iz prijave ne bo nič. Inštitucije kot so socialna služba, zdravstvo, šole in policija v primerih nasilja in zlorabe v družini sodelujemo, izmenjujemo si informacije, zato pride tudi hitreje do ovadbe in do prekinitve nasilja.« SIMONA ŠOLINIČ r KRONIKA Kamenik znova nedolžen? Danes naj bi bila znana odločitev sodnika okrožnega sodišča v Beogradu Milenka Cvijoviča, ki je minuli četrtek vendarle zaključil dokazni postopek na sojenju zoper Konjičana Kristijana Kamenika in Saša Stankoviča ter tri soob-tožene državljane SČG. Kot jim očita obtožnica, naj bi skušali letos aprila iz Slovenije v Srbijo pretihotapiti pol kilograma heroina. Razen obtoženega državljana SČG Marinka Zemunovi- ča, ki je v četrtek v nasprotju s prejšnjimi izjavami priznal vpletenost v preprodajo heroina, o kateri soobtoženi naj ne bi vedeli ničesar, in breme vseh obtožb s tem prenesel nase, so vsi drugi očitana kazniva dejanja zanikali. Kristijan Kamenik je v zagovoru povedal, da naj bi se med obtoženimi znašel le zato, ker se je ukvarjal s preprodajo'avtomobilov, v enem od njih pa naj bi bilo skrito mamilo, ki so ga v Beogradu zasegli policisti. Sodnik Milenko Cvijovič, ki je po dveh preloženih obravnavah minuli Četrtek vendarle lahko začel sojenje, bo razsodbo predvidoma izrekel danes. Kameniku in Stankoviču, ki na sodni razplet čakata v priporu, po takmkajšnjem kazenskem zakoniku grozi od dveh do deset let zapora. Zaradi presenetljivega preobrata v izpovedi Zemunoviča pa je mogoče tudi, da bo obsojen le slednji, Stankovič in Kamenik pa se bosta, spoznana za nedolžna, kmalu vrnila v Slovenijo ... AMS Z vozilom na avtobusno postajo V hudi prometni nesreči na glavni cesti izven Rogatca se je v sredo, 17. novembra, hudo poškodovala ena oseba. 30-letna voznica osebnega avtomobila je v blagem levem ovinku zapeljala desno izven vozišča in na avtobusnem postajališču trčila v 40-letno peško. Hudo ranjeno 40-letnico so odpeljali v celjsko bolnišnico. Dan kasneje se je izven Čmo-ve zgodila nesreča, v kateri sta bili poškodovani dve osebi, škode na vozilih pa je za skoraj dva milijona tolarjev. 20-letni voznik osebnega avtomobila je iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v avtomobil 53-letni-ka, ki je pravilno pripeljal iz nasprotne smeri. V silovitem trčenju sta oba dobila tako hude poškodbe, da so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. V nedeljo pa so se na cesti Arja vas-Ce-lje v nesreči poškodovale tri osebe. 22-letni voznik osebnega vozila je izven Ostrožne-ga zapeljal s cestišča in trčil v nabrežino. Voznik in sopotnik sta se lažje poškodovala, sopotnik na zadnjem sedežu pa huje. Največkrat odnašali denar Minuli teden so vlomilci iz prostorov, kamor so prihajali nepovabljeno, odnašali predvsem denar. Iz trgovine v Ker-ševi ulici v Celju so tako v sredo odnesli menjalni denar in tri mobilne telefone, iz podjetja na Valvazorjevem trgu v Laškem pa je izginilo več kot sedemsto tisočakov. Po denar in čeke so istega dne prišli v pisarno avtomehanične delavnice v Ločici ob Savinji. Škode je za več kot tristo tisoč tolarjev. So pa vlomilci tudi de- HALO, 113 lavni, saj so dan kasneje z de-lovišča v Aškerčevi ulici v Celju odnesli električni vibracijski stroj, vreden 250 tisočakov. Nekaj denarja je izginilo tudi iz gostinskega lokala na Mariborski cesti in iz stanovanjske hiše v Jerovski vasi na območju Šmarja pri Jelšah. Nepridipravi so vlomili tudi v bencinski servis na Dečkovi cesti v Celju in odnesli večjo količino cigaret. V četrtek so bili aktivni še na žalskem območju, saj so neznanci vlomili v gostinski lokal, toda našli malo denarja, v petek pa so iz prodajalne na Mestnem trgu odnesli oblačila in nekaj denarja. Gradbeni material pa je izginil z gradbišča čistilne naprave v Šmarju pri Jelšah in iz zamreženega območja podjetja na Trnoveljski cesti v Celju. Skupne škode je v teh dveh primerih za približno dva milijona tolarjev. V soboto so vlomili še v bencinski servis Petrol na Kidričevi cesti v Celju in v podjetje v Selu pri Velenju. Nedelja pa je bila dan za objestnost neznanca, ki je v Stritarjevi ulici v Celju razbil steklo vhodnih vrat štadiona Kladivar, škode je za 300 tisoč tolarjev. Vlomljeno je bilo tudi v prostore tenis kluba v Aškerčevi ulici v Žalcu. Po denar k mimoidočemu Celjski policisti opozarjajo na večjo previdnost ob primerih, kot se je zgodil minuli petek, in na dejstvo, da je treba tovrstna kazniva dejanja prijaviti, saj le tako obstaja večja možnost, da storilcem stopijo na prste. V petkovih večernih urah je neznani storilec na parkirišču hotela ob Mariborski cesti pristopil do mlajšega moškega in si od njega sposodil mobilni telefon. Zatem je z grožnjo poskušal izsiliti še denar, ga tudi pretipal in našel denarnico z bančno kartico. Oškodovanec je moral do bankomata, ker pa na računu ni imel denarja, mu je storilec odvzel telefon in pobegnil. Podtaknila požar Celjski policisti bodo ovadili 42-letnega moškega z območja Mozirja, ki je minulo sredo zvečer v svoji stanovanjski hiši podtaknil požar. Ogenj seje razširil po vseh prostorih in ob tem povzročil za dva milijona tolarjev škode. Še vedno pa iščejo neznanca, ki je v petek podtaknil požar v stanovanjski hiši v Sv. Lovrencu. Ogenj, ki je povzročil okrog 15 milijonov tolarjev škode, so pogasili okoliški gasilci, kriminalisti pa so kasneje ugotovil, da je bil ogenj podtaknjen. Zaklepajte vozila! Na Celjskem skoraj ne mine dan brez vlomov v osebna avtomobila. V četrtek pretekli teden so iz parkiranega vozila v Trubarjevi ulici odnesli avto-radio, vreden 50 tisoč tolarjev, iz avtomobila v podzemnih garažah na Kardeljevem trgu v Velenju pa poleg avtoradia še polico z zvočniki. Lastnik vozila na Bežigrajski cesti v Celju pa je v četrtek ostal brez torbice z dokumenti in denarjem. V petek so neznanci izpred otroškega vrtca v Rečici ob Savinji odpeljali nezaklenjen osebni avtomobil znamke Audi A4, karavan, črne barve in z registrsko številko CE R3-222. Lastnik je oškodovan za pet milijonov tolarjev. So pa policisti v soboto v Družmirju našli fiat una, ki je bil ukraden na območju Mozirja. Umrl po padcu Pretekli petek popoldne se je 69-letni moški v kraju Polže na območju Vojnika povzpel po lestvi proti strehi, da bi popravil razkrito kritino. Na višini štirih metrov je lestev zdrsnila, moški pa je padel na betonska da. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče. Dan prej se je v gozdu na Bo-horju z lovsko puško huje ranil 27-letni član lovske družine. Omenjeni je pri spustu po brežini izgubil ravnotežje ter padel, pri tem pa se je sprožila lovska puška, ki ga je zadela v nogo. 27-letnik se zdravi v celjski bolnišnici. Ovadena sedmerica Kriminalisti so ovadili sedem oseb, ki jih sumijo kaznivega dejanja ropa sredi novembra v Marija Gradcu. Lastnika stanovanjske hiše so zatem, ko jim je odprl vhodna vrata, zvezali in pretepli ter zahtevali denar. Policisti so tako preteklo sredo odvzeli prostost in odredili 48-urno pridržanje za sedem oseb, ki so v sostorilstvu osumljene brutalnega dejanja. Prostost je bila odvzeta 21-let-nima in 22-letnemu moškemu z območja Celja, 34-letnemu Laščanu, 23-letnemu moškemu z območja Mozirja in 21-in 25-letnemu državljanu Hrvaške. V hišnih preiskavah so pri osumljenih našli tudi oblačila, maske in lisice, povezane z ropom, ter predmete, ki naj bi jih ukradli. Šlo naj bi za stare znance policije, s katerimi so policisti imeli opravka zaradi podobnih kaznivih dejanj. V petek so jih pripeljali tudi k preiskovalnemu sodniku, ki je zanje odredil sodno pridržanje. Nevarna cesta Arja vas-Celje Ena izmed nevarnejših cest na našem območju in cest, kjer se zgodi nekoliko več nesreč, je glavna cesta Arja vas-Vele-nje-Zgomji Dolič. V prvih desetih mesecih letos se je tam zgodilo 174 prometnih nesreč. Dve sta se končali tragično, 58 nesreč pa s hudimi in lahkimi telesnimi poškodbami. Največ nesreč se je, glede na statistiko, na tem cestnem odseku zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, zato so minuli petek policisti na tej cesti poostreno nadzorovali promet. Ustavili so 45 voznikov motornih vozil, izrekli dve opozorili, 19 mandatnih kazni in en predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov. Zaradi neprilagojene hitrosti so kaznovali 16 voznikov. SŠ Na nasprotni vozni pas v smrt Pretekli teden je na Celjskem znova zahteval smrtno žrtev. Na glavni cesti Celje-Laško, izven Debra, je življenje izgubil 20-letni voznik osebnega vozila. Omenjeni je vozil proti Laškem, nakar je zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v 42-letnega voznika tovornega vozila. V trčenju je mlajši voznik dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik tovornega avtomobila pa je huje poškodovan. Po trčenju je osebni avto odbilo še v drugo vozilo, katerega voznik je ostal nepoškodovan. To je že 35. letošnja smrtna žrtev na cestah celjske regije. Foto: MM Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so J^uliarsbe luLue JovenÂih (foâpodinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19. 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI »Pojdite od doma. Streljamo.«« Stanislav Petrovič, tudi če bi slučajno res slišala tako slabo, kot mi očitate, se boste najbrž strinjali z dejstvom, da večina prebivalcev območja, na katerem že vrsto let nelegalno (in neovirano) izvajate strelsko dejavnost, sliši nekoliko bolje. Če ne bi bilo tako, stanovalcev Maistrove ceste in okolice vaše streljanje preko ceste in v bližini njihovih hiš verjetno ne bi motilo. In potem tudi peticije, v kateri so (seveda neuspešno) opozorili na vašo »miroljubno« lovsko dejavnost, ne bi podpisalo kar 20 prizadetih krajanov, za katere bi si vi, verjamem, res želeli, da bi malo slabše slišali. Zanimivo je, da po peticiji, številnih sestankih z občani, na katerih ste jim vi osebno obljubili, da boste streljanje v neposredni bližini njihovih hiš močno omejili in ter kljub številnim prijavam krajanov na Policijsko upravo Celje, še vedno trdite, da nimate podatkov, »da bi bilo občasno streljanje lahko moteče«. Morda bi se bilo o tem, ali je »Rakuševa vila«, za katero na Mestni občini Celje zagotavljajo, da so vam jo oddali v najem za 99 let, res od leta 1997 vaša last, kot trdite, dobro pogovoriti na občini. Podžupan Franc Filipčič namreč zagotavlja, (ja vam je bil objekt zaupan zgolj v upravljanje. Hidi pristojni inšpektor proti streljanju LD Hum ne more ukrepati prav zato, ker lovska družina, ki jo vodite, nima gradbenega dovoljenja. Kar preprosto pomeni, da streljate »na črno«. Pa četudi, kot pravite, le na glinaste golobe in bi moralo biti krajanom očitno v tolažbo, da, vsaj doslej, med streljanjem preko ceste ali v nezavarovano območje gozda, še nikogar niste zadeli, kot ste skušali javnost potolažiti med najinim telefonskim pogovorom. Posebej zanimivo pa je, da o sebičnosti in egoizmu govorite ravno vi, ki se tako prepričano oklepate le svoje plati zgodbe. Prav zanima me, kakšna bi ta bila, če bi svoje prijatelje lovce povabili, naj dejavnost »upravljanja z divjadjo« kakšen teden izvajajo na dvorišču vaše hiše? Lovski pozdrav. ALMA M. SEDLAR Odložen v arhiv II. Na intervju, ki ga je z menoj opravila novinarka Špela Oset in ki je bil v vašem časniku objavljen 28. oktobra 2004, se je v rubriki Pisma bralcev odzval Bojan Cvelfar (dalje BC), direktor Zgodovinskega arhiva Celje. V svojem pisanju se je osredotočil predvsem na tisti del intervjuja, kjer je bilo govora o Aškerčevem priznanju, ki mi ga je oktobra letos podelilo Arhivsko društvo Slovenije in o moji kandidaturi leta 2001 za direktorja Zgodovinskega arhiva. Kot sam navaja, naj bi bil edini namen njegovega prispevka »pojasniti nekatere izjave intervjuvanca«. Ker bralcev Novega tednika ne bi rad utrujal s problematiko imenovanja direktorja Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC) in z lustracijo, ki sem jo ob tem doživel od strani ministrice za kulturo Andreje Rihter, se bom v svojem odgovoru omejil samo na nekatera dejstva v zvezi z Aškerčevim priznanjem, ki mi ga je oktobra letos podelilo Arhivsko društvo Slovenije. BC. mi v svojem prispevku očita, kako sem v svojem intervjuju nekako »pozabil« povedati, da me je kot kandidata za Aškerčevo priznanje predlagal strokovni kolegij ZAC-a. To sicer drži, vendar pa je treba povedati tudi to, da je strokovni kolegij ZAC-a to storil šele potem, ko je bilo že znano, da me za to priznanje namerava predlagati dr. Boris Goleč, predavatelj arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kar je imenovani tudi storil. Šele tedaj je tudi BC kot direktor ZAC-a pristal na to, da o tem, da se me predlaga za Aškerčevo priznanje, razpravlja strokovni kolegij naše ustanove. Verjetno je spoznal, da bi bilo res nerodno, če bi moje delo znali bolj ceniti arhivski strokovnjaki v Ljubljani, kot pa institucija, v kateri sem zaposlen. Še nekaj dni pred tem je BC na vprašanje sodelavke, ah bo ZAC koga izmed svojih delavcev predlagal za Aškerčevo nagrado in priznanje, dejal, da ne vidi nobenega, ki bi si to priznanje zaslužil. Koliko je bilo resnične iskrenosti v predlogu direktorja in članov strokovnega kolegija ZAC, da se mi podeli Aškerčeva nagrada, se je pokazalo ob podelitvi priznanja 20. oktobra 2004 v Ljubljani. Iz ZAC-a se je namreč slovesnosti udeležila samo ena sodelavka. Iz drugih arhivov so prišli ne le vsi njihovi direktorji, ampak tudi večina v njih zaposlenih arhivistov. Potrebno se mi zdi tudi povedati, da sem Aškerčevo priznanje prejel predvsem za publikacijo Religija, Cerkev in šola v dokumentih občinskih komitejev ZKS Zgodovinskega arhiva Celje. Žal moram povedati, da sem v zvezi s pripravo te publikacije za objavo doživel velike neprijetnosti ne samo od ministrstva, ker mi zanjo ni hotelo odobriti sredstev, ampak tudi od strani BC kot direktorja ZAC-a. Najprej mi je grozil z disciplinskim postopkom, ker sem si drznil od ministrstva za kul- turo zahtevati pojasnilo, zakaj so mi zavrnili financiranje publikacije, ko pa je izvedel, da jo bom kljub temu izdal v samozaložbi, mi je dal takoj izstaviti račun za fotokopije dokumentov v višini 14.650,00 SIT, ki sem ga tudi poravnal. Da je bila moja odločitev, da omenjene dokumente izdam v samozaložbi, pravilna, dokazuje ne le prejeto Aškerčevo priznanje, ampak tudi dejstvo, da je bilo 1000 izvodov publikacije v dobrih dveh mesecih prodanih. Ali ob tem kaj pove tudi podatek, da Zgodovinski arhiv v svoji knjižnici nima niti enega izvoda te publikacije, čeprav so v njej objavljeni dokumenti iz njegovih fondov? Dr. MILKO MIKOLA, PREJELI SMO Pomagajmo reševati življenja Kdo od prisotnih lahko trdi, da rentgena za invazivno diagnostiko ne bo potreboval? To vprašanje sem postavil novinarjem, namenjeno pa je vsem prebivalcem širšega celjskega območja. Leti naj bi strokovno medicinsko predstavitev, ki jo je utemeljevala prim. Frančiška Škrábl z moderatorjem Jo-žetom Volfandom, prenesli v vse pore družbenega življenja in posameznikom širše celjske regije. Posebno pa je to geslo ali poziv namenjeno tistim, ki so pri koritu denarnih sredstev in blizu odločujočim družbenim forumom, da lahko vplivajo na nakup tega zelo dragega diagnostičnega pripomočka. Strokovno medicinsko predstavitev - vlogo in namen, so v medijih predstavili novinarji, jaz pa skušam podkrepiti to strokovno utemeljitev s strani čustveno prizadetega pacienta. Preživel sem štiri posege, operacije v prsni koš in srce: prvo operacijo mitralne srčne zaklopke mi je leta 1956 pri mojih 33 letih starosti opravil prof. dr. Lavrič v Ljubljani. Drugi poseg, popravilo zaklopke, je opravil prog. dr. Radovanovič v Ge-nolieju v Švici leta 1982. Tudi to operacijo sem preživel po mnogih zapletih na ljubljanskem kliničnem centru, ko me je kirurški koncili j s pismeno izjavo odklonil z obrazložitvijo, da je operacija preveč tvegana in da mi je pač usojeno pasivno odmiranje. Pri tretji operaciji leta 1993 so mi na predlog internista prof. dr. Pusta v Ljubljani zamenjali mitral-no zaklopko s plastično in vstavili trihospitalni ring. Po šestih urah so me ponovno odprli in odpravili napako, ki je bila verjetno vidna na monitorju intenzivnega oddelka v operacijskih sobah. Zdrav človek si težko predstavlja, koliko težav, zapletov in osebnih odločitev, prizadenejo vsakega srčne- ga opertranca in njegovo družino. Koliko potovanj v Ljubljano, dni in tednov, mora preživeti bodoči ope-riranec na mnogih uspešnih ali neuspešnih preiskavah, tudi zaradi trenutne odsotnosti zdravnika ali okvare diagnostičnega aparata, preden je mapa z diagnozami, ki jo za operativni poseg dobijo kirurgi kardiologi, polna. Pri kqnčni odločitvi operacije v Švici je bilo pomembno, da je kirurg operater prejel vse diagnoze internista iz ljubljanskega kliničnega centra. Tako sem dobil poziv iz Švice: pridite v soboto, v ponedeljek je operacija. Takšen ali podoben postopek za vse predoperativne diagnoze bi, če bi imeli rentgen za invazivno diagnostiko v Celju, lahko opravili v celjski bolnišnici internist kardiolog tako, da bi mapo s potrebnimi preiskavami dobili v roke kirurgi v Ljubljani, Izoli ali Mariboru. In kako lažje bi bilo bolnikom celjskega področja opraviti vse preiskave, pri katerih so neizogibni zapleti, v Celju ali bližini doma. Bolnik bi tako dobil poziv: pridite ta dan, operacija bo čez nekaj dni brez ponovnih preiskav v Ljubljani, Mariboru ali Izoli. Priporočam vsem, ki im^-jo kakršnokoli mpžnost prispevati ali vplivati na zbiranje denarja - mogoče tudi zaradi sebe ali kateregakoli srčnega bolnika celjskega območja - naj nakažejo denarna sredstva. Številka transakcijskega računa je 06000 - 0948065010. Vsak darovalec bo z imenom ali s šifro objavljen na straneh glasila društva Korona. " IVO MARINC, Celje ifl □ DRI TELEFDN Kolesar na obvoznici Bralec opozarja na težave na kolesarski stezi na novi obvozni cesti med Hudi-njo in Novo vasjo v Celju. Na delu ceste, v smeri od športne dvorane, so bila pred časom gradbena dela, pri čemer za vrnitev v prejšnje stanje še ni poskrbljeno. Iztok Uranjek iz Mestne občine Celje odgovarja, da si bodo zadevo ogledali na terenu ter z izdajo uporabnega dovoljenja vse morebitne napake odpravili. Invalidska komisija Bralko, ki ima težave z vratnimi vretenci in s komolci, in tudi dolgoletne težave s previsokim krvnim tlakom, je predlani obravnavala invalidska komisija in ugotovila, da je sposobna za 8-urno delo. Njeni pritožbi ni bilo ugodeno. Takrat je bila prijavljena kot samostojna podjetnica, od lani je iskalka zaposlitve. Tako se je zgodilo, da jo morajo po dolgih letih delovne dobe ter dveh rojenih otrocih preživljati domači. Kaj naj stori, kdaj lahko znova obišče invalidsko komisijo? Vodja invalidskega odseka v območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Celje Peter Ša-lej odgovarja: »Potem ko se je zavarovanka predstavila invalidski komisiji na I. stop- INPOS, d.o.o., Ce|je Tehnična trgovina na debelo in drobno Opekamiška cesta 2, 3000 CELJE RAZPIS za prosta delovna mesta 1. KOMERCIALIST(-KA) PROGRAM VODOVOD, OGREVANJE (1 del. mesto) GRADBENI PROGRAM (1 delovno mesto) PROGRAM VIJAKI, OKOVJE (1 delovno mesto) - izobrazba: najmanj višja šola ekonomske ali tehnične smeri - delovne izkušnje: najmanj pet let na podobnih delih - posebna znanja: aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika - dejp z računalniškimi orodji Word, Excel, Internet. 2. TRGOVEC(-KA) - delovna mesta v Boštanju NAMESTNIK POSLOVODJE (2 delovni mesti) « izobrazba: trgovska (za poslovodjo) ali ekonomsko komercialna šola - delovne izkušnje: vsaj dve leti na podobnih delih PRODAJALEC(-KA) TEHNIČNEGA BLAGA (16 delovnih mest) - izobrazba: trgovska šola - delovne izkušnje: najmanj dve leti na podobnih delih 3. TRGOVEC (-KA) - delovna mesta v Celju NAMESTNIK POSLOVODJE (1 delovno mesto) - izobrazba: trgovska (za poslovodjo) ali ekonomsko komer- - delovne izkušnje: vsaj dve leti na podobnih delih PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA (1 delovno mesto) - izobrazba: trgovska šola - delovne izkušnje: najmanj dve leti na podobnih delih, izpit viličarista. nji in kot kaže pozneje na II, stopnji (v sklopu pritožbe) in ni pridobila pravic iz invalidskega zavarovanja, lahko njen osebni zdravnik ne glede na čas ponovno poda predlog za uvedbo postopka. To je mogoče le, če je prišlo do sprememb v njenem zdravstvenem stanju. Dokumentirane zdravstvene spremembe, z dodatnimi izvidi, so lahko vzrok za ponovno uvedbo postopka, ki je postopkovno enak predhodnemu. Invalidnost se vedno presoja v zvezi z zavarovančevim delovnim mestom. Glede na njen status bralki svetujem, da se zaradi konkretnega mnenja osebno oglasi v našem invalidskem odseku. Ogroženi občan? Poklical je bralec, ki je doživel nasilje vinjene družbe. Nekdo iz te družbe je mreč metal različne predmete v njegovo hišo. Poklical je policiste, ki so opravili svoje delo, zdaj pa pravi, da se boji maščevanja povzročitelja. Zaradi strahu pred morebitnim maščevanjem ga zanima, kam naj se obrne, in tudi to, kdo mu bo povrnil škodo. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Celje Zoran Gradišnik odgovarja: »Policisti pristojne policijske postaje so zoper kršitelja podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Ker se oškodovanec boji maščevanja kršitelja, mu predlagamo, da se o navedeni zadevi pogovori z vodjo policijskega okoliša na policijski postaji, ki je zadolžen za območje njegovega prebivanja. V kolikor bi nekdo resno ogrozil njegovo varnost, lahko na policijski postaji poda predlog za pregon zoper storilca kaznivega dejanja. Policisti bodo po zbranih obvestilih podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Celje. Glede vrnitve nastale materialne škode lahko oškodovanec sam ali preko odvetnika vloži odškodninsko tožbo na okrajno sodišče glede na kraj bivanja tožene stranke. V kolikor ima objekt zavarovan pri kateri od zavarovalnic, naj se obrne na njihovega predstavnika.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10 in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. RADIO,slCELJi fja podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur.list RS, št. 69/03 in 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 in 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92 s spremembami) in na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena pogodbe o soinvestiranju pri zagotavljanju neprofitnih stanovanj z dne 16.7.2003, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, javnim skladom, Poljanska cesta 31, Ljubljana, Nepremičninami Celje d.o.o., Trg celjskih knezov 8, Celje in testno občino Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, Ljubljana in Nepremičnine Celje d.o.o.. Trg celjskih knezov 8, Celje JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA stanovanj, ki bodo us| Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: . (sta A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS.št. 14/04, v nadaljevanju: pravilnik) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe; • fista B za stanovanja, predvidena za oddaio v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastni udeležbo. Od razpisanega števila 74 stanovanj bo predvidoma: •37 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in se bodo uvrščali na listo A. Stanovanja so predvidena na lokaciji Pohorska 12 in na posameznih drugih lokacijah. . 37 stanovanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki presegajo mejo dohodka, določeno v9. členu pravilnika, in so zavezani plačati lastno udeležbo ter se bodo uvrščali na listo B. Stanovanja so predvidena na lokaciji Novi trg. lastnika stanovanj sta Nepremičnine Celje d.o.o.. Trg celjskih knezov 8. Celje, in Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Poljanska cesta 31. Ljubljana, s katerimi bodo tudi ddenjene najemne pogodbe. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, št 23/00,96/01,29/03 -od. US). Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnine v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS. št 131/03) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v najema socialnega stanovanja(Ur. list RS. št 42/00) oziroma uredbo (citirano v prejšnjem odstavku) oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55.00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu septembru 2004, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov. 42.885.00 SIT. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, dolo-(anirn s pravilnikom. 1.3. Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevan naslednji površinski normativi: 16. Na razpis se lahko prijavijo tudi lastniki neprimernih stanovanj, ki sočasno izpolnjujejo naslednje pogoje: - dohodek gospodinjstva ne presega meje dohodka po 9. členu pravilnika - upravičenci po listi K - so lastniki legalno zgrajenih po površini neprimernih sob oziroma stanovanj v stanovanjskih hišah na območju Mestne občine Celje, katerih vrednost ne presega 30 Va vrednosti primernega stanovanja; - velikost stanovanja glede na število članov gospodinjstva ne presega površin določenih v preglednicah; - niso lastniki drugega premoženja, ki bi presegalo 40 % vrednosti primernega stanovanja. Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2.63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe v času objave razpisa. Glede.na število članov gospodinjstva vrednost stanovanja in vrednost drugega premoženja (vse dmgo premično ali nepremično premoženje v državi in tujini, razen premoženja po 3. alinei 3. člena pravilnika) v lasti prosilca ali drugih družinskih članov ne sme presegati naslednjih Število aanov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe-lista a Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe-lista b 1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 Jčlansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 Mansko nad 55 m! do 65 m2 nad 55 m2 do 80 m2 Mansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 Bflansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda pove-Eajo za 6 m'. Razpisnik lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec s tem strinja. i razpisni pogoji M. Jpravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki majo stalno prebivališče na območju Mestne občine Celje. Opravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj so tudi: ženske in ženske z otroci, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno prebivališče v materin-skih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju Mestne občine Celje; 12. b dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po ndpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne ogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. Vosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev i letu 2003 ne presegajo za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki (v letu 2003 znašala 159.051,00 SIT. Sede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno, prosila kandidirajo za stanovanja po Mi A - brez lastne udeležbe ali listi B - z lastno udeležbo. LISTA-A USTA-B Wpocfinjstva % Meja dohodka % Meja dohoda dansko 90% do 143.146 od 90% do 200% nad 143.146 do 318.102 dansko 135% do 214.719 od 135% do 250% nad 214.719 do 397.628 klansko 165% do 262.434 od 165% do 315% nad 262.434 do 501.011 Ičtansko 195% do 310.149 od 195% do 370% nad 310.149 do 588.489 iflansko 225% do 357.865 od 225% do 425% nad 357.865 do 675.967 «lansko 255% do 405.580 od 255% do 470% nad 405.580 do 747.540 • vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih «k za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. L* prosilci, ki so sami ali kdo izmed družinskih članov gospodinjstva najemniki primernega Mprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino; Hiti. ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno tužbeno stanovanje in so ga po določilih Stanovanjskega zakona odkupili, ali z odločbo sodišči stanovanjsko pravico izgubili; m. ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu s Krivdnih razlogov; W, ki brez pravnega naslova zasedajo stanovanja v lasti razpisnika; Mtniki ali solastniki stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stano-Hfasts............ Število članov Vrednost stanovanja-30% Vrednost drugega premoženja-40% gospodinjstva 1-člansko 2.699.046 SIT 3.598.728 SIT 2-člansko 3.298.837 SIT 4.398.445 SIT 3-člansko 4.198.516 SÍT 5.598.021 SIT 4-člansko 4.918.261 SIT 6.557.682 SIT 5.697.986 SIT 7.597.314 SIT 6-člansko 6.297.773 SIT 8.397.031 SIT Velikost stanovanja v lasti prosilca ali družinskega člana n« sme presegati: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja 1 - člansko dolOm2 2-člansko do 15 m2 3-člansko do 20 m2 4-člansko do 27 m2 5-člansko do 32 m2 Za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za 3 m1. ZB. Razpisnik določa v skladu s 4. členom pravilnika poleg splošnih pogojev še dodaten pogoj stalnosti bivanja v Mestni občini Celje, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja in sicer stalno bivanje v Mestni občine Celje do 5 let.......................10 točk nad 5 do 10 let.............30 točk nad 10 do 15 let.............50 točk nad 15 do 20 let.............70točk nad 20 let.....................100 točk Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1971 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem prebivališču na območju Mestne občine Celje. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. V primem prekinitve bivanja se leta seštevajo. 3. kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev 3.1. Kriteriji in točkovno vrednotenje kriterije za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem, so določeni v 6. čl. pravilnika. 3.1.1. Pride ga stanovanja imajo prednost: -mlade družine in mladi. - družine z večjim številom otrok. 3.1.2. Poleg prednostnih kategorij, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: - lastna udeležba, ki jo lahko plačajo prosila z višjim dohodkom gospodinjstva oziroma dohodkom. ki presegajo mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika, glede na to. da imajo prosilci višje dohodke in lahko sami prispevajo k rešitvi stanovanjskega vprašanja: - prosilci, ki so sodelovali na prejšnjih razpisih in se vsaj enkrat ali večkrat uvrstili na prednostmi pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpi- socialno delo) in prosilci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost (potrdilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Navedena potrdila morajo prosilci predložiti ob dvigu Ne glede na višino dohodka gospodinjstva vložijo prosilci vloge na enotnem obrazcu. Vloge bo sprejemal Nepremičnine Celje d.o.o. gjmJa.3,12,2004. Jb yWÍUČMMU». 24.12.2004. in sicer vsak delovni dan od 8. do 11. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. lovanjska razmerja, soba 10. v času Prosilci lahko vlogo oddajo tudi priporočeno po pošti. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo izpolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka. bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosila priložiti naslednje listine, navedene pod tč. 1.. 2., 3.. 5,6.. 7., 8., 9. in 10. druge listine pa, če na njihovi podbgi uveljavljajo dodatne točke: 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi I v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov; za leto 2002 ini tva v letu 2003 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela preko študentskega servisa, invalidnina itd. ) z navedbo dobe zaposlitve. Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institudo-nalno varstvo, sredstva za odpravo posledic nesreč itd.) 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnájemná pogodba oziroma 7. dokazilo o poravnanih obveznostih na najemnini in obratovalnih stroških, če je prosilec 9. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 10. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 12 odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje. neprimerne stanovanjske razmere); 13. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 14. potrdilo ustrezne institudje. če je prosilec ali njegov ožji družinski San ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 15. izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim se dokazujejo trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami; 16. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo eli težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pedia- cij (materinski domovi, zatočiščfrvame hiše. zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 18. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. 6. splošne določbe lih vlog in njihovo popolnost ter 32 V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer in pri točkovanju prednostnih kategorij ima prednost prosilec z daljšo dobo bivanja na območju Mestne občine Celje. 4. lastna udeležba Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, ki jih je zavezan prispevati upravičenec pred oddajo stanovanja. Lastno udeležbo so zavezani plačati upravičena, katerih dohodek presega mejo dohodka, določeno v 9. členu pravilnika (upravičena po listi B). Višina lastne udeležbe znaša 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja izračunane po pravilniku iz 116. člena pravilnika Stanovanjskega zakona (Ur.list RS. št. 69/03) brez vpliva lokadje. (orimer: za dvosobno stanovanje 55 m2, točkovano s 320 točkami, v mesecu septembru 2004. znaša lastna udeležba 905.630,00 SIT). Ustna udeležba se najemniku neprofitnega stanovanja vrne po 10 letih. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom lastne udeležbe se določijo med najemodajalcem in upravičencem do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem z medsebojno pogodbo. Upravičenec, ki je zavezan plačati lastno udeležbo, pa pred oddajo stanovanja v najem ne sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v postavljenem roku ne plača lastne udeležbe, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja. 5. razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo ..........1,26.11.2004, do vključnp petkg, 24, delovni dan od 8. do 11. ure ob sredah tudi od 14. do 16. ure Komisije, ki jih imenuje razpisnik. bodo preučile utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizadjah ter posameznikih. Komisije si bodo stanovanjske razmere prosilcev ogledale. 0 času ogleda bodo prosilci pisno obveščeni. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeležena razpisa uvrščeni na prednostno listo po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezan-d za plačilo lastne udeležbe (lista A) bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B). Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. 0 pritožbi odloči v roku 30 dni Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje d.o.o.. Odločitev nadzornega sveta o pritožbi je Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičena bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Prav tako se iz seznama upravičencev črta upravičenec, ki iz neupravičenih razlogov najemodajalcu dolguje najemnino za več kot tri mesece. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primero bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika Nepremičnine Celje d.o.o.. Trg ter na naslednjih telefonskih številkah Službe za stanovanjska razmerja: 03/4265120-g. Urankar 03/4265122-ga. Kač ZLATA Spečajepotica nad Štorami V uradno najbolj urejenem hribovskem kraju Slovenije -Za Almo Karlin najlepši na svetu staro kmečko orodje,« so zaključili obrazložitev. Da je Svetina lepo urejena, se strinjajo tako v vodstvih KS Svetina in Turističnega društva Štore kot v občinski stavbi, sicer imajo vsi nekaj pomislekov. »Občinski komunalni delavci redno skrbijo tudi na Svetini za urejenost pokopališča, središča kraja ter okolice,« omenja župan Štor Franc Jazbec. Občini je uspelo po nekaj letih dela vključiti v organizirani odvoz odpadkov prav vsa gospodinjstva v tej hriboviti KS. Ostalo je eno samo divje odlagališče odpadkov, v Javorníku, ki je na vodovarstvenem območju, zato bo sanacija stala kar pet milijonov tolarjev. Predsednik KS Svetina Leopold Vrbovšek opaža v kraju, skupaj s krajani precej gostov, še posebej konec tedna. V središču vasi je le majhen bife. »Almin dom nad vasjo je za Svetino velika pridobitev, vendar si želimo, da bi ga obiskalo več gostov,« omenja predsednik KS. Alminemu domu, od katerega so veliko pričakovali, se žal še ni uspelo prav uveljaviti. Svetina, za katero je menila svetovna popotnica Al- ma Karlin, da je najlepši kraj na svetu, je nedvomno neizkoriščena turistična priložnost. Za sodobni turizem lepota in urejenost ne zadostujeta. »Svetina je res speča lepotica, ki je zaradi bogate naravne in kulturne dediščine primerna za turistični razvoj,« je prepričan tudi predsednik TD Štore Branko Lončar. »V turističnem društvu pripravljamo zato etnološko-zgodovin-sko krožno pot od Almine-ga doma, mimo Vrunčeve-ga doma, oglarja v Javorníku, zasebne cerkve v Svetlem Dolu ter pokopališča z grobom Alme Karlin v središče Svetine,« napoveduje Lončar. V maju pripravlja društvo pohod po vsej občini, ki poteka seveda tudi čez Svetino. Društvo prav tako organizira Almine dneve na Svetini, ki so v znamenju srečanja svetovnih popotnikov. V Turističnem društvu Štore imajo dva posebej usposobljena lokalna turistična vodnika za vodenje po vsej občini. Pri tem sodelujejo z Alminim domom, kamor prihajajo organizirane skupine. Predsednik društva omenja, da želijo vzpodbuditi krajane, ki bi lahko gostom Svetine pro- Za svetovno popotnico Almo Kariin, kije dolga leta spoznavala najrazličnejše konce sveta, je bila Svetina od vseh krajev najlepša. Na svetinskem pokopališču je njen zadnji dom. V zadnjem času je Svetina tudi zelo urejena (Foto: Gregor Katič). IzLCTNlkCtfVA TUfctoTlčrfA AíJtMCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si • PREDBOŽIČNI IZLETI: DUNAJ 11. in 18.12., SALZBURG 11.12., BUDIMPEŠTA 11.12.. MUNCHEN 4.12.. CHRISTKINDL IN STEYER ll.in 18.12.. UGODNI VEČDNEVNI PAKETI OB MORJU • NOVO LETO: ugodno silvestrovanje v Simonovem zalivu in Umagu . KONCERTI: CARMINA BURANA 10.12. U. R.E.M. 17.1. U • PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC xa smučišča ROGLA. GOLTE. KRVAVEC in CELJSKO KOČO LETO 2004 NOVEMU? V ZDRAVILIŠČU LAŠKO vam bomo pripravili prijeten večer ob glasbi in kulinaričnih dobrotah. Za rezervacije pokličite 03-7345-260! »Svetina nad Štorami je prijeten hribovski kraj, v lepem naravnem okolju, ki je zanimiv za vsakega obiskovalca. Znan je po planinskih poteh in nekdanjem planinskem domu, ki je zdaj hotel. V njem imajo spominsko sobo znane potopisne pisateljice Alme Karlin.« Tako so predstavili Svetino v uvodu obrazložitve ocenjevalci, ki so jo v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela -lepa in gostoljubna, razglasili za najbolj urejen hribovski kraj Slovenije. »Hiše so dobro vzdrževane in ocvet-ličene ter prispevajo k prijetnemu izgledu kraja. Posebnost je, da ima nekaj hiš pred vhodom razstavljeno 26.11,3.1Z/2D/POI od 10.980 Sončkov klub v PIRANU 4* Taitini. Meti; otroci do 5 tet brezplačno (dodatni dan 4.990 SITI 26.11,3.12V2D/NZ 10.980 UMAG 4* Sol Umag kopanj«, ceneje tudi v wellness center! od 21.1172D/P0L 12.980 UMAG, novo lato Sončkov klub. 2/3* h. in dep. Istra, sHvestrska večerja v ceni 30.1273D/POL od 27.490 Prizor iz središča Svetine, uradno najurejenejšega hribovskega kraja Slovenije, ki je resnično zelo urejeno. Od Alminega doma nad vasjo so Svetinčani veliko pričakovali, vendar se mu še ni uspelo prav uveljaviti. SONČEK TUI potovalni center dajali svoje izdelke, na primer jabolka ter jabolčnik. Radi bi, da bi krajani ostali v tem kraju, da se ne bi pretirano selili v dolino. »Število prebivalstva statistično še ne upada, čeprav so nekateri deli zaselkov ostali brez ljudi. Zaskrbljujoča pa je starostna struktura, saj je mladih v kraju vse manj,« ugotavlja predsednik KS. Avtobusne povezave v dolino so vse slabše, v kraju se govori, da naj bi prišlo celo do zaprtja trgovine. Predsednik Vrbovšek meni, da se razvoj na Svetini v zadnjem desetletju ustavlja. Pred tem so pridobili v vasi asfaltirano okolico cerkve ter mrliško vežico, v zadnjih letih nič posebnega, se pritožuje predsednik. V občinski stavbi pravijo, da to ni res ter omenjajo iz zadnjih let naložbe v obnovo šole, novo streho večnamenskega objekta z gasilskim domom, trgovino in prostori KS, asfaltiranje športnega igrišča, sanacijo plazu pred vstopom v kraj ter še kaj. V vsakem primeru čaka Svetino še ena velika nalož- ba, sanacija simbola vasi, opozarja Vrbovšek. Lesene skodle na zvoniku izjemne župnijske romarske cerkve po treh desetletjih že odpadajo. »To je največji zalogaj,« pravi predsednik KS, »zato bo moral biti skupni projekt župnije, krajevne skupnosti, občine ter celo države.« BRANE JERANKO na Mi vaše počitnice jemljerç; P0TEPUH0VA ADVENŤNA POTEPANJA - ZADNJA PROSTA MESTA Adventne skrivnosti v SALZBURGU in OBERNDORfU: 4. in 18.12. - od 6.500' Božičkovomesto CHRISTKINDL in STEYR: 4. n 18.12.-od6.800Sit BOŽIČNI in NOVOLETNI PAKETI ter SILVESTROVANJA SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIMORJE, SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA in PLANINE ZJEMNA PON : NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV V KRANJSKI GORI v času Božičnih in Novoletnih praznikov - 5 dnevni najem apartmaja že od 76.000 Sit ESENSKI PAKETI ob morju in v zdraviliščih: 3-dnevni paket že od 16.300 Sit .AST MINUTE: EGIPT: Hurgada in Sharm el Sheikh, Turčija, Tunis, Kanarski otoki,... e-mail: RA BAC novo Mo 3' Castor/Poikjx. silv. večerja v ceni. do 6 let samo 4.000 SIT 30.12/2D/POL 30.990 SIIVESTRSKI PARIZ 2* lux hotel bus. Pariz in \fersaiies, silvestrovanje na prostem 29.1275D/NZ 39.900 TURČIJA Antalija 4* hotel, all inclusive, polet iz avstrijskih letali« 27.11., 11.12./7D/AI 47.900 RADIO ■■■■■■■■■■K PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WHAT YOU WAITING FOR? - GWEN STEFANI PITAJU ME PITAJU-SILENCE UUBAV1 - LEELOOJAMAIS 20 VROČIH RADIA CELJE F TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 25. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Kloni-jano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Cordano in Dolores, 20.00 M I C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in leêionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 26. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdraviliške Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Studentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.1S Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Cisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki ta odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program ■lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije .F1 ■!■ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, j 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 2Z3E PONEDELJEK. 29. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, TO.tlO Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno Bppoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, '15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,15 Ne preslišite v Kroniki •RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17;00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 30. novembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije §.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-jKlih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročili, 8.25 Poročilo PU Če-8.45 Jačk pot, JLO.OO Novice.11.00 Podoba dneva, 11.15 jeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Udarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport: ines, 15.30 Dogoditi in odmevi 'ïfâSlo. 16.15 Ne preslišite v pni ki RQ16.20 FilmskJblatno, 17.0Q8Kronika, 17.45 Jack Pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije VRTILJAK POLK IN VALČKOV Sobota, 27. novembra, od 19. do 24. ure v živo v Mestnem kinu Metropol v Celju! Ogled filma Maratonci tečejo častni krog Glasbene želje, nagrade, čestitke in pozdravi v živo! RADI ©BALKAN "O od Istanbula do Dunaja, od transa do frule, £ (i> NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 25. NOVEMBRA, OB 12.15: ODMEV STEČAJ TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD Stečajni senat okrožnega sodišča v Celju je prejšnji teden sprejel sklep o uvedbi stečaja v Tekstilni tovarni Prebold. To pomeni, da bo delo izgubilo še zadnjih 213 delavcev nekoč velike tovarne, ki je v svojih najboljših časih zaposlovala približno 1.800 ljudi. Da bi šlo podjetje v stečaj, so si želeli tudi delavci, saj je zaradi pomanjkanja naročil večina že več kot mesec dni doma na čakanju, plačo, in še to le tretjino avgustovske, pa so nazadnje dobili 12. oktobra. Poleg delavcev in sindikata je uvedbo stečaja podprl tudi nadzorni svet tovarne. V oddaji Odmev bomo predstavili različne strani agonije Tekstilne tovarne Prebold, pogovarjali se bomo z delavci, med katerimi so bili nekateri celo življenje zaposleni v tovarni, vprašali pa se bomo tudi, zakaj so skoraj vse tekstilne tovarne na našem območju končale enako. Začelo se je leta 1992 s Toprom, sledili so ji Metka, Elegant, slatinski Kors, Tovarna volnenih odej iz Škofje vasi. Zarja iz Petrovč in Mik Prebold. Od nekoč 8 tisoč zaposlenih v tekstilni Industriji jih je danes v njej zaposlenih le še 2 tisoč. NEDELJA, 28. NOVEMBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM Radio Balkan ponovno v živo! Priljubljeno torkovo oddajo Radio Balkan bomo v soboto preselili v Mestni kino Metropol in se tako skupaj spomnili, kako smo nekoč v bivši SFRJ praznovali dan republike. Pred začetkom oddaje si bomo skupaj ob 19. uri ogledali film Maratonci tečejo častni krog, ob 20.30 uri pa se bo v živo začela oddaja Radio Balkan. Rdeča nit oddaje v živo v Mestnem kinu Metropol bodo glasbene želje obiskovalcev, filmska glasba, nagrade in seveda dobra balkanska glasba. Nagrajenci, ki so poslali kupon iz Novega tednika in si bodo zato lahko v Mestnem kinu Metropol brezplačno ogledali film Maratonci tečejo častni krog, nato pa še Radio Balkan v živo, so: Peter Petrovič iz Celja, Franci in Marija Bombek iz Štor, Boštjan Ivkovič iz Gorice pri Slivnici in Darko Korošec iz Celja. Vstopnice bodo prejeli pri blagajni kina. ZALJUBLJEN V FRANCOSCINO Slavko Deržek ni le profesor francoskega jezika, ampak je od leta 1996 tudi vitez akademskih palm. Omenjeno državno odlikovanje mu je podelila francoska vlada, saj je za francoščino in njeno promocijo naredil ogromno. Tako je bil tudi pobudnik za frankofon-ski dan, ki ga že nekaj let pripravljajo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Letos je ' prejel še nagrado za posebej uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju srednjega šolstva. Sicer pa je Slavko Deržek tudi predavatelj francoskega jezika na Univerzi v Ljubljani, izvedenec za pedagoško področje za tuje jezike v splošnem izobraževanju, med drugim pa je tudi član medresorske komisije za frankofoni-jo pri zunanjem ministrstvu. Z njim se bo pogovarjala Špela Oset. zapisano poslovno barvito sproščeno modno elegantno pozorno prepoznavno PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: Nagrajenca: Martina Koru, Lokarje 123d. Šentjur Tine Kovač, Ljubljanska 33a. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. CELJSKIH 5 plus 1. GIZDALIN-POLKA PUNCE (8) 2. PRUATEU PRAZNUJE -ANS. BRANETA KLAVŽARJA (2) 3. SPOMIN NA DOM - ANS. SIMONA GAJŠKA (3) 4. DESET POLJUBOV - VESELE ŠTAJERKE (6) 5. OHCET-ANS. ZVONE KRIVEC {1| Predlog za lestvico: TA SVET JE PRELEP - VITEZI CELJSKI SLOVENSKIH 5 plus 1. JUBILEJNA-ANS. LOJZETA SLAKA (4) 2. MOJ DEDEC-ŠIB0VNIKI& NUŠAOERENDA (6) 3. ZA DVOJNI PRAZNIK-IGOR IN ZLATI ZVOKI (2) 4. ZA CENO SREČE-KORENINE (1) 5. P0JDIVA SPET ZVEZDE ŠTET-RAZPOTNIKI (3| Predlog za lestvico: ROŽNI VENEC-VANDROVCI Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. HYUnDRI Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Prime prihranek do 220.000 SIT, Getz prihranek do 345.000 SIT, Accent prihranek do 347.000 SIT, Bantra prihranek do 350.000 SIT. Hlače v škornje! VEČER Modna jesen in zima rešujeta dileme okrog dolžine hlač in višine pet na obuvalih: zatlačite hlače v škornje, pa boste na konju! MATRIX 1.6 GLS/KLIMA že za 2.853.040 SIT, MATRIX 1.5 CRDI GLS/TOP-K že za 3.385.760 SIT. To modno sporočilo lahko razumete dobesedno ali v prenesenem pomenu. Dejstvo je, da so letos hladni meseci v znamenju oblačil in dodatkov, ki so poiskali navdih nekje med viktorijansko konjenico, divjim zahodom in angleško aristokratsko prefinjenost-jo, katere sestavni del življenja je bila ježa. Retronostalgija, rustikalna sproščenost, pa še ščepec romantike in v modnem kotlu je bila zakuhana ena izmed napovedujočih se uspešnic sezone 2004/05: hlače, ki so lahko skoraj avtentični posnetek jahalne oprave in prav takšni škornji. Jean Paul Gaultier in še nekateri njegovi kreatorski kolegi so se pozabavali s tovrstnimi temami, ki v moški opravi poudarjajo ženskost. In jo, to ženskost namreč, spustili s konja na trdna mestna tla. Saj veste, kateri nadležni telesni pomanjkljivosti žensk rečemo »jahalne hlače«? Torej, če vaša postava, Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK vključno z zadnjico, ni suvereno pripravljena, da jo na ogled postavite v takšni opravi, pustite raje, da ta trend »odgalopira« mimo vas Hlače, predvsem ozke, s vsekakor sme tlačiti v škor nje, pa naj bodo slednji brez petniki ali takšni z vratolom no visoko in kot svinčnik tan ko zašiljeno petko, le ženski svet z vitkimi nogami. Pa ostale? Klasične ali celo široke hlače bodo, zatlačene v škornje, delovale estetsko le na visokoraslih ljubiteljicah tega trenda. Seveda pa to ne pomeni, da morate vse ostale to sta-ro-novo modno navezo v ce- loti in nepreklicno odmisliti. Obstajajo namreč vizualni triki, s katerimi boste kljub hlačam v škornjih videti zapeljive, igrive in praktične Kavbojke in škornji iz džin sa v sorodnem barvnem od tenku so že pot, ki bo zara di skladnosti barv vaše no ge vizualno podaljšala. Tu di črna v črno je všečna od ločitev. Gamaše so še ena novo modna izpeljanka na hlač no-obuvalno temo, ki blestijo med letošnjimi trendi. Ne le čez nogavice in h krilu, tudi v družbi hlač so efektne. Usnjene, pletene, kvač-kane, v barvi hlač ali vzor-časte ... Z njimi skrijete prekratke ali demodirane hlačnice, pa še sneg vam ne bo močil njihovega roba in silil v čevlje. OD KOD PRAZNIKI? Prvopoklicani Zadnji dan listopada go-duje sveti mož, ki je bil Jezusov prvi učenec. Kristjani ga poznajo predvsem kot brata sv. Petra ter po križu v obliki črke X, na katerem je umrl. Bil naj bi tak kot njegovo ime, ki pomeni možat, pogumen. Seveda govorimo o sv. Andreju, zavetniku Rusije, Grčije in Škotske. O apostolu Andreju ne vemo kaj dosti. Doma je bil iz vasice ob Genazareškem jezeru v Galileji. Ali je bil reven ali bogat, poročen ali samski, starejši ali mlajši od Petra, ni znano. Vemo le, da je bil poklican za Jezusovega učenca prej kot Peter. Bila sta ena izmed tistih vernih Judov, ki so pričakovali Odre-ienikov prihod. Zato sta se pridružila njegovemu predhodniku Janezu Krstniku in postala njegova učenca. Andrej je po svojem prvem srečanju z Jezusom rekel Petru: "Našli smo Mesija", in ga pri- vedel k njemu. Ko je Jezus povabil Andreja in Petra v svojo službo, sta bila ribiča. To sta tudi ostala, le da sta od takrat namesto rib lovila ljudi. Izročilo pravi o Andrejevem poznejšem delovanju, da je po Jezusovem vnebo-hodu šel med divje Skite, nato v Britnijo in Trakijo, to je v južno Rusijo, in od tam v Grčijo. Kot škof se je naselil v Patrasu, kjer je verjetno leta 60 v času vlade cesarja Ne-rona izpričal svojo zvestobo Kristusu s smrtjo na poševno postavljenem križu, ki se zato imenuje Andrejev križ. Na križu, kamor ga niso pribili, temveč privezali z vrvmi, je v mukah trpel dva dni. Svetnikove ostanke so leta 356 prenesli v Carigrad, prestolnico vzhodnorimskega cesarstva, ki se je oklicala za drugi Rim, češ da je v tem mestu Cerkev ustanovil prvopoklicani apostol Andrej. Ko so leta 1204 Carigrad zavze- li križarji, so relikvijo Andrejeve glave predali stolnici v Amalfiju v Italiji, kasneje pa so jo častili v baziliki sv. Petra v Rimu. Papež Pavel VI. je leta 1964 to dragoceno relikvijo vrnil grški Cerkvi v Patrasu. Andreja ponavadi upodabljajo s poševno postavljenim križem, priporočajo pa se mu ribiči, mesarji, vrvarji in bolniki, na primer tisti z rdečkami. Priljubil se je tudi slovenskemu člpveku, ki mu je posvetil 45 cerkva. Na našem koncu poznamo župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo in Belih Vodah ter podružnični cerkvi sv. Andreja v Olimjah in Šaleku pri Velenju. Apostol Andrej je tudi glavni zavetnik Mariborske škofije. Z njegovim godom so povezani nadvse zanimivi ljudski običaji. Ponekod so dekleta v Andrejevi noči vedeževala, kdo bo njihov sanjski moški. Če vas za- Piše: PAVLA KLINER nima, kako se to dela, berite naprej. Dekle se mora na an-drejevo ves dan postiti, le pred spanjem lahko poje tri pšenična zrnca. V sanjah se ji prikaže ženin. Če ga med spanjem ne spozna, ga sreča naslednji dan kot prvega moškega. Ponekod mora dekle poleg posta pred spanjem pod vzglavje položiti moške spodnje hlače, ogledalce, stekleničko vode, košček kruha in glavnik. V sanjah se ji bo prikazal bodoči mož. Sv. Andrej pa je navsezadnje tudi »vremenjak«. V Savinjski dolini si za andrejevo želijo snega: »Če se namreč na Andraža stmišče vidi, se vidi potem vso zimo in žito mori.« RLAGODEJNI DOTIKI ■■H Masaža z izbranimi olji Ob vstopu v masažni prostor moramo začutiti njegovo toploto. Le v takšnem in zračnem prostoru se lahko sprostimo, s čimer so naše mišice pripravljene na obdelavo. Slečemo se do spodnjega perila ali kopalk, lahko tudi popolnoma - slednje velja predvsem za tiste, ki radi obiskujejo savne, redno hodijo na masaže in poleti uživajo na golih plažah. Masiramo golo kožo, medtem ko so ostali deli pokriti z brisačami, rjuho ali odejo. Prednost, da je oseba slečena popolnoma, je v tem, da ne prihaja do manjših prekinitev obdelave in masaža poteka enakomernejše, saj robovi spodnjega perila ne motijo ritma in obsega masaže. Največ ljudi se sprašuje, če zadeva kaj boli. To je odvisno od terapevta. Nekateri menijo, da ne sme biti nobenih bolečin, drugi menijo, da so bolečine sestavni del uspešnega zdravljenja. Pogosteje pa slišimo, da so bolečine koristne, saj pokažejo, kje vlada na- ! laf uma ! - diha (ker je ena molekula znoja 700-krat - manjša od ene mikropore goreteksa) - ne prepušča vode (ker je mikropora goreteksa 20.000-krat manjša od vodne kapljice) I - tako koža ostaja suha ne glede na to, od kod prihaja voda - ne prepušča vetra I Izdelki iz goreteksa so praviloma prvorazredni I in temu primerno dragi, saj je membrana I goreteksa še vedno najboljša te vrste. POLARTEC Polartec je tkanina, ki zagotavlja toploto in ugodne. Na voljo je v treh različnih modelih: polartec 100, ki je lahek in topel, polartec 200, ki se lahko nosi samostojno ali kot kombinacija k jakni in polartec 300 za najbolj mrzle dni. If. KOMBINACIJA GORE-TEX JAKNE IN POLARTECA I ZAGOTAVLJA NAJBOLJŠO MOŽNO ZAŠČITO PRED DEŽJEM, VETROM IN MRAZOM. AKCIJA! I YUKONIGTX JAKNA + POLARTEC samo 49.990 SIT 1 Prva trgovina z alpinistično, plezalno, gorniško I JBsĚk. íAl in jamarsko opremo v Sloveniji. I Pro Montana Vrhunske blagovne znamke, najnižje možne cene petost in kje je žarišče bolezni. Poleg tega pa postane bolečina, ki je povezana s hkratnim olajšanjem, tudi prijetna. Pacienti nagonsko razumejo, da boleče mesto, ki ga zatipa terapevt, kaže na nenormalno stanje in se lahko vživijo v te terapevtsko koristne bolečine in ob njih celo uživajo. Masažo si lahko privoščite vedno, pogostokrat, odvisno od zdravstvenega stanja in nenazadnje tudi od vašega zaslužka. Zasebni maserji imajo ugodne cene, primerne za vsak žep. So ljudje, ki redno hodijo na masaže, to je enkrat tedensko, še pogosteje se z njo srečujejo športniki, drugi le takrat, ko začutijo potrebo. Bolezenska in poškodbena zdravstvena stanja zahtevajo individualno časovno razporeditev masaže. Samo zelo napeti in zavrti ljudje raje vzamejo pomirjevalo. H komu naj gremo? Strokovnost sama po sebi ni tako bistvenega pomena, kot je to spretnost maserja. Ta izvira deloma iz prirojene spretnosti, izkušenj, deloma pa tudi iz nerazložljive psihofiziološke povezave s stranko. Piše: NATAŠA PEŠEC V zdraviliščih in salonih uporabljajo osnovna masažna rastlinska olja (mandljevo, žitno, olivno ...). Če želimo izboljšano masažno terapijo, izrazimo željo po dodatku eteričnih olj (arom). To so tista olja, ki prodrejo v krvni obtok in delujejo po našem celotnem telesu. Delujejo protivnetno, antiseptično, na hormone, krvni tlak, krvni sladkor, celulit, revmo, na mišice, dihala, čiščenje krvi, znojenje, z močnim učinkom na duševno počutje in posamezna bolezenska stanja. Zaradi močnih učinkov jih je treba dobro poznati in dodajati le po kapljicah. Privoščite vašemu telesu masažo z izbranimi eteričnimi olji in bodite pozorni na njihovo učinkovanje. Maserja povprašajte, katero eterično olje vam je namenil in se mu prepustite. H HUJŠANJE 8 - 12 k -PrjamiuAj- 12/2523255,01/5193552 CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Druiba za nizke in visoke gradnje Gradimo za vas TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVE Četrtek, 25. november: Vpliv Sonca bo prinesel veliko optimizma in ognjene energije. Načrtovali bomo večje in tudi manjše spremembe. Za podrobnosti ne bomo imeli ne časa ne interesa. Površnost je lahko ta dan velika, zato previdno, predvsem v komunikaciji. Petek, 26. november: V dopoldanskem času bo Luna vstopila v znamenje Dvojčka in kmalu za tem tvorila napet aspekt z Uranom. Povečana bo živčna napetost, ki se bo stopnjevala do polne lune v večernih urah. Neprevidnost bo velika, pojavili se bodo tudi večji, usodni zapleti. Uskladiti bo treba razum in čustva, slepi optimizem pa imeti strogo pod nadzorom. Sobota, 27. november: Vpliv polne lune bo še vedno dejaven, zato sobota ne bo tako preprosta. V sebi bomo občutili željo narediti dan vesel, vendar bodo okoliščine temu nasprotovale. Dan bo ugoden za manjše nakupe, želja po informiranosti bo velika, ravno tako želja po sklenitvi kompromisov pri vseh sporih v prijateljstvu. Nedelja, 28. november: Vpliv Lune v Dvojčku bo tokrat dobrodošel pri usklajevanju dveh težjih tranzitov. Zračno obravnavanje težav in globjih blokad bo Luna v Dvojčku mimogrede pripeljala do pozitivnih razpletov. Težave lahko tokrat nastopijo pri reševanju problematičnih družinskih razmer. Ponedeljek, 29. november: Vpliv Lune v Raku bo v ponedeljkov dan prinesel pridnost, potrpežljivost in pozitivno reševanje zapletenih projektov. Občutljivost bo sicer povečana, vendar tega na zunaj ne bomo kazali. Kar štirje pozitivni trigoni lahko dan naredijo resnično čaroben. Navdušeni bomo že zaradi malenkosti. Torek, 30. november: V torek bo Merkur prešel v retrogradno delovanje, ki bo trajalo vse do 21. decembra. Zmešnjave, ovire in zamude iz preteklih dni bodo dosegle višek. V tem obdobju se ne sme začenjati nič na novo. Urejevati se morajo stare zadeve, vse od pomladnega časa. Sreda, 1. december: Jutranje ure bodo obremenjene z napetim aspektom, zato dobra volja ne bo naš adut. Luna se bo v popoldanskih prestavila v Leva, zato bo močnejša želja po prevladi. V ljubezni se lahko pojavijo težave, zato previdnost ne bo odveč. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 VIGRAD d.o.o. Celje objavlja prosta delovna mesta 1 oseba, voznik V. (skladišče Celje) pogoji: - določen čas 8 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas - vozniški izpit B in C kategorije/zaželen je tudi izpit E kategorije - začetek dela takoj oziroma do 2005/01. 1 oseba, skladiščnik III. (skladišče Celje) pogoji: - določen čas 8 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas - zaželena III. stopnja kovinarske ali druge ustrezne smeri - začetek dela takoj oziroma do 2005/01. 2 osebi, pomožni delavec (skladišče Celje) pogoji: - določen čas 8 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas - končana ali nedokončana osnovna šola z do 3-mesečnim usposabljanjem za delo v skladišču in vzdrževanju - začetek dela takoj oziroma do 2005/01. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 3. 12. 2004 na naslov: VIGRAD d.o.o. CEUE, Kocbekova cesta 30A, p.p. 305, 3202 LJUBEČNA. Kandidati bodo o izbiro obveščeni v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka («HSS) GLAVNI ilEWK, / i poJS ZAPLAiĆ » Nagradni razpis 1. nagrada: dve karti za savno v Termah Rogaška Slatina 2. nagrada: ena karta za savno v Termah Rogaška Slatina 3. nagrada: trikrat knjiga Ubežnice iz novinarske beležnice Draga Hribarja Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 2. decembra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 11. novembra. Prispelo je 976 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 45 Vodoravno: SKOP, TLAKA, RAKAR, APORT, ŽAL, SAVICA, PRITISK, GORJANC, STOPALO, ALOA, IAN, AZIMUT, MODREC, ARU, EDO, AM, KLAVZURA, ROC, ŠUPA, ZIDEK, IVA,£CARTE, RO, KIN, BOKA, MANAKI, LANTANA, IRJE, GRTAN, ENERGETIKA, NE, POLEMIK, NOBEL, KOTA, ELAND, SLAP. Geslo: Počasen listja pad, dosti gosenic na pomlad. Izid žrebanja 1. nagrado - dve vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Ema Tušek, Reka 1,3270 Laško. 2. nagrado - eno vstopnico za obisk savne v Termah Rogaška Slatina, prejme: Saša Preložnik, C. v Šmartno 4,3212 Vojnik. 3. nagrado - 3-krat po eno vstopnico za triurno kopanje v Termah Rogaška, prejmejo: Nada Bremec, Čopova 2,3000 Celje, Franci Gaberšek, Cesta na Ostrožno 130 Celje in Viktor Šraml, Imeno 51,3254 Podčetrtek. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti. HOROSKOP Ona: Odzvali se boste povabilu na kavo in ne bo vam žal. Spoznali boste osebo, ki marsikaj ve in vam lahko v marsičem pomaga. Ne omahujte, kajti priložnost izgubljena ne vrne se nobena! On: Trma vas bo pripeljala y položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se še rešiti da. Še najbolje bo, da se zamislite, saj si take napake ne bi smeli privoščiti. Ona: Zaljubili se boste f nekoga, ki vas doslej ni kdo ve kako zanimal, zdaj pa boste spoznali, da je vendarle več kot dobra priložnost. Predajte se čustvom in izkoristite svoje adu- On: Morali boste temeljito premisliti, kaj sploh hočete od življenja, saj sami vidite, da tako ne gre več. Preveč ste samozavestni, zato tudi delate popolnoma nepotrebne napake, kijih običajno precej drago plačate. Ona: Marsikaj presenetljivega boste ohranili f okolici, vendar to še ne pomeni da so vas ves čas vlekli za nos. Izkoristili boste novo ljubezensko priložnost, za katero niste povsem prepričani, da je tisto pravo. On: Naj vas ne motijo pesimistične napovedi prijateljic, temveč poskusite ravnati predvsem po lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtujete, se vam bo tudi tokrat izmaknilo, a nikar, ne obupajte. Ona: Stvari se vam presenetljivo hitro odvijajo in tudi ta teden bo zelo pestro. Važno je, da se ne zmedete, saj bi se vam v tem primeru izjalovili tudi načrti, ki so bili že skoraj izgo-tovljeni. Samo počasi in sigurno ... On: Še vedno se ne boste otresli neprijetnega občutka, da vam nekdo hoče na vsak način škodovati. Brez skrbi: zadeve se definitivno obračajo na bolje, čeprav se še vedno niste uspeli otresti sumničavosti. Ona: Prijatelji se vam bodo na nek način izogibali, a je to le posledica tega, da vam pripravljajo nadvse prijetno presenečenje, o katerem se vam niti ne sanja. Zato nikar ne silite vanje, ampak pustite času čas. On: Če pri nakupovanjih misliš na ljubljeno osebo, se kaj lahko zgodi, da prideš domov s popolnoma prazno denarnico. To se bo zgodilo tudi vam in to u najslabši možni obliki. Toda vseeno boste zadovoljni. Ona: Nikakor vam ne bo uspelo obvladati čustev, kar vas bo na koncu drago stalo. Ali vas res ne bo nikdar izučilo, do kod se lahko podate in kje je prenevarno za vas? Mogoče i; tem celo uživate? On: Uspeli boste razčistiti nesporazum, ki že nekaj časa načenja vaše ljubezensko razmerje, čeprav je celotna zadeva povsem enostavna. Kasneje se boste spraševali, le kako ste lahko bili tako malenkostni. Ona: Nekaj vas bo sicer mikalo, a kaj ko se še vedno bojite tveganja. Brez tega enostavno ni pravega uspeha, zato nikar ne čakajte predolgo, da se vam ne bo vse izmuznilo iz rok. In to ne bo niti najmanj prijetno ... On: Izzvani ste, zato reagirajte! Vroč pogled vam bo dodobra zagret zamrznjeno srce, ki že vse predolgo žaluje za zadnjo ljubeznijo. Čimprej pozabite na preteklost in izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. ESBggEH Ona: Zakaj so izumili telefon? Pokličite osebo, ki že zelo dolgo pričakuje vaš klic. Ne bo vam žal; odprle se vam bodo nove alternative, ki ste jih lahko samo slutili. In nikar ne podcenjujte svojih možnosti! On: Naredili boste pomemben vtis na nekoga, ki lahko odločilno pripomore k vašemu napredovanju, takšno obnašanje pa se vam lahko obrestuje tudi kje drugje. Izključeno n' niti ljubezensko področje ... Ona: Uresničevali boste tudi tista pričakovanja, ki so bila na nek način pretirana, saj ste i> obdobju, ko vam prav nič ne more preprečiti popolnega uspeha. To velja tako za ljubezen kot tudi za posel. On: Izredno čustveno obdobje se vam bo še stopnjevalo, obeta se vam obilo zanimivih doživetij. ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Odreči se boste mo-' rali nekomu, za katerega s še pred kratkim pošteno bo- Ona: Kaj hitro se boste prenaglili v besedah in kasneje vam bo žal. Prijatelj vas bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga skušali preslepiti. Posle raje pustite pri miru in počakajte ugodnejši čas. On: Naj vas občutek zadovoljstva ne zaziba y lenobnost, saj si lahko tako zapravite res čudovito priložnost. Nekdo, ki vam veliko pomeni, vas bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede. Ona: Nekdo vam bo naredil precej sivih las, vi pa mu tudi ne boste ostali dolžni. Vse skupaj se lahko sprevrže v ptavo "vojno", zato ne bo odveč previdnost. Ne pozabite na sestanek, ki lahko prinese precej ko- On: Neka oseba pričakuje pobudo z vaše strani, zato bo najbolje, da jo presenetite z darilom, preden bo prepozno. Izkazala vam bo hvaležnost in tako boste ubili dve muhi na en mah. Le tako naprej! Ona: Začeli se boste ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakujete, a bo izkupička bore malo. Nikar se ne zaprite vase, raje se posvetite drugim, veliko bolj realnim in dosegljivim ciljem. On: Še vedno imate priložnost, da znova osvojite srce tiste, za katero mislite, da ježe zdavnaj izgubljena. Potrudite se; vsekakor se vam bo izplačalo, a tudi če se ne bo, ste vsaj poskusili! ^ AVTOCENTER KOŠAK d.o.o. PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM (!) AVTOCENTER ŠKORJANEC IS S DAIHATSU (kTÀ) "ÎSVIt:* i«« (SIIMF Mariborska 115 Celje, tel.: 426 08 72, 031 609 416, .vw.avto-skorj,------ «•■■■— Novi dizelski xsare kupejevski varianti nekaj boljši kot pri kombilimuzi-ni. V dimenzijah ni večjih razlik, enaka je medosna razdalja (260 centimetrov), tudi pri prtljažniku sta si izvedenki zelo podobni (342 oziroma 352 litrov v osnovni postavitvi). V notranjosti kaže ob vsem drugem posebej omeniti volan. Posebnost je, da se zdaj sredina oziroma pe-sto volana ne vrti skupaj z vo-lanskim obročem. V ponudbi je osem motorjev, od tega pet bencinskih in trije turbodizli iz serije HDI. Osnovni bencinski agregat je 1,4-litrski štirivaljnik, ki ponuja 90 KM, osnovni dizelski HDI pa zmore 92 KM. Menjalniki so trije: dva ročna, in sicer 5- in 6-stopenj-ski ter4-stopenjski samodejni. C4 nastaja v francoski tovarni v Mulgoudu, računajo, da bodo vsak dan naredili 1.150 vozil. Prodaja citroëna C4 v Sloveniji se je že začela. Prihodnje leto naj bi prodali kar 850 avtomobilov, pri čemer bo treba za najcenejšo varianto odšteti 3,42 milijona tolarjev. C4 namesto Slovenski trg je poln avtomobilskih novosti, še posebej v nižjem srednjem razredu, ki je tudi pri nas tako rekoč izjemnega pomena. Pri Citroenu so na cesto postavili C4, se pravi zamenjavo za v zadnjih letih tržno precej uspešno xsaro. C4 je oziroma bo na voljo ni kupe. Obe varianti sta si v dveh karoserijskih varian- spredaj podobi ali enaki, raz-tah, in sicer kot petvratna lika je v zadku, poleg tega je kombilimuzina in kot trivrat- količnik zračnega upora pri motni ifsimtit NJ Mariborska 86, Cefje »ti.: (03) 428-62-70 'ww.avtodeliregnemer.si motor Švedski Saab deli usodo General Motorsa, ki mu ne gre pretirano dobro oziroma tistih evropskih tovarn, ki so pod okriljem GM (Opel, Vauxhall ...). To med drugim pomeni, da prevzema posamezne sestavne in motorne komponente, pri čemer zaenkrat še ni jasno, ali Saabu to koristi ali škoduje. Jesenska novost je novi dizelski motor v dveh izdajah za saab 9-3. To je motor, ki je otrok sodelovanja GM in italijanskega Fiata; v avtomobilih te hiše že poganja nekaj modelov, načeloma pa ima oznako multi-jet. Gre za agregat s sodobno zasnovo z vbrizgom goriva po skupnem vodu s tubropolnil-nikom in polnilnikom hladilnega zraka. Šibkejša izvedenka ponuja 88 kW in ima dva ventila na valj, močnejša pa po štiri in zato 110 kW. Oba motorja namenjajo saabu 9-3, pri čemer dodajajo še oznaka sport sedan; po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna poraba pri osnovni izvedenki okrog 5,7 litra, pri močnejši pa 5,9 litra dizelskega goriva. Prodaja obeh modelov se je na slovenskem trgu že začela, za osnovno varianto je treba odšteti 6,65 milijona tolarjev, medtem ko je zmogljivejša izvedenka na voljo za približno sedem milijonov tolarjev. Med kompaktneži honda FR-V Opel astra je bil v oktobru med najbolje prodajanimi avtomobili v Sloveniji. Evropski trg kompaktnih enoprostorcev bo očitno rasel še naprej, čeprav je težko reči, da se bo evropska prodaja v prihodnjih letih zelo povečevala. V tem razredu so lani prodali okrog 1,1 milijona avtomobilov; najbolje gredo ti enoprostorci v promet v Franciji in Nemčiji. Zato si ustrezen delež obeta tudi honda FR-V, nov igralec v tej avtomobilski druščini. V dolžino je nove hondě za 428 centimetrov, zunanja podoba pa je pričakovano dokaj umirjena, skoraj konservativna. V notranjosti med drugim padejo v oči trije sedeži v prednji vrsti, kar spominja na fiata multiplo. Tudi v zadnji vrsti so trije sedeži, oba sredinska pa sta vzdolžno pomična. Notranjost je dovolj prilagodljiva, da se bo zmogel Hondin enoprosto-rec ustrezno kosati z izjemno ostro konkurenco. Motorji so trije, pri čemer bo šele po maju na voljo tudi 2,2-litrski dizel, ki se že vrti v accordu. Ponuja 103 kW oziroma 140 KM, medtem ko začetni bencinski motor z gibno prostornino 1,7 litra razvije 125 KM pri 6.300 vrtljajih v minuti. Močnejši je dvolitrski bencinski štirivaljnik z 150 KM pri 6.500 vrtljajih v minuti. Pogon je na prednji kolesni par, menjalnika pa bodisi 5- bodisi 6-stopenj-ski ročni. Cene? Osnovna izvedenka z 1,7-litrskim bencinskim motorjem bo po napovedih stala malce manj kot 4,9 milijona tolarjev. Opel tolče rekorde Oglejte si ga prvi. Prodaja novih avtomobilov je bila oktobra na slovenskem trgu nekaj manjša. V desetem letošnjem mesecu je bilo prodanih 4.462 avtomobilov. To je za skoraj dva odstotka manj kot oktobra lani, vendar je po drugi strani res, da je bilo doslej registriranih 54.764 novih avtomobilov, kar je za 15 odstotkov bolje kot v enakem lanskem obdobju. Zanimivo je, da je bil oktober slab mesec za denimo francoske prodajalce avtomobilov Renault, Peugeot in tudi Citroen. Precej bolje je šlo Volkswagnu, ki dobro prodaja novega golfa, še bolje pa Opiu. Ta je svojo prodajo v oktobru povečal za skoraj 70 odstotkov, kar je tako rekoč izjemna številka, med drugim pa to pomeni, da je letos tretji prodajalec vozil v Sloveniji (za Renaul-tom in Volkswagnom). 998.000 PEUGEOT 406 HDI 2,0 RENAULT TWING01,2 2000 1.149.000 CITROEN XSARA CITROEN AX IMAGE 1 1 1996 437 000 OPEL CORSA 1.0 titv 1997 VWBORAU.i«nfMne_2Q0| 2.89MPJ MERCEDES A 160 CDI 1998/99 2.498.000 TOYOTA AVENSIS 1.8 2003 4.599.000 DAEWOO MATIZ SE —Z1L0ÍÍ PEUGEOT PARTNER 190C 2,0 200Ï ___S5M00 1.398.000 CELJE, Bežigrajska cesta 17, tel.: 03 426 44 04. 426 44 10 SLOVENSKE KONJICE, Liptovská 32/a, tel.: 03 759 21 00 Novi Citroen C4 MALI OGLASI - INFORMACIJE Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. I MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL vedro, 1.6i, 70 km, 4-vralno limuzino, letnik 91, srebrne barve, prodam. Šentjur. Telefon 031 373-269. 7530 IWING01.2, letnik 98, metolik modre barve, elektro paket, reg. do 5/2005, prodam. Telefon 041 574-718. 7656K SKUTER Sym jot, starega 4 mesece, prodam, (eno ugodno. Telefon 041 966-791. L1095 JUG0 55, letnik 1989, registriran do marca 05, prodam. Telefon 031 258430. 7624 TAM 90 T50 laper, let. 93, reg. do 5.2005, prodom. Možna menjava. Telefon 041 642-070. 830Š FORD escord 1.4 tlx, letnik 91, registriran, cena 80.000 sit, prodam. Telelon 041 560403. 827Š ŠKODO favorit, zelo ohranjeno, prevoženih 62.000 km, prodam. Telefon 5741-672. 826Ô TAM 90, T 50, kiper, 93, reg. 5. 2005, prodam. Možna menjava. Telefon 041 642-070. Š830 GOLF dizel. 1.89, srebrne barve, 1. lastnik, dobro ohranjen, prodom. Telefon 031 301-739. à 839 R 5, letnik 95, reg. 5/05, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 324-320. Š834 ŠKODO favorit 1.93/3, rdečo, zelo lepo ohranjeno, garažirano, prodom. Cena 155,00. Telefon 041 220-375. S842 KUPIM AVTO od let. 93 naprej, kupim. Gotovina takoj. Telelon 041 399-346. 7388 MOPED APN 6 z dokumenti, kupim. Telefon 041 299-513. 818S PODARIM JUGO koral 45, letnik 1989, bele barve, podorim. Telefon 031 516-289.756ik STROJI PRODAM MALO rabljen šivalni stroj Singer v kovčku, prodam. Telelon (03) 5716-331.7602K ODREZOVALEC silaže »Triofit« z viličarjem vse hidravlično in samonaklodalno 28 m3 s 35 noži »Krone« vse odlično ohranjeno, prodom. Telefon 5414-190, ali 041 631-860, zvečer. 7556 SAM0NAKIADALK019 kubično, traktorsko kosilnico Gospardo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540. L1096 ČELNI nakladalec sip in dvobrazdni plug, prodom.Telefon 041 812 961. Ž633 TRAKTOR Univerza! 445, zadnji pogon, letnik 79, z lokom, dobro ohranjen, prodam. Telefon 051 235-747. L1115 ŠR0TAR za žito z motorjem kompresor 8 bor, varilni aporot 200 Anp, prodom. Telefon (03) 7810-560. 7676 STROJ za brušenje tračnih žag, prodam ali menjam za smrekovo hlodovino. Telefon 041710-633. 7701 TRAKTOR 1er drugi stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 7316 1 POSEST PRODAM HIŠO ob Mariborski cesti v Celju, prodamo. Telefon 031 825-924. 7364 VRSTNO garažo v Preboldu Na zelenki, prodamo. Informacije po telefonu 040 325-054 ali (3) 7053-176. 640Ž V Šentjurju prodam 8772,03 m1 zazidalnega zemljišča v industrijski coni. Cena po dogovoru. Telefon 041 752-260. 7600 GRADBENO parcelo v Celju, ugodno prodorno. Telefon 031 206-260. 7596K GRADBENO parcelo 1000 m', oddaljeno od zdravilišča Terme Dobma 1 km, prodam. Telefon (03) 5778-398,031 630-506. 7620 HIŠO dvojček v Celju - Dečkovo noselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, prodam. Stavbišče 195 m', dvorišče 262 m2. Cena po dogovoru. Telefon (03) 4270-130. 7653 POSLOVNE prostore - 60 m2, 30 m1,20 m2, v centru Celja prodamo ali oddamo najboljšemu ponudniku. Telefon 041 620-917. 7628 HIŠO na Ostrožném, prodom. Možna menjava za bivalni vikend ali večje stanovanje. Telefon 041 628-674. 7631 CEUE, hiša z vrtom 550 m2, stavbišče 130 m1, cena po dogovoru, prodam. Telefon 041 725-135. 7673K HIŠO v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi na ravnini, 90 m2+mansarda, z vso infrastrukturo, prodam. Telefon 041 645-898. Š832 PARCELO z urejeno gradbeno dokumentacijo, približno 3500 m2 v Šentjurju, prodam. Telefon (03) 5745-597. Š833 VELENJE. Na Ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m2, možna gradnja stanovanja ali poslov-no-stanovanjskega objekta, prodamo za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. »Svetovanje« Ivan Andrej Krbo-vac s.p.. Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7696 PONIKVA - Vikend zidonko v bližini Slodke Gore, s 1.800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198. »Svetovanje« Ivon Andrej Krbavoc s.p., Gorico pri Šmartnem 57/c, Celje. 7696 POGODBA d.0.0. Cesta v Trnovlje 10. Celje E-mail: pogodba17@siol.net Tel.: 03 491 63 14; 031 609 059 NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE PRI NAKUPIH. PRODAJAH, NAJEMIH ZREČE - prodamo stan. hišo, velikosti 101 m2, z dvema kopalnicama, podkletena, parcela 497 m2, obnovljena leta 2001. vseljiva takoj. Cena: 29.000.000.00 srr. SLOV. KONJICE - prodamo gostin-sko-stan. objekt, velikosti 146 m2 gostinski del. 60 m2 stan. del v man-sardi in 78 m2 dvorišča. Gostinski del opremljen v celoti. Cena: 24.000.000.00 SIT. ZA ZNANE STRANKE KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE. STANOVANJA. POSL. PROSTORE IN STAVBNA ZEMLJIŠČA, NA RELACIJI CEUE - SLOV. KONJICE. 30 LET staro hišo, cca 200 m2, na parceli 724 m2, na Lavi v Celju prodamo za 29 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727301,5482-002. 7703 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12-10 m) na parceli 813 m2 v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727301,5482-002.7703 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žolču, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041727 301,5482-002. 7703 GRADBENO parcelo, tea 3500 m2 z izdano gradbeno dokumentacijo v Zagradu, prodamo zo 6 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nosl.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7703 NEPREMIČNINE TEL. 03 54514)06 _041 368-625 w.pg p-nepremlcnlne.com VELENJE - center Spor, prodamo poslovni prostor - storitve ali trgovina, 66 m2, klima, varovanje, ceno 17.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo, s.p., Dobrova 23 o, CEUE - Ljubljanska, prodamo dva poslovna prostora, storitve ali trgovino, 44 m2, cena 8.500.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kendo, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n Prodamo poslovni objekt na Ipavčevl ulici v Celju (bivša »Metka«) - skladišče 700 m', dvorišče 30m * 15m in lastni parkirni prostor 200 m1. Informacije: 041 615 382. Embaprint d.o.o., Cesta na Ostrožno 6a, Celje. CEUE - ljubljanska, poslovni prostor - kozmetični salon z vso opremo in vpeljanim poslom, prodamo. Cena 45 mio. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n NOVA Cerkev - kmetija, 9 ha, na lepi sončni legi, uporabna poslopja s staro kmečko hišo, prodorno za 21.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n V Gorici pri Slivnici kupim zazidalno parcelo. Telefon (03) 5797-137,041 949-360, 041 835-945. 828Š ODDAM Pritličje: TRGOVSKI LOKALI lokal vpovitimi 30 m2 V Štirih nadstropjih: PISARNIŠKI PROSTOR/ (povs ločeni od stanovanj v površinah od 44 do 405 m2 29 STANOVANJ vpovršinah od 7 Odo I35m2 \ Cena: 1.190,1 V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodno ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693-416, g. Germek. n POSLOVNI objekt na Hudinji, cca 450 m2, oddamo za dobo dveh let, z možnostjo kasnejšega odkupa. Najemnina 600.000 SIT mesečno ♦ stroški. Telefon 041 618-845. p HIŠO v okolici Šentjurja, oddam v najem slovenski družini. Pogoji zelo ugodni. Telefon 7482-051,041 914-889. 7649 CEUE, v neposredni bližini novega športnega parka, na Jamovi ulici, damo v nojem 55 m2, velik poslovni prostor, za mirno dejavnost. Najemnina 75.000 SIT mesečno - tekoči stroški. Telefon 041 bovac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7696 V centru Celja oddamo opremljM gostinski lokol v najem. Vse informacije dobite po telefonu 041 666-726. Bohorč Marjan, s.p., Ul. Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur. 7698 SKLADIŠČE v bližini Celja, ob glavni cesti, oddam v najem. Telefon 041 490-189. 7700 UREJENO zaprto skladišče v Anfimt-ob Cesti na Ljubečno, cca 30 m2, dajem v najem (115 EUR). Telefon 041 623-925.7705 POSLOVNI prostor ob Mariborski cestivCelju, oddam v nojem. Telefon 041 623-925. 7705 PARIŽLJE poslovni prostor - proizvodnja ali storitve, 116 m2, mesečno najemnina 120.000 SIT,oddamo. Telelon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda, s.p., Dobrova 23 a, Celje. n NA Ostrožném v Celju oddam v najem poslovni prostor, 45 m2, namenjen za različne dejavnosti. Telefon (03) 4921-470. 7709 NAJAMEM NAJAMEMO skladišče do 50 m2. Telefon 041 610-384, Najdihojca d.o.o., Kocenova 4, 3000 Celje. 7610K STANOVANJE PRODAM LAŠKO - Debro, prodom delno opremljeno dvosobno stanovanje, 56 m2, v IV. nadstropju. Telefon 041269-880. 7704 ŠENTJUR-center, enosobno stanovanje 31 m'+klet, v celoti obnovljeno leta 2001, delno opremljeno, prodamo za 7 mio SIT. Telefon 041 807-965. 7579 opremoP. Telefon 051 345-154. 7554 ŠTORE, dvosobno stanovanje, 63,49 m!, v Cena 10,5 mio SIT. Telefon 040 742-132, popoldan. 7669 1 prodan novo, nodstondardno dvosobno stanovanje v osrčju Rogaške Slatine. Velikost 61,5 m2, prepis možen takoj. Cena 13,8 mio SIT. Telefon 041 337-789. 7666 STANOVANJE, 46 m2, prodam. Telefon 040 899-294,5418-304. 7634 m CEUE - Otok, dvosobno stanovanje, 51,09 m2, IV. nodstropje, prenovljeno 1997, prodamo zo 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorico pri Šmartnem 57/1, t* CEUE - Nova vas, 2,5 sobno stanovanje, 72 m2, VI nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7690 NOVO enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah, prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727301,5482- 002. 7703 MM CELJE - Plava laguna, prodamo trisobno si " 86 m!. 2. nadstr. 1.1979. opremljal in obnovljena kopalnica, cei 17.500.000 srr. CEUE - Center, prodamo trisobno stanov 30 srr. ŽALEC - poslovni prostor 90 m!, 1.1910. potr GARSONJERO, 24 m2, nodSkolno kkfet starejši hiši, poceni prodam. Telefon 031 348-341. 75311 TRISOBNO stanovanje, Na otoku, 61 m2,* nadstropje, balkon, kw, ck, telefon,fc novljeno 1997, prodam za 12,5 mio 511. Telefon 031 568-659 . 7694 GARSONJERO v Celju predamo. PrijaznoS nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7703 DVOINPOLSOBNO stanovanje, Na zelenki velikost 55 m2, prvo nodstropje, pre dam. Vse informacije po telefonu 0411 294-232. 7699 ODDAM APARTMA v Termah Banovci oddam v M jem. Telefon (03) 7001-611, 041 104. n APARTMA na Rogli oddam v najem. TelefM (03)7001-611,041476-104. n DVOSOBNO stanovanje, 65 m2, na Okrog» jeví 3, vseljivo s 1.12.04, oddam. Najel» nino 60.000 SIT ♦ stroški. Telefon 041 618-845. p V Vojniku oddam stanovanje v privât hišii zameno za pomoč. Telefon 031 223-976. 7611 OPREMUENO garsonjero, 30 m2 z boli» nom, na Gomikkem, oddam. Zaželeno ji predplačilo. Telefon 051 413-937, 7103-290. 7639 V Rogaški Slatini oddamo v najem enosofr no stanovanje, poseben vhod. Telefon (03)5814615. 7635 OPREMUENO garsonjero, 10 minut iz ce» tra Celja, oddam. Telefon 040 777-045-766» STANOVANJE v Šentvidu pri Grobelnem, oi dam starejši ženski. Telefon 031 2711 790 PRENOVLJENO enoinpolsobno stanovanje» vili blok v Celju, oddom. Telefon 031 790-650. 7376 mM ïZDenï.si Male oglase sprejemamo ria oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. spletnem mestu «nvw.lzberl.sl. kjer ! oglaševanega predmeta ali storitve. TURBO TRANS d.o.o., J Leveč 2, 3301 PETROVČE I tel.: 03/ 490 24 34 PRODAJA PREMOGA ter DOSTAVA NA DOM