Č rnoglavi galebi (Ichthyaetus melanocephalus) so začeli v Sloveniji gnezditi na otokih Ptujskega jezera leta 2006. Nacionalna po- pulacija pozitivno niha in šteje do 28 parov. V želji pridobiti osnovne informacije o premikih naših mladih črnoglavih galebov, nujne za varstvo in raz- iskave, je Slovenski center za obročkanje ptičev v letu 2018 odprl barvno shemo vrste za Slovenijo (www.cr-birding.org). Tako kot drugi vzhodnoevrop - ski črnoglavi galebi med Baltikom in Panonijo so tudi »naši« označeni z rdečim nožnim obročkom. Ta je pri nas nameščen na desni nogi, dodeljene kode, J001-J500, so berljive od spodaj navzgor. Obročkamo zgolj operjene mladiče, ki jih največkrat elegantno ulovimo z lovilno mrežo kar s čolna v okolici kolonije. PRVOLETNI ČRNOGLAVI GALEBI SE SELIJO PREK ALPSKEGA LOKA V treh gnezditvenih sezonah smo obročkali 29 mladičev črnoglavih galebov. Kar 72 % name- ščenih obročkov smo do konca septembra 2020 odčitali doma in na tujem (skupno 55-krat). Med »internacionalisti« na osnovi števila odčitavanj in premikov zbuja pozornost črnoglavi galeb z oznako J002, ki ga na osnovi najdb vrstnikov s Ptuja interpretiramo takole: v letu 2018 je bil sposoben frčanja obročkan 3. julija in se je potem OBROČKOVALSKI KOTIČEK J002 – INTERNACIONALIST / / Borut Štumberger Življenjska pot ČRNOGLAVEGA GALEBA (Ichthyaetus melanocephalus) J002 zemljevid: Borut Štumberger ČRNOGLAVI GALEB J002 je bil fotografiran in odčitan tako v Evropi kot v Afriki. Na Portugalskem se je zadrževal v skupini galebov v solinah, predstavljeni na sliki 3. Če bo uspešen, bo leta 2021 zelo verjetno gnezdil. Morda se srečamo z njim prav kmalu v svatovskem perju? Za datume fotografij glej sliko zemljevida, za študij obarvanosti perja in golitve pa galebe Olsena in Larssona (2004). Portugalska foto: Goncalo Elias Maroko foto: Geoffrey Monchaux Velika Britanija foto: Arfon Williams 4 3 2 1 Slovenija foto: Borut Štumberger Svet ptic 04, december 2020 40 do 19. julija potikal po koloniji (štiri opazovanja). Januarja 2019 je prezimoval pri Rabatu v Maroku, se maja tega leta klatil vzdolž atlantske obale Francije, letoval v Walesu v Veliki Britaniji in se ob koncu leta odpravil prezimovat v južno Portu- galsko (in verjetno naprej v Maroko!). Septembra 2020 se je vnovič vrnil v Wales (glej zemljevid). Sklepamo, da je J002 oblikoval nekakšen vzorec oz. zvestobo med območjem, kjer v prvem letu življenja goli telesna peresa in krovce in kasneje letalna peresa (»letovanje«), in območjem, kjer se bo/je golil v poletno perje s črno glavo (»prezimo- vanje«). Pot galeba J002 je fotografsko izvrstno dokumentirana, do mere, da lahko spremljamo celo potek golitve (slike 1–4). Ker so bili doslej trije na Ptuju obročkani mladiči neposredno za tem, ko so zapustili matično kolonijo, odčitani za alpskim lokom, v Švici, Franciji in na Bavarskem, to kaže, da naši črnoglavi galebi prečkajo Alpe v SZ smeri, da bi pričeli z delno mladostno golitvijo telesnih peres in krovcev na perutih na obali Atlantika. Strategija selitve mladih črnoglavih in rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus), ko zapustijo kolonijo, sloni tudi na lovu žuželk v zraku. Med aktivno selitvijo lovijo npr. krilate mravlje pa vse tja do hroščev, kar velja tudi za naše kraje, saj so bili nekateri želodci osebkov iz selitvene jate obeh vrst, ki jih je pobila toča pri Ptuju julija 2019, polni letečih žuželk! Z njimi črnoglavi galebi prehranju- jejo tudi dorasle mladiče na Ptujskih otokih, kjer ti goltajo kar cele julijske hrošče (Anomala dubia). Sklenemo lahko takole: črnoglavi galeb je evropsko razširjena vrsta, ki prezimuje pretežno vzdolž obal Sredozemlja in Atlantika med Britanskim otočjem in Marokom. Rezultati barvnega obročkanja vrste kažejo, da jo morda večina mladih črnoglavih galebov, ko zapustijo rojstno kolonijo na Ptuju, mahne čez Alpe na Atlantik. Torej, varstveni orni- tologi, ne pozabite predvsem na alpski lok! VIR: Gl UTz von b lo Tzhe IM, U.n . (izd.) (1999): Handb uch der Vögel Mitteleuropas. – Bd. 8/1, Charadriiformes (3. T eil). Aula-Verlag, Wiesbaden. o lsen , k .M. & l Arsson , h . (2004): Gul l s of Europ e, A sia and N or th Americ a . Princeton Americ a . – Princeton University Press, London. del h oyo , j ., e ll Io T, A. & s Ar GATAl , j . (ur.) (1996): Handbook of the Birds of the World. – Vol. 3 Hoatzin to Auks. Lynx Edicions, Barcelona. REČNI GALEB B042 Barvno obročkanje rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus) na Ptuju v letih 2015–2020 kaže, da se del izvaljenih mladičev v kasnejših letih vrača v rojstno kolonijo: bodisi kot gnezdilci bodisi jo obiskujejo ob selitvi. Posebno osebno zgodbo piše rečni galeb B042. Obročkan je bil kot operjen mladič 12. junija 2017 na levi daljnovodni platformi na Ptujskem jezeru. Med 3. in 8. julijem 2017 je štirikrat prenočeval na bližnjem prodnatem otoku in potem v treh zaporednih zimah obiskoval smetišča v okolici španske Zaragoze. Na osnovi petih odčitavanj je za prehranjevanje očitno uporabljal okoli 30 km dolg odsek reke Ebro, kakor tudi samo mestno središče. Prvi datum pojavljanja v Zaragozi je bil 16. november 2017 in zadnji 7. februar 2020. Žal ni znano, kje naj bi bil B042 gnezdil. Če sploh je kje gnezdil? Dne 5. junija 2020 se je po treh letih utrujen ali prizadet nenadoma vnovič pojavil na naplavljenem drevesu ob prodnatem otoku, kjer je prenočeval kot mladič. In izginil. Dne 19. septembra 2020 je bil barvni obroček galeba najden na vsaj dva meseca razpadlih košče- nih ostankih telesa ob čiščenju otokov. Zvestoba rojstni koloniji do smrti! JULIJSKI HROŠČI (Anomala dubia), ki so jih 1. julija 2020 izbljuvali operjeni mladi črnoglavi galebi pri obročkanju na Ptuju foto: Borut Štumberger ČRNOGLAVI GALEBI V SVATOVSKEM PERJU se ob koloniji na Ptuju zadržujejo že 6. marca (2018). foto: Borut Štumberger S tem boš: • postal(a) del društva, ki trenutno z več kot 1000 člani rešuje največje naravovarstvene probleme in aktivno prispeva k veljavi varstva narave v naši družbi, • dobil(a) obilo priložnosti za sodelovanje na različnih delavnicah in pri prostovoljnem naravovarstvenem delu, • lahko postal(a) aktiven(a) član(ica) regionalnih ali Mladinske sekcije in se udeleževal(a) ornitoloških taborov in srečanj za mlade, • se lahko udeleževal(a) mesečnih predavanj o pticah in naravovarstvu in vodenih izletov po Sloveniji in tujini, • prejemal(a) poljudno revijo Svet ptic (4X letno) in po želji strokovno ornitološko revijo Acrocephalus. Informacije dobiš na: DOPPS, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, T 01 426 58 75 dopps@dopps.si, www.ptice.si Svet ptic 04, december 2020 41