Listek.                                                           189
ljenja. Podala je v II. debelih knjigah slovenskemu narodu lepo število resnih in kratkočasnih povestij in narodnih pripovedek ter izdatno obogatila pripovedno naše slovstvo.   Dasi   nam   nekatere   stvari niso ugajale, vendar temu občekoristnemu  in
c->   u ¦¦¦¦¦¦¦'
lepemu podjetju želimo mnogo prijateljev, bodi si pisateljev, bodi si naročnikov. — Zadnje dni nam je došel tudi že 1. zvezek II. tečaja. Obseza več drobnih spisov, tako na pr. „V Dragi'1, povest, spisal J. Zgodnjik. — „Žalosten konec malopridneža/' povest, spisal Anton P. — ,,Dve sestri", pripovedka, prosto poslovenil A. P. A. — ,,Pripovedke v Slatinski okolici." — „Pastorka", zapisal K. Vitanko t. d. — „Ljudska knjižnica" izhaja po dvakrat na mesec in velja za vse leto samo po 1 gld. 70 kr.; za pol leta 90 kr. s pošto vred. Posamezni snopiči veljajo po 6 kr., s pošto po 8 kr. Naročnino sprejema g. Lavoslav Kordeš, tiskar, izdavatelj in urednik „Ljudske knjižnice" v Mariboru,  v Šolskih ulicah 2.
— Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Spisal dr. Alojzij Valenta, c. kr. vladni svetnik in redni javni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani i. t. d. Tiskala Ig. pl. Kleinmavr et Fed. Bamberg v Ljubljani 1886, 8°, 16 str. Založil pisatelj. Drobna knjižica, v kateri nam skušen in slaven zdravnik podaja nauke, kako je ravnati človeku o raznih bolezenskih slučajih in nezgodah, predno dojde zdravniška pomoč. Gosp. pisatelj sam je deželnemu političnemu oblastvu poklonil 800 izvodov svoje knjige, da jih razdeli po vseh ljudskih šolah na Kranjskem. Želimo, da bi se ta zlata knjižica razširila do zadnje koče slovenske.
— ZgodovinafaraLjubljanske škofij e. Izdaje A. K ob 1 ar. Tretji zvezek :, Zgodovina Šempeterske fare pri Novem mestu. Spisal Ivan Šašelj, kapelan. V Ljubljani. Založnik Anton Koblar. Natisnila K lein in Kovač (Eger). 1886. 53 str. 8.
Z Gorenjskega, kjer je hitela mimo nas v prvih dveh zvezkih preteklost Sorske, Preske, Nakelske, Dupljanske in Goriške fare, odvaja nas tretji zvezek doli na Dolenjsko stran, na vinorodno obrežje Krke. Vkljubu pičlosti virov podal nam je g. zgodopisec točen obris Šempeterske fare in njene minulosti po znanem Kob-larjevem načrtu: I. Prirodoznanski in statistični opis, II. Ob ustanovljenji fare, ni. Cerkve, IV. Duhovni pastirji, V. Nekdanji dohodki vikarijevi, VI. Farovž in šola, VIL Odlični Šempeterčanje. G. Iv. Šašelj nam je znan kot vešč penezoslovec in marljiv izkopavatelj starinskih mogil poleg Mokronoga. Pričujoče delce priča, da mu je jednako ljuba hčerka starinoslovstva — zgodovina. Istiniti, nekaj iz Valvasorja, nekaj iz „Mitth. d. h. V." 1848 in iz farnega arhiva pozajeti zgodovinski tvarini dodaje g. pisatelj tu pa tam v posladek kako pravljico, katera lepo povzdiguje mikavnost spisa. Prepričani smo, da hlastno sežejo Šempeterski farani po knjižici, predočujoči jim žal in bol, ki je tolikrat stiskal njih dede, opisujoči jim tudi tisto peščico srečnih hipov, ki so posijali zdaj pa zdaj na bodra njih selišča. A tudi slovstveniku zaleskeče marsikak biser iz g. Šašljevega delca. To so v prvi vrsti stara topografiška imena vinogradov, gozdov itd., katerih je tu izredno veliko nakopičenih. G. Koblarju želimo, da si pridobi več takih sotrudnikov, kakeršen je g. Šašelj, bi bode gotovo še nadalje opisoval fare, na katerih mu bode službovati v teku let. Slovenskemu občinstvu pa najtopleje priporočamo Koblarjevo podjetje, o katerem se celo napredni Čehi pohvalno izražajo. sT^_deJo_me je jako iznenadilo. V tem ste nas prekosili, kajti mi kaj tacega do danes nimamo!" pisal je odličen Češki historik na Slovensko. Zvedeli smo, da namerava g. Koblar nadaljevati zbirko svojo in da je več zgodovinsko zanimivih fara v delu. Malomarnost  slovenska bode kriva, ako ne bode moči nabranemu gradivu na beli dan.