Italijaosko bojišče. Na primorski fronti so 11 a 1 i ] a n i zadnje dni preteklega tedna pričeli z osmo ofenz i v o, ki glede srdifosti prekaša vse dosedanje borbo na Krasu, Vojvoda d'Aosta, poveljnik Italijanov na Primorskem, ima proti nam ztfranih do 180.000 mož in ogromno artilerijo, katero je ponmožil z 200 novimi, izredino težkimi francoskimi topovi. Najlmjši sovražni pritisk je zopet na črti med morjem in Mirenskim gradom pri Gorici. Sovražnik je zadnje dni vzbodno od Dobei^dobskega jezera hotel na vsak nafiin predreti našo fronto v smeri proti Kostanjevicu A ni se mu posrečilo. Po osemdnevni, izredno hudi artilerijski predpripravi so Lahi dne 9. oktobra na 6rti med Mirenskim gradom in Doberdobskim jezerom prešli k splošnemu napadu. Našl pa so vse silovite sovražne navale častno odbili in ohranili vse postojanke v svoji posesti, Tudi vzhodao ia severnovzhodno od Gorico so Italijani dne 7. okt. pričeli z napadi proti višini Sv. Katarina med Solkanom in Kronbergom, a so bili zavrnjeni. Na Tiirolskem se ponavljajo boji na južnovzhodni meji, Naši trdno držijo svoje dosedanje postojankie. Proti na§i armadi 180.000 Lahov. V sedmi sošM Mtki nam je izborno služila okolnost, da se je bila naša bojna črta zrožila od 17. na 12 km. Na to frontno širino 12 km so vrgli Italijani vso svojo III. armado: 20 infanferijskih brigad, 1 kavalerijsko divizijo, 15 berzaljerskSh bataljonov. Ogromna oborožena sila okoli 1 8 0.0 0 0 mož se je vrgla na mali odsek, na milijone strelov \t stotin topov je obsulo naše vojake, cilj sedme bitke je bil: Trst! Z zavojevanjem Komenske planote je ho tel Kadorna dobiti Trst. Z dveh straai je hkratu nar padel, z dveh strani je hotel zajeti Komensko plano to, severno med Lokvico in Vipavsko dolino, južno iz doline pri Brestovici. Napash je moral čelo s fielom, zato pa so izgube III italijanske armade toliko hujŠe in namen napada ni bil dosežen. Najtežja in najbolj krvava bitka. O vsaki italijanski ofenzivi do sedme je bilo polno poročil, o sedmi olenzivi pa sio Italijani 5udovito molčali, samo par izgovorov je bilo vrženih v javnost in poročalo sg je celo, da se je vojvoda d'Aosta sprl s Kadorno, zapustil armadao vodstvo na Krasu in odšel v Rim. Nekoliko yeč jasnosti o Ualijaaskem porazni v sedmi olenzivi na Krasu podaja znaai major Moraht, ki pišo v l*erolinskem časniku ,,Tageblatta: JVeki članek v ,,Secolu" dne 24. septemttra vsbuja vtisk, da je v SirSih plasteh Italijo aarastlo spoStovanje do avstro-ogrske armado in izrecno so povtJarja, i3a ]e Ž 11 a v o a t obrambfi nonro- k o s i j i v a, O pred kratkim končani in za Italijo nesrečno potekli sedmi soški bitki se razpravlja s temi pomembnimi besdami: MStiridniinštiri noči brez kakega odmora sejebila morda najtežja ia najbolj, krvava bitkavse naševojne." Ako se hoče to pripozna.nje prav oeniti, se moramo spomniti, da so Kadornova poročila o zadaji ofenzivi skoro popolnoma molfiala, in da se je izjalovil napad ^jvode d' Aosta." :!!!;.; 17.000 granat v enem poldnevu Vojni poro&evalec Karl Fr. Novak poroča, da so Italijani dne 9. oktobra na črti, dolgi \V* km, med Doberdobskim jezerom in Kostanjevico od jutranje zore do poldneva vrgli proti našim postojaiikam ni^ manj nego 15.0(70 graaat, na postojanke neke naše stotaije pa v dveh urab 2000 topovskih izstrelkov. Iz tega sledi, kako hudi in teržki boji se bije]o na \\\znem odseku naše kraške fronte. Svet se ^udi junaštvu naših čet. Švicarski vojaški strokovjak piše v časniku ,,Bund": ,,Gel svet se mora čuditi izvaarednemu junaštvu avstrijskih čet na Primorskem. Več desettisoč topovskih krogel izstrelijo Lahi vsak dan proti Avstrijcem, a ti vstrajajo. Avstrijce se mora smatrati za največje junake sveta." Med te junake se štejejo v pnn vrsti tudi naši domači polki, n. pr. celjski 87. pešpolk, kateri je v krvavi bitki pri Lokvici dosegel vf>nec nevenljivega junaštva.