Poštnina plačana v gotovini. g* 1g§j^ . v ...Spis ŽENA IM DOM STEV. 4 APRIL 1938 LETO IX. P.ORO RA ^oossELerre dolores MEN K A pHOSPHo j? Va rm. in za Vašo družin;co, da bo radost pomladi popolna . . . Pridite in se prepričajte, da imamo pripravljeno za Vas najlepšo izbiro novosti za pomladna oblačila — MANU FAKTURA LJUBLJANA, Kongresni trg (pri nunski cerkvi) KVALITETNO BLAGO! - VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE! ALI SE TRUDITE TUDI VI, DÀBI IMELI TAKO PREKRASNO POLT in da bi znjo presenetili svoje tovarisicelo je zelo lahko. Izkušnja. «Ko sem se selil iz zadnjega stanovanja, je gospodinja jokala.» «To se pa pri meni ne more zgoditi, ker je treba plačati stanovanje naprej.» Pes. «Zakaj se pa tako bojite psa? Saj morate vendar vedeti, da pes, ki laja, ne grize.» «Jaz že vem, toda kdo ve, ali ve to pes?» Liza zakriči in pokaže za plot in kako zdaj vsi gledajo proti njemu ... Klatež se skrči in hoče oditi, a zdajci ga ustavi klic: «Ivar!» In še glasneje, še enkrat zakliče Liza: «Ivar!» In gospodar mu pomaha «Dali mi bodo malo juhe, saj je vendar praznik», si misli Ivar-klatež; sram ga je. Opoteka se vzdolž plota... in dalje skozi vrtna vratca. Gospodar mu gre naproti. «Ivar,» pravi in zre pri tem v stran, «odpusti mi!» In poda mu — klatežu, morda celo tatu — roko. Ivar se v zadregi ozre naokrog; zdajci zagleda tisto stvar, ki jo drži gospodar v drugi roki... Vidi uro z vzpenjajočim se konjem na pokrovu. «Gospodar...» zajeclja Ivar in kmet se poskuša proseče nasmehniti: «Mali Olaf jo je pravkar našel, ko je iskal piruhe ... najbrže mi je padla takrat iz žepa, ko sem skrival v plotu piruhe ...» «Gospodar ...» zajeclja Ivar iznova, potem pa reče bližajoči se deklici: «Liza ...» V tem trenutku so zazvonili velikonočni zvonovi: globoki iz vasi in jasnejši mali z Brezove gore. «Čas je, da gremo v cerkev...!» opominja gospodinja. «Ti pojdeš z nami, Ivar.» Hlapcu Ivarju so oči polne solz in sramu: «V cerkev? V tehle raztrganih capah?» «Oblečeš si mojo obleko,» pravi gospodar, «in ti in Liza bosta sedela v cerkvi poleg mene in matere...» Ivar je le molče pokimal. Nema od prevelike sreče sta sTopala z Lizo po poti v cerkev. Lahni pomladni oblački so plavali na nebu, glasovi zvonov so se razlegali nad mladim poljem — in nekje v brestu nad potokom je začel požvižgavati kos... Draga Hudalesova: ■^'eši, Mima!, No, pleši!» Sredi gruče ljudi je sta1 a majhna ženica, oblečena v umazane, zakrpane in ohlapne cunje. Izpod pisane rute, potegnjene globoko na čelo, so topo gledale vodene, svetlo-modre oči in okrog ust ji je begal prav tako top smehljaj. «Kaj se je zgodilo?» sem vprašala človeka, ki mi je bil najbližji. NoT>r'Tf)7rio me je pogledal in komaj odgovoril : «Kaj? Neumna je, in če ji kdo kaj da, zapleše.» Deček, ki je stal pred menoj in slišal najin pogovor, je še veselo dodal: «Smešno, vam pravim, da bi človek počil!» Tedaj je iz gruče stopilo drobno dekletce v kratkem krilcu in zaprosilo s tankim, preplašenim glasom: «Daj, Mima, zapleši!» Mima se je prestopila z noge na nogo in rekla nos1 ja je: «Pleši! Pleši! Seveda. Kaj mi daš za to?» Dekletce se je vprašujoče obrnilo k rdečelični, močni in lepo oblečeni gospe. Iz neprijaznega obraza so srepo g ledale drobne sive in nemirne oči. Sklonila se je k hčerki in rekla: «Obljubi ji kruha, Mirica!» «Kruha dobiš!» je zaklica'a deklica in proseče pogledala ubogo Mimo, ki je medtem kazala jezik gospodu. ki je prihajal mimo. «Kruha?» je vprašala. «Daj ga!» «Najprej naj zapleše, potem bo dobila. Kar povej ji!» je spet naročila gospa svoji hčerki in zmagoslavno pogledala po ljudeh, ki so ji molče, samo z očmi, pritrjevali. «Zapleši, potem dobiš!» je ponovila deklica in oči so ji kar žarele od nestrpnega pričakovanja. Mima je že privzdignila strgano, blatno krilo, da so se pokazale suhe, črne noge v iizhojenih, prevelikih čevljih, ko sem se prerila do lepo oblečene gospe. Ne vem, od kod sem vzela toliko poguma, toda rekla sem ri: «Gospa, zaplešite še vi! Dala vam bom dinar.» Gospa je najprej preb'edela, nato ji je kar posinel ves obraz. Položila je roko na srce in odprla usta, toda beseda ji je obtičala v grlu. Ljudje so naju medtem zagrnili od vseh strani. Tudi Mima je pristopila. Sovražno me je gledala izpod pisane rute, medtem ko so mi gledalci že odpustili, da semi jim vzela tik izpred nosa tako zaželeno senzacijo, prepričani, da sem jim preskrbela drugo, najbrže še zanimivejšo. Slišala sem starega gospoda, kako je rekel svojemu sosedu: «Boš videl, v lase si bosta skočili. Ženske vselej tako končajo svoje spore.» Zbrala sem vso jezo, kar je je bilo tisti hip v meni, in ponovila: «Zaplešite, pa vam dam dinar!» Gospa je spet samo odprla usta in jaz sem hitro nadaljevala: «Kaj me samo gledate? Če imate vi pravico zahtevati od uboge, nesrečne ženske, naj pleše, jo imam tudi jaz od vas. Človek ste kakor ona, razlika je samo ta, da se ona ne zaveda, kaj počne, vi pa prav dobro!» Naglo sem se obrnila, toda okrog mene se je bil medtem sklenil živ, trden zid. Slišala sem gospo, ki je vpila s tankim, cvilečim glasom: «Nesramno! Kaj takega se mi ni zgodilo, kar živim!» Slišala sem tudi ljudi, ki so godrnjali nekaj o sodobnih mladih ljudeh, toda nisem se ozrla več. «Prosim, odmaknite se mi!» sem rekla prijazno in vsi so se mi mo če ognili, le Mima mi je z rdečo, koščeno roko zažugala tik pred nosom in mi pokazala jezik. Ko sem bila že daleč proč, sem opazila, da gre nekdo za mano. Samo še nekaj korakov, in človek ine je dohitel. Pogledala sem ga in se takoj spomnila, da je tudi on stal v gruči. Po obleki in zagorelem, izoranem obrazu sem sklepala, da je delavec. «Gospodična,» je rekel z globokim glasom, «prav, da ste se zavzeli za siroto! Toda le malo pomislite, pa boste spoznali, da ste ji več škodili kakor koristili.» «Razumem vas», sem rekla poparjeno. «Hotela je plesati za kos kruha, jaz pa sem preprečila, da ga ni dobila.» «Kaj bi!» je rekel delavec in zamahnil z roko. «Saj ne pleše samo Mima! Dosti, zelo dosti nas je, ki plešemo za vsakdanji kruh!» Potegnil je z veliko, zdelano roko preko oči in me iznova pogledal, kakor bi se hotel prepričati, ali ga poslušam. Nasmehnila sem se in rekla: «Poznate življenje kakor star ribič morje.» «Poznam. Prav nič več me ne more iznenaditi.» Nekaj vedrega je bilo v njem in v vsem njegovem govorjenju, čeprav je bil sključen in najbrže tudi zelo utrujen. Nenadoma me je vprašal: «Ste že videli kdaj Martinove peči za taljenje železa?» «Že.» Vidite, pet let sem plesal okrog take peči, da sem lahko preživljal sebe, ženo in otroka. Pet let se mi je smejala s svojim peklenskim, vročim smehljajem, kakor so se malo prej smejali ljudje ubogi Mimi, in mi pila kri. V curkih je tekel pot z mene, da sem bil po petih letih ves kakor izžeta limona. Nekega dne sem utrujen in žejen do> smrti šel k ravnatelju v pisarno in ga prosil, da bi tovarišem in meni zvišal plačo. «Če vam ni prav, kar pojdite!» mi .je odgovoril. Izmučen, ponižan in razdražen nisem imel toliko moči, da bi se brzdal. Ozmerjal sem ga in mu rekel vse, kar mi je toliko let težilo srce. Še tisti dan so mi odpovedali in tri mesece nisem zaslužil niti dinarja. Za hip je utihnil, nato- se je obrnil k meni in vprašal: «Kaj mislite, kaj počnem zdaj?» «Plešete», sem mu odgovorila. «Plešete, kaj bi drugega!» «Da, plešem. Po devet ur na dan mešam in prinašam zidarjem malto. Za uro takega plesa zaslužim dva dinarja in pol. Tako je pač: če hočeš živeti, pleši!» Potem se je poslovil. Počasi in težko je hodil. Glava se mu je enakomerno pozibavala med sključenimi rameni. Mahal je z do'gimi, močnimi rokami, kakor bi odrival od sebe nekaj, kar mu zagrinja pot. Ozrl se je, ker je slutil, da ga gledam, in se mi nasmehnil prav tako, kakor malo prej, ko je rekel: «Pleši!» Ivan V lik: rišla je kakor toliko drugih s kmetov v mesto. Kajti tudi na kmetih je zdaj malo kruha in zelo trd je. Trkala je na vrata tu, trkala tam. Zmajevali so z glavami, zapirali vrata. Ne potrebujejo je, že imajo drugo. V neki javni kuhinji je upravnik obstal, kakor bi nekaj premišljal, pogledal še enkrat prosilko in vprašal: «Kuhati znate?» «Znam», je odgovorila. In v tistem glasu je zvenelo upanje. «Izdelala sem gospodinjsko šolo.» «Kako vam je ime?» «Marija Zapuščena.» «Kaj?» je dvignil upravnik obrvi in nagnil uho. Dekle je ponovilo: «Zapuščena. Marija Zapuščena.» «Tako se pišete? Tako vas kličejo?» Rdečica je oblila obraz dekletu. V zadregi je nekoliko tesneje zapela pas območenega plašča. Kdo ve, kolikokrat je že bila tako vprašana. «Da. Tako se pišem in tako me kličejo», je tiho odgovorila. «Zapuščena», je pomajal z glavo upravnik. «Nenavadno ime.» Nato pa je, kakor v nekakšni nerodni zadregi, pokazal na stol in rekel, ne da bi se sam tega prav zavedal: «Sedite!» In ko je izrekel to besedo, se je šele domislil, da ji je rekel, naj sede, in da zdaj pač mora z njo govoriti zaradi službe. «Imate listine?» je vprašal. «Delavsko knjižico?» Dekle je iz torbice potegnilo zavitek in ga izročilo upravniku. Upravnik ga je pregledal. Videl je domov-nico, videl je delavsko knjižico. Da. Resnica. Marija Zapuščena. A tam, nekoliko niže, je zapisano v stolpcu «Ime in priimek staršev»: Neznani. Najdenka. Upravnik je gledal v domovnico in v delavsko knjižico. «Tako torej, najdenka, zato Zapuščena. Zopet odlomek tragedije, tragedije tisočerih otrok, ki so v vojni izgubili starše ali so se kako drugače izgubili. Marija ni vedela mnogo povedati o svoji usodi. Ko se je zgodilo tisto odločilno v njenem življenju, ji je bilo komaj nekoliko dni. Kako se je zgodilo, pa so ji drugi pozneje pripovedovali. • * Vojna... 1918... Avstroogrska monarhija je razpadala ... Vagoni in drugi vozovi so bili polni raznovrstnih živil, municije, orodja. Bili so pa tudi polni raztrganih, lačnih in od granat razmesarjenih vojakov. Med njimi so bili pomešani invalidi, ženske, otroci, starci iz vseh krajev, vsi lačni, bosi in slabo oblečeni. Blodili so iz kraja v kraj, da bi si poiskali zavetje, da bi od lakote ne poginili. Neko jutro je v Postojni vstal hladen in deževen dan. Oblaki so pritiskali na zemljo, kakor da jo davijo. A tisto malo ljudi, kar jih je še ostalo, dela in in misli na svoje, ki so tam nekje v Galiciji, v Dolo- mitih in na Doberdobu ter se bojujejo za gospodarja, ki ga mrze. Po ulici, razriti od municijskih kolom, je tavala kmetica. Spredaj in zadaj je imela culico', na hrbtu bisago. Istrijanka je bila ali pa Notranjka. * V neki pritlični hiši v Postojni je bilo vse mirno. V kuhinji je prala gospodinja perilo, mož se je mudil v hlevu. Ta mir je nenadoma pretrgalo trkanje na kuhinjska vrata. Gospodinja se je nekoliko sklonila od pralne posode in zaklicala: «Vstopite!» Utrujena, izmučena, bleda kmetica s culico spredaj in s culico zadaj in z bisago na hrbtu je vstopila. «Prosim vas, dovolite, da si malo oddahnem. Rada bi previla svojo malo in si nekoliko odpočila...» In že je odložila bisago s hrbta, ne da bi čakala, kaj poreče gospodinja. Iz bisage je bilo slišati tanki jok otroka, majhnega, komaj rojenega ... «Počakajte», je rekla gospodinja. «Grem, da povprašam moža.» In odšla je v hlev, da se posvetuje z možem, ali naj pusti, da si tujka oddahne ali ne, ker so zdaj taki časi, da nikomur ne kaže zaupati. Čez nekaj trenutkov se je vrnila. Pogledala je okoli sebe. Tujke ni bilo nikjer. «Kje ste?» je zaklicala in iskala po kuhinji in v sobi. Ali tu jke ni bilo. Pač pa je tam v kotu ležal otro-čiček, brcal s sebe odejo in jokal. «Kaj zdaj?» se je vprašala gospodinja. Poklicala je moža: «Poglej. Kakor sem rekla. Prišla je in zaprosila, da si nekoliko oddahne. Nič nisem rekla, samo šla sem. da se s teboj posvetujem. Glej, medtem je šla in pustila otroka.» Mož si je segel v redke, osivele lase in rekel: «Mi otroka že ne bomo imeli.» Gospodinja je gledala otroka in tiho rekla: «Revček... Tako ljubezniv je. Saj nam ne bo delal napotja. Vzemiva ga.» «Ne maram», se je razjezil mož. Gospodinja je zadrževala solze. Tako naenkrat se ji je priljubilo to detece, da bi ga najrajši objela. Gledalo je tako svetlo, odpiralo usteca in brcalo, da je poskočilo srce gospodinje ... Sk'enila je roke in jih dvignila k možu: «Daj, naj ga vzamem,» Mož pa se je obregnil: «Kakor hočeš: jaz ali otrok ...» * V orožniški postaji so sedeli orožniki. Sami stari mož re. Mladi so bili vsi na bojiščih. S sanjavimi očmi so strmeli v otroka. Kaj naj narede z njim,? «Pokličimo vse matere te vasi», je rekel eden. «Gotovo se bo katera dobila, ki ga bo vzela.» In poklicali so jih. Prišle so. «Katera izmed vas ve za žensko, ki bi vzela tega otroka?» je vprašal suho poveljnik postaje, a v očeh. ki so se ozrle po prisotnih, je bila prošnja. «Jaz bi vede'a zanjo», je rekla po kratkem molku neka ženska. «Pa je ni tukaj. Ta bi ga morda vzela.» «Pokličite jo!» Skočili so ponjo, in ko je prišla, ji je rekel poveljnik: «Ali bi vzeli to dete in ga vzredili? ... Ostalo je zapuščeno.» «Moj mož je že štiri leta v vojski. Nič drugega nimam kakor hišico», malo vrta, njivo in petero majhnih otrok...» Obmolknila je in se zagledala v otroka. Tako majhen in ljubezniv je ležal pred njo in spal. Zmajala je z rameni, kakor bi odgovarjala svojim mislim, in rekla: «Revček ... Kjer jih je pet, bo rastel tudi šesti.» Sklonila se je, pobrala otroka in odšla z njim v svojo hišico. Otroka, ki ga je prinesla domov, so krstili. Duhovnik je vprašal: «Kako mu bodi ime?» «Marija», je rekla nova mati in nekak ponos je bil v njenem glasu. «Naj ima moje ime.» Duhovnik je krstil. Pri vpisavanju v krstno knjigo je vprašal: scA kakšen priimek naj vpišem? Nova mati je premišljala. «Mati jo je zapustila... pa ne vem... svojega priimka ne morem dati, ker bi mož, kadar se vrne, če se Trne, morda ne bil zadovoljen ...» «Mati jo je zapustila...» je rekel duhovnik. «Da. da, zapustila jo je. No, pa naj bo .Zapuščena'.» In v tej siromašni kmečki hišici z majhnim vrtom in njivo, v hišici, polni duše in srca, je rastla Marija. Nič ni vedela o svoji usodi. Ali ko- je dorastla, ko je postala dekle in je bilo treba začeti služiti kruh, je morala zvedeti vse. * «To je bil najbridkejši trenutek v mojem življenju», je rekla Marija, ko je končala svojo zgodbo. «Tako sem ljubila svojo drugo mater, da si nisem mogla misliti, da ni prava mati. Ali tako je ... Kaj hočem... Zame je in ostane ona vedno moja ljubljena mati, jaz pa njena ljubeča jo hčerka. Ali .. za kruhom sem morala. Vsi ne moremo biti doma na tisti hišici z majhnim vrtom in borno- njivo...» Utihnila je. V njenih očeh se je poznalo, da je v duhu pri svoji materi, a ne v pisarni upravnika javne kuhinje. Upravnik je pogledal njeno delavsko knjižico in rekel: «Dobro. Kuharica ste. Pa boste kuharica v naši kuhinji.» In samemu se je čudno zdelo, da se je dal tako- premagati, Mariji Zapuščeni pa se je zaiskrila solza radosti v očeh. I. Adam: J.IKONO IN-g-IR časih je človek naveličan življenja, in sicer dodobra. Tako je bilo tudi Minki. Če človek vso zimo dain za dnem tipka na pisalni stroj — potem seveda ni čuda, če se že vsega naveliča, «Vsega sem že sita», je dejala Minka doma. «Dobila sem osem dni dopusta — odpeljem se za Veliko noč!» In pri teh besedah je Minka zmagoslavno zavihtela hranilno knjižico pred očmi matere. «No, meni je prav, dekle!» je rekla mati. «Zima ti sploh ne de dobro.» * Kraj sebe nekaj zabavnih časopisov, nad seboj kovčeg v prtljažni mreži in pri odprtem oknu sveži pomladni zrak! Na Bledu je izstopila. Kakor v sanjah je šla Minka po jezerskem obrežju do hotela, kjer je bila že prej naročila sobo. Zglasila se je pri vratarju. «Seveda — soba je pripravljena!» In potem je morala Minka zapisati svoje ime na priglasnico. Komaj pa je vratar zagledal ime, že je veselo zaklical: «Ah, vi ste, gospodična Kalinova! Saj ste že težko pričakovani!» /G-O D i ^OSPOD I^N Še preden je moglo osuplo dekle vprašati, je zaklical vratar v obednico: «Gospod Kalin, prosim, obisk je tu!» In še preden je mogla Minka izpre-govoriti, sta jo že objemali dve moški roki. In nenadno ji je počival poljub na rdečih ustnah! Čof! Kaj je bilo to? Nehote se je mladi mož prijel za lice. No, ta je pa bila poštena! Ha, kako je lice gorelo! In že je žarelo vanj dvoje jeznih deviških oči: «Gospod, kaj si dovoljujete!» Prišel je vratar in smejoč se pomagal mlademu gospodu: «Ampak gospod Kalin pričakuje vendar gospodično sestro! In ker imate isto ime...» «Oprostite, moje ime je Ivan Kalin! Dogovorila sva se s sestro, da bova tu ob Blejskem jezeru...» «Zakaj se mora človek pisati ravno Kalin!» je vzkliknila Minka in bila prav tako rdeča kakor lice Ivana Kalina. Toda nič več se ni čutila tuja, zakaj z mladim možem, ki mu je človek pravkar prisolil klofuto, te veže takoj neka simpatija. Vsaj ta dva sta to tako čutila. Nekaj minut pozneje je prišla brzojavka sestre, da je na žalost zadržana NVC-&- in da naj se Ivan vzlic temu dobro ima ob Bleškem jezeru. Ivan je pogledal dražestno Minko ln mu je bilo kar prav. * Zapeli so velikonočni zvonovi. Velikonočni zvonovi nad srebrno jezersko gladino! Kakor začarana sta gledala dva mlada človeka, ki se na veliko soboto se nista poznala, vso to lepoto cvetja, zelenja in venec planin. Zdaj ne gori le Ivanu lice — zdaj gorijo lica obema in obema žarijo oči. Ah, kako lepo je življenje! Minki se je zdel njen sopotnik vse nekaj drugega kakor «divji mož», ki si je nedavno dovolil tisto predrznost v hotelu «Pri divjem možu». Ali bi zdaj spet prejel klofuto za poljub — to se je zdelo Minki več ko dvomljivo. Ko je nekoliko ur pozneje na terasi starega grada mladi mož nekaj takega poskusil, je doživel ravno nasprotno. Vsi pa vemo, da ni nič tako sladkega kakor prvi poljubi pod jasnim pomladnim nebom. In ko so večerni velikonočni zvonovi melodično dozvenevali nad jezerom, je mlado dekle začutilo, da je vse prej kakor naveličano življenja! Saj je življenje šele začelo postajati lepo! o n n u n S 1708 S 1708. Damska obleka z jopico iz progastega blaga, ki se poda tudi prav vitkim. Tričetrtinska jopica se zapenja na eno vrsto gumbov. Krilo je sestavljeno iz dveh pol in ima na levi sfrani gubo. Blaga je treba (za velikost IV) 3.15 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih IT, III in IV po 22 dinarjev. S 1706. Mladostna, ljubka obleka z jopico iz karira-nega športnega blaga. Jopica ima moderne našitke, ob strani velike žepe in temen usnjeni pas. Krilo je iz treh pol ter ima spredaj vložene gube in našitke. Blaga potrebujemo za velikost 1?) 2.50 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih t? in II po 22 dinarjev. S 1703. Rdečkastorjav kostum v kroju smokinga. Robovi jopice so obšiti s tem-norjavimi trakci. Krilo je iz dveh pol, na bokih sestavljeno in ima spredaj na sredi gube, ki se spodaj odpirajo. Blaga je treba (za velikost II) 2.60 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. S 1706 S 1703 K 7913. Sivomodra volnena obleka z usnjenim pasom in garnituro iz pike ja. Robčke na prednjih robovih nadomestimo lahko s trakci ali pa z vrvcami. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 2.20 m, če je IV) široko. Veliki kroj «Ultra se dobi o velikostih II. III in IV po 22 dinarjev. 2696. Ohlapna jopica z žepi, ki se zapenja na eno vrsto gumbov. Poda se k obleki K 7860. Namesto ovratnika je rob ob vratni izrezi nekoliko vzvišen. Blaga potrebujemo (za velikost 1) 1.60 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17, 1 in 11 po 14 dinarjev. 7860. Modna novost je obleka z gubami in s pasom iz traka. Od naplečni-ka do spodnjega roba so gube polikane. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.40 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17 in I po 22 dinarjev. B 2336. Bluza iz svetlo-peščene angorske volne, ki se nosi čez krilo, dopolnjuje moderni sosednji kostum z ogrinjalom. Njena oblika je nova in nekaj posebnega. Spredaj pripeti del gai-niture, ki je lahko naguban in sega čez ovratnik, se končuje zadaj v dva koncu pasu, ki se zapenjata na gumbe. Dolgi, ozki rokavi se zapenjajo z dvojnimi gumbi. Blaga potrebujemo (za velikost II) 1.25 m, če je 130 cm široko. Mali kroj Ultra» se dobi d velikostih I, II in III po 14 dinarjev. S 1707. Kostum z ogrinjalom je sestavljen iz enobarvnega peščenorjavega in iz rjavoprogastega blaga. Rjavoprogasto blago ima majhne bele vozličke in je videti, kakor da bi bilo na roko tkano. Krilo, ki je iz rjavoprogastega blaga, ima na levi strani vloženo gubo. Enobarvnega blaga potrebujemo za (velikost II) 2.10 m, progastega pa 1.90 m, če sta po 140 cm široka. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih l, II in III po 2» dinarjev. B 2336 M 2687. Blago za ta plašč je iz voljne kamelje dlake, športna oblika plašča, ki ima podšite raglanske rokave, se lepo poda bolj in manj vitkim. Vendar pa smejo pas močno zategniti le zelo vitke, man j vitke ga morajo pa nositi le bolj ohlapno. Blaga potrebujemo (za velikost Ia) 2.60 m, če je 140 cm široko. Veliki kro j «Ultra» se dobi v velikostih Ia, 1, II III, IV in V po ^ 22 dinarjev. M 26H7 K 7899. Mladostna, ljubka obleka, narejena na noo način. Zanimiva moderna novost pri njej je to, da pada krilo spredaj zvončasto. Okrasek ob vratni izrezi je urezan kar s prednikoma. Bluza se zapenja z zankami na gumbe. Krilo je iz dveh pol in ima na levi strani razporek. Blaga potrebujemo (za velikost 11) 3.60 m, če je 76 cm široko, ali pa 3.10 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «Ultra> se dobi v velikostih 1 in II po 22 dinarjev. Za sončne, cimva M 2703 M 2703. Plašč iz dobrega črnega krepa, ki je spredaj na nov način razširjen z zvončastimi deli. Všiti deli so prav tako kakor ovratnik iz blesteče svile in se lepo odražajo od krepa. Za ta plašč je primerna tudi svila, ki je na vsaki strani drugačna. Za plašč potrebujemo (za velikost III) 2 m krepa, če je 150 cm široko, K 7923 in 1.50 m svile, če je 94 cm široka, ali pa 4 m blaga, ki je 94 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II in III po 22 dinarjev. K 7923. Po obliki in izdelavi preprosta, pa vendar moderna in elegantna obleka. Narejena je iz bele umetne svile z modernim črnim tiskanim vzorcem. Obleko povzdigne zlasti vratna izreza, ki je v loku zapognjena in prehaja zadaj v ovratnik, in počez nabrani staveb iz jagodastorde-čega žoržeta, ki se oidi med robovi lokov. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 3.50 ni, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. K 7899 «H s, r . » > _ HMitM̧f 'ji »•1«öHr ABl i «tf M*- S2S1 Ü*§*«*9M**« ss« 5«* il ►«rgggHj. S /čpč dneve Taka torbica se lepo poda k vsaki športni obleki. Narejena je iz debele t v arine na popolnoma preprost način in je zelo trpežna ter prikladna tudi za izlete in za kopanje. Najpriprav-nejša barva je bela, ker se poda skoraj k vsaki poletni obleki, ima pa to slabo stran, da se hitro zamaže. Zato je bolje, da izberemo zanjo blago kake druge primerne barve. tiste, Id kclcLq. sù/jCljjo Preprost pripomoček za ravnanje dolžine pri krilih, oblekah in plaščih. Pripraven je za krojačice, pa tudi v gospodinjstvu, kjer se količkaj več šiva, ne bo v napoto. Naredi vam ga lahko mož, prav gotovo pa mizar. Saj ni potreba zanj drugega ko okrogel podstavek z lesenim drogom, ki ima v primerni razdalji izvrtane luknjice, v katere se vtakne kreda, da se z njo zariše dolžina. Da se pri pomerjanju priprava tako hitro ne prekucne, je dobro. če naročimo težak podstavek iz kovine, ali si pa pomagamo na ta način. da leseni podstavek izdulbemo in nalijemo vanj svinca. PRAZNIK IN DELAVNIK v* i Iv-K 1573 k-k 1512 K-K 1573. Ta ljubka praznična obleka je sestavljena iz svetle pralne volnene bluze in iz temnih žametastih hlač. Za bluzo potrebujemo (za velikost 2) lin volnenega blaga, če je 80 cm široko, za hlače pa 70 cm žameta, ki je 70 cm širok. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikosti 2, 4 in 6 po 16 dinarjev. K-K 1512. Pražnična žametasta obleka z dolgimi hlačami. Blaga je treba (za velikost 5) 2.50 m, če je 70 cm široko, in 1.20 svile, če je 80 cm široka. Mali kroj «Ultra» se dobi o velikostih 5, ? in 9 po 14 dinarjev. K-M 5086. Moder dekliški plašček ima spredaj dve vrsti gumbov. Blaga potrebujemo (za velikost 4) 1.20 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 4, 6 in 8 po 16 dinarjev. K-M 5213. Dekliški plašč z žametastim ovratnikom, z naprsnimi žepi in s pasom. Blaga potrebujemo (za velikost 11) 1.90 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in /5 po 14 dinarjev. K-M 5179. Dekliška oblekica iz pralnega žameta. V pasu ni prerezana in je spredaj okrašena s peti jo. Blaga potrebujemo (za velikost 6) 2.30 m, če je 70 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 6, 8 in 10 po 14 dinarjev. K-M 5183. Obleka iz kariranega blaga. Od naplečnika do pasu so votle gube prešite, naprej pa razpuščene. Obleka je okrašena z garnituro iz pikeja m peti jo. Blaga potrebujemo (za velikost 9) 150 m, če je 130 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 7, 9 in 11 po 14 dinarjev. K-M 5086 K-M 5213 K-M 5179 K-M 5183 K. 1195 K-M 5156. Dekliška spalna srajca iz rožastega pralnega blaga. Potrebujemo (za velikost 8) 2.10 m blaga, če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 2, 4 in 6 po 9 dinarjev, v velikostih 8, 10 in 12 pa po 14 dinarjev. K-M 5157. Bela spalna srajčka s kimonskimi rokav-ci. Blaga potrebujemo (za velikost 5) 1.60 m, če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 3, 5 in ? po ? dinarjev. K-K 1195. Deške spodnje hlačke z modrčkom. Blaga potrebujemo (za velikost 2) 0.85 m, če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 2, 3, 4 in 5 po ? dinarjev. K-K 1557. Deška spalna obleka, zapeta do vratu. Blaga je treba (za velikost 9) 3.20 m, če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in t~ po 14 dinarjev. K-M 5161. Za to hlačno kombinežo potrebujemo (za velikost 13) 1.50 m blaga, ki je 80 cm široko. Mali kro j Ultra» se dobi v velikostih 9, 11 in 13 po 14 dinarjev. K-M 5161 K-M 5160. Spalna oblekica iz cela za majhne deklice. Blaga potrebujemo (za velikost 2) 170 m , če je 80 cm široko. Kroj «Ultra» se dobi v velikostih 2, 4 in 6 po ? dinarjev. K-K 1461. Dolga deška spalna srajca, do vratu zapeta. Blaga je treba (za velikost 12) 3.35 m, če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 16 dinarjev. e LAZIN A Lt je vedi M nt a Aetna dt Ta vzorec porabimo lahko za blazino, za prevleko klopice in podobno. Najlepši je, če ga delamo s smirenskim vbodom in je potem tudi najdražji. Lahko pa tudi delamo s kelimskim ali pa s križnim vbodom. Kako režemo nit s škarjami na posebni deščici in kako vozlamo 1 — črna 2 — sveno maliagonijasta 5 — bronasta 4 — vijoličasta Naš vzorec je 39 cm dolg in 27 cm širok. Če dodamo še eden ali dva zunanja okvira, je seveda nekoliko večji. Za smirenski vbod navijamo smiren-sko volno na leseno deščico z žlebičem in jo potem po žlebiču prerežemo, da dobimo kratke niti (glej sliko). Vezemo na posebno juto za smirensko vezenje. Kos jute položimo na mizo tako, da leži vrsta, ki jo delamo, prav na robu mize, in pričnemo vozlati vozle na zgornjem levem vogalu natanko po narisku vrsto za vrsto ter menjavamo barve, kakor je treba. Vsak znak na na- 5 — želena 6 — temnozelena 7 — modra S — temno mahagonijasfa i isku pomeni po štiri vozle, dva v višino in dva v širino. Vozle vežemo s posebno kvačko. Posamezne niti naj bodo samo tako dolge, da lahko naredimo vozel. Trije lični ali mrežani kvačkani prtički a^e Lataike uj IL HclcLÙ. Zunaj pod oknom so že legale megle na tivolske breze. Z gospo Nado sva sedeli pri peči v njeni sobi in včasih nama je zastala beseda. Bil je mrzel, neprijazen januarski dan, ki človeka prisili, da neha verjeti v sonce in veselje. Na otomani j.2 ležal mandarin — velika lutka, sešita iz odrezkov njenih prvih odrskih oblek, mi je povedala gospa Nada. Spominjali sva se nekega pomladnega dopoldneva, ko sva se spoznali na sončnem balkonu pred dramskim gledališčem. (Takrat je igrala v Cyrano de Bergeracu.) Takoj me je pobarala, ali vem za kakšno bajto v naših hribih, kjer bi se dalo v miru preživeti počitnice, saj ve, da študenti vse iz-taknemo. Svetovala sem ji Eožco nad Jesenicami. Jaz seni res šla na Rožco, gospa Nada pa ne. Kot šestnajstletna študentka je gospa Nada prvič igrala Cankarjevo Jacinto. Tudi v Beogradu in Varaždinu so gostovali s «Pohujšanjem v dolini šentflorjanski». Nato je obiskovala Dramatično šolo v Ljubljani in debutirala v ljubljanski drami kot Zorka v Nušičevem «Navadnem človeku». Takrat jo je Niko Bartulovič vabil v Split h gledališču. Toda Nada je ostala še prihodnje leto v Ljubljani, študirala in nastopila spet kot Nina v Cankarjevem «Kralju na Betajnovi». «Sicer pa mora biti to pripovedovanje dolgočasno za vas in za čitateljice ,Žene in doma'. Saj gredo vse naše poti tako podobno druga kraj druge», se je tiho nasmehnila. — «Po enem letu dela v Ljubljani sem odšla na Štajersko in v vasi blizu Ptuja prirejala igre s kmečkimi fanti in dekleti. Igrali smo nn primer ,Miklovo Zalo', ,Divjega lovca', ,Mlinarja in njegovo hčer' in še mnogo drugih. Naši ljudje silno radi gledajo igre in še rajši igrajo. Takrat je bil v mojem ,ansamblu' tudi Furiati, — morda ga poznate?» «Spominjam se ga še kot igralca v mariborskem gledališču.» «Nato sem prišla v Maribor, kjer sem spet igrala Jacinto. Na mariborskem odru je bil moj prvi partner pokojni igra- Povsod pomlad lec Železnih. Lepo je bilo igrati z njim in rada se ga spominjam.» Nekaj trpkega je zvenelo iz njenih stavkov. Pravila mi je še o vlogah, ki jih je rada igrala: slepo Berto v Dickenso-vem «Cvrčku za pečjo», Marijo v Gavellovi režiji (Shakespeare: «Kar hočete»). O, na Gavello jo vežejo hvaležni spomini. Toliko potrebne korajže ji je dal. Pogovarjali sva se še o naši drami, o igralcih in igralkah, ki jih gospa Nada tako «obrajta» in rada ima. «Tako rada igram in mnogo, mnogo bi hotela igrati.» Mandarin, sešit iz bleščeče svile in pisanega tafta, je nebogljeno omahnil čez rob, ko sem se ga dotaknila. Groteskno kretnjo njegove cunjaste roke je spremljal žalosten smeli poševno naslikanih oči. «Tak mandarin prinaša srečo, mar ne, gospa?» Skozi okno je silil mrak in podoba na steni se ni več razločila. V peči pa so prasketala polena. Gospa Nada je prižgala luč in nalila čaja, potem sva se jeli pomenkovati o tujini. Včasih se je nasmehnila ob spominu na lepe dni v Italiji, tudi v Nemčiji je bila in potovala je po Franciji, toda najbližje ji je Ljubljana in najlepše so tivolske breze. Še to mi je povedala, da je svojo prvo komično vlogo igrala v «Ministrici» (Nušič). Od takrat naprej so ji dajali tudi karakterne vloge. Bila je potovka Lenčka v «Treh vaških svetnikih», Tonja v «Kvadraturi kroga». Rada igra aktivno žensko z ostro začrtanim karakterjem. Prosila sem jo še za fotografijo, da bodo čitateljice «Žene in doma» poznale tudi njen resnični obraz brez odrske šminke. (Saj na odru je včasih še najboljše prijateljice ne spoznajo, tako različne vloge igra.) V poznem večeru sem odhajala od gospe Nade. V žepu sem grela dve pomaranči «za popotnico». Skozi meglo je medlo prodiral soj luči ob cesti, mene pa je neusmiljeno spremljal porogljivo-otožni smeh mandarina-lutke, ki prinaša srečo. In sem za trdno sklenila, da bom gospe Nadi prinesla v počitnicah rdečega ravšja z Blegaša, da bo vonjalo po gorah v njeni sobi. Zdaj sem pa na poti k gospe Vidi Juvanovi in njenemu malemu sinku, da mi bo povedala kaj o svojem delu pri naši drami. Ci. Via bič: In jutri je Velika noč —--Filip Mejak je kolovratil po ulicah velikega mesta in zdel se je sam sebi odveč. Lani je imel še dom, ženo, troje ljubkih otrok, danes pa — danes je ločen mož, ki se je zagrebel v delo in samoto, da bi pozabil — pozabil, da je mogla ena sama bedasta pustna noč razdreti zakon, porušiti srečo, ki je bila tako trdna. Bil je nesrečen, ta nesmiselna razpo-roka, ki jo je ona hotela, ga je izkoreninila. — In Mara? Tudi Mara ni mogla biti srečna. V srcu mu je vzplamtelo hrepenenje po tisti preprosti, mali hiši, v kateri so živeli njegova žena in njegovi otroci. In medtem ko je stal pred veliko izložbo, kjer so ležali piruhi in velikonočni zajčki v zeleni papirnati travi, se mu je nenadno rodil sklep, da se odpelje v tisto malo mesto. Tudi če bi moral kakor berač stati pred svojim nekdanjim domom — nič ne de, svoje otroke bo spet videl! Po vrtu bodo brala iskali piruliov, kakor vsa nrejšnja leta! In on jih bo lahko opazoval skrivaj s klopi, ki stoji v drevoredu prav nasproti hiši. Zakaj Mara je zahtevala, da se mora prvi dve leti otrokom ogibati, da jim ločitev ne bo še težja. Nakupil je piruliov iz čokolade, leoih velikonočnih zajčkov, piščet iz marcipane — kako bodo otroci veseli! Nekaj ur pozneje je bil že tam: toda preden je šel počivat, se je splazi! kakor tat k hiši v tihi predmestni ulici. Za svojo malo Maidko je napolni! pestro poslikan piruh iz lepenke s svinčniki, pečatom, radirkami in peresi ter priložil listič z njenim imenom. Ali, kako se mu je tožilo po vseli, po Majdki. Bojanu in po najmanjšem, ki so 11111 rekli Debelušček, in po — Mari! Misli so ga bolele. Zaigral — si je mislil — zaigral sem svojo srečo. Filip Mejak je skril zadnji piruh pod edino jelko blizu vodometa. Njegove oči so begale od okna do okna, za katerimi so spali njegovi ljubljenci. Samo videti jih je hotel jutri, samo nekoliko biti deležen njih veselja ... Na veliko nedel jo je sedel že ob osmih zjutraj na skriti klopi. Ob poli devetih so navadno vsako leto začeli otroci iskati piruhe in Mara je bila v vsem vestna — tudi zdaj bo gotovo točna. Zavihal si je ovratnik pri suknji in si potegnil klobuk globoko na čelo. da bi ga ne spoznali.--- In res so prišli otroci. Najprej Bojan s prežečim pogledom, ki je iskal še pravljice in čudeže. Potem Majdka. ki je oprezno vodila malega debelega Pe-trčka za roko. Obrazek ji je pobledel in shujšal. Očetu je bilo hudo pri srcu. Mali Petrček je prvi od veselja za-vriskal, našel je prvi piruh; nato je za-vriskal še Bojan — zagledal je velikega velikonočnega zajčka, čudovito lepega, pod malo jelko. In zdajci je začela tudi Majdka z vso vnemo iskati. Kar vzkliknila je od radosti, ko je našla velik, poslikan piruh s šolskimi potrebščinami. Vsa je zardela od navdušenja za lepe stvari — potem je našla listič. «Od očke», je prepričana zašepetala Bojanu. «Od očke?» se je ta začudil. «Od kod pa to veš?» — «Poznam njegovo pisavo», je zatrjevala, potem pa poljubila piruh in pogledala bratca: «Jaz imam očko rada — ti tudi?» — «Tudi,» je pokimal deček, toda plašno se je ozrl na hišo, «samo mamica tega ne mara.» In zdajci se oglasi najmanjši: «Petrček tudi očko rad — očka daleč — ne guga več Petrčka na kolenih.» Možu je zagorelo v očeh. Zakaj vas ne smem stisniti na srce? Ihte je pritisnil pesti na čelo. Majdka in Bojan sta odskakljala. da pokažeta mamici svoje zaklade, samo najmlajši je ostal in še zmeraj iskal po vrtu piruhe, ki jih je bil sam izgubil iz predpasnika. Tako je prišel do vodometa, v katerem so plavale male zlate ribice; vzel je enega izmed piruhov ter ga vrgel v vodo. «Ribice tudi rade piruhe», je dejal nežno. Potem se je sklonil čez rob vodnjaka, izgubil ravnotežje in štrbunk-nil v vodo. Vodnjak ni bil globok, toda oče se je prestrašil. Filip Mejak je preplezal ograjo tei rešil svoje dete, ki bi bilo gotovo utonilo, ako bi on ne bil opazil nezgode. Petrček se je pošteno napil vode, puhal je in prskal in jokal in kričal. Mejak je držal svojega vsega premočenega dečka v naročju ter ga ljubeznivo božal, da bi ga pomiril Zdajci pridrevita Majdka in Bojan. Obstala sta kakor vkopana — nato sta oba vzkliknila od veselja: «Očka! Očka!» Vsa vesela, da vidita spet očeta, sta se mu obesila za vrat, Bojan na desni, Majdka na levi strani, ter mu klicala: «Zdaj ostaneš spet pri nas! In mamica je bolna! Oh, ostani vendar pri nas. očka! Kajne — očka?» Tako je videla vse štiri blaženo združene bleda, bolna žena, ki jo je hrup privabil k oknu. Odpor ji je silil na obraz — toda čula je spet proseče besede otrok: «Ostani pri nas, očka! Danes je vendar Velika noč...» In nato plašni glasek Bojanov: «Morda mamica dovoli...» Zdajci je mali opazil mater in ji je zaklical: «Mamica — mamica —!» Filip Mejak se je obrnil in videl bledo, trudno ženo na oknu in dve dvojici oči sta žareli druga v drugo. Nemo sta se gledali. In Majdka je stopila pred očeta iu uporno zrla na mater. «Očka je rešil Petrčka iz vode! Očka je junak...» In tu je nekaj kakor smehljaj preletelo okamenela obraza staršev. Hud boj je zadivjal v srcu mlade žene, hud, kratek boj — toda zdajci so veselo zapeli velikonočni zvonovi po osvobojenem svetu in njih klic je budil, kar je samo dremalo — ljubezen, dobroto in smehljavo razumevanje. Mlada žena je na široko odprla okno in njen glas se jc razlegnil kakor velikonočno naznanilo: «Ali bi ne hotel vstopiti, Filip? — Troje otrok je zavriskalo. Ne vem, kdo je bil tisti, ki jc prvi sprožil besedo «vedeževalka»., A kakor hitro je bila izgovorjena, že smo se je oprijeli: ni je bilo več mogoče pregnati. Saj hi bilo pa tudi zares imenitno zvedeti, kaj človeka čaka, morda že to poletje ali pa tudi malo kasneje. Kako bo z izpiti in kako v ljubezni; koliko časa bo še živel stric, ki nam bo zapustil svoje «jurje», in kdaj nam bo prekrižala pot tista «neznanka s črnimi lasmi». Toda kdo naj ga odmakne, ta nepro-dirni pajčolan izpred obličja tajinstvene bodočnosti? Mar kvarte ali krogla? Ali črte naše roke, ali morda usedlina na dnu kavne skodelice? Pretežko vprašanje za nebogljene ljudi! Zato naj odloči kocka! In odločila je: kvarte! V troje smo se torej odpravili v vas, ki slovi po ženski — vsi domačini tam okrog ji pravijo kar «baba» - ki iz svojih kvart res nezmotljivo pogodi preteklost vsakogar, ki se zateče k njej. Pa ne samo preteklost, tudi prihodnost odkrije nezmotljivo in do pičice natanko. Moj brat je precej starejši od mene, morda tudi malo zaljubljen (kdo pa se spozna dandanes pri teh mladih gospodih?) in mu zatorej res ni zameriti, da ga je zanimalo, ali se bo vse srečno končalo; ali bo «ona» uslišala njegove tihe želje. Iz previdnosti je vzel tudi dekle s seboj, da bi ga imel bolj pri roki, če bi kvarte dobro pokazale. Jaz pa sem šla z njima kot tretja oseba, ki se v takih primerih vedno nekako slabo počuti, saj je v vsakem človeku malo nevoščljivosti, in ta vedno udari na dan, če gleda srečo drugih. Toda brata imam rada, tudi tista gospodična mi je zelo prirastla k srcu, in nazadnje, če po pravici povem, je tudi mene močno zanimalo, kaj vse me še čaka v živijo- njti. Zato sem junaško zatrla vse nevoščljive kali v sebi in sem kot uvidevna «gardez-dama» korakala zdaj spredaj, zdaj zadaj. Ko smo prišli na cilj, sem bila trdno prepričana, da bo «baba» najmanj tako pijana, da bo videla dve kvarti namesto ene. Na to naju je namreč vso pot pripravljala tista gospodična, ki ima s to žensko že slabe izkušnje. Zato sem bila veselo presenečena, ko sem jo zagledala tako pri sebi, da se ji niti jezik ni zapletal. Ker ima dosti strank, smo morali nekaj časa čakati na verandi pred njeno palačo. Bilo je sicer malo neprijetno, ko smo neprestano trepetali, kdaj nas bo doletel blagoslov vrabcev, ki so imeli ravno nad našimi glavami zborovanje, toda najbrže tudi to spada k preroko-. vanju. Ko smo končno prišli na vrsto, smo šli kar skupaj v sobo, ker ni nobenemu, dišalo, da bi se še naprej izpostavljal nevarnosti, ki nam je pretila od «zgoraj». Mene je sicer malo skrbelo, da bi brat kaj preveč ne zvedel o meni, je namreč popolnoma prepričan, da sem še neizkušena na vseli poljih ljubezni itd. Pa ni bilo tako hudo. Soba. da. soba je bila čisto pravilna. Polna paj-čevin, natrpana z vso mogočo opravo in ludi kvarte so bile že močno «zašpe-hane». Prerokovanje samo me je pa zelo razočaralo. Kaj je povedala bratu in tisti gospodični, rajši zamolčim. (Omenim naj le to, da se močno govori, da se bosta še letos vzela, ampak tam o tem ni bilo nič govora.) Meni je povedala tako, da brat ni prav nič zasu-mil o moji neizkušenosti v ljubezni. O bodočnosti pa je povedala, da bo hudo pisana. Tajinstveno je prekladala kvarte z enega konca mize na drugega, mrmrala čudne besede in po vsakem takem procesu mi je kaj povedala: na vsak način se moram ogibati uniforme, ker je velika nevarnost zame. (Tudi doma mi vedno pravijo, da naj rajši vzamem čevljarja ko oficirja!) Na Č"škem nekje me čaka velika dediščina in v najkrajšem času bom zvedela važno novico. Vmes je vpletla še nekaj raz- Tudi v 'stekleni krogli je skrita skrivnost človeške usode. Vedev.evalka, ki iz potez na roki raz bira človekovo bodočnost. Pripomočki, ki naj nam pomagajo zazreti nezastrti obraz bodočnosti. burljivih scen zaradi ljubosumnosti iz ljubezni poročila. Moža pa moram v neke črne gospodične in velika razoča- bližnji bodočnosti spoznati. In zdaj hre-ranja v ljubezni. Nazadnje pa me je peneče čakam nanj in na njegove mili-potolažila z vestjo, da se bom bogato in jone. F. B.: .VELIKONOČNI OBIČAJI O navadah, ki so krščanskim narodom vsem zelo iste, nam ni treba govoriti. Poglejmo le posebnosti! Kakor hodijo pri nas po božiču na dan nedolžnih otročičev otroci «tepež-kat» s tepežko v roki in prosijo darov, lako se to godi na Češkem na velikonočni ponedeljek. Posebnost tega češkoslovaškega običaja pa je zlasti v tem, da «tepežkajo» mladi fantje dekleta, da dobijo od njih piruhov. To imenujejo «pomläzko», kar pomeni spleten koro-bač, okrašen in ovit s pisanimi trakovi. Dekle, ki gredo za njo fantje s tako «pomläzko», se čuti seveda počaščena in se zave svoje lepote in mičnosti, zakaj «pomläzka» je zmeraj izraz simpatije. To je vsako leto prijetna priložnost, ko lahko «plašni» fantje pokažejo, katera jim je pri srcu. Marsikatero dekle da lepo pisan piruh, pa tudi srce svojemu napadalcu. Tudi na Slovaškem je «pomläzka» doma, a ponekod tudi ogrski običaj, ki dovoljuje mladeničem, da napadajo svoje ljubljenke ne s korobačem, temveč z vodo. «Hej, Ilonka, beži! Pali leti za teboj z vedrico vode!» — «Šent Isten! (Sveti Bog!)» Prepozno, zakaj že se idi je le-denomrzla voda na glavo in hrbet uboge, lepooke Tlonke, ki beži proti svoji prijazni, s slamo pokriti hišici, kjer jo pri oknu, okrašenem z rožmarinom in rdečimi pelargoni jami. čaka skrbno materino oko. Naglo odpre zelena vrtna vrata. Spet brizgne nanjo curek vode. «Jej, sladka mati! Pomagaj!» Vsa iz sape, vsa premočena plane v svoj dom in zapahne duri. Tudi pri vaškem vodnjaku je velik dirindaj. Iz bližnje «korčme» (krčme) se sliši harmonika. Roziko, Julčko in Marčo vlečejo fantje k vodnjaku, kjer jih «krstijo» — pa še kako! Fantje prihajajo z vedri; vodnjak ječi, škriplje in deluje s polno paro. Voda brizga na cvileče Evine hčerke, od zgoraj, od zadaj, od desne in leve. Hehetanje, smejanje, kričanje, joj in ju j! Saj je velikonočni ponedeljek, simbol veselja nad vstajenjem Gospodovim, nad prebujeno naravo. Vzlic mrzli kopeli se dekleta ne čutijo užaljena, zakaj le preveč se zavedajo svoje lepote in tudi dobro vedo, da bi ostale danes suhe, ako bi bile grde. Bog obvaruj! Zvečer je ob cimbalah, goslih in klarinetu vlažnoveselo razpoloženje, toda namesto grozljive vode vlada zdaj ognjevito ogrsko vino, ki užiga kri mladim sinovom Arpada. Krepko in živo zvene ostroge na «čižmah» (ogrskih čevljih), pisani trakovi obletavajo rame vitkih lepotic. Cigani svirajo, vesele dvojice plešejo ognjevito čardaš, da dekle- tom odskakujejo kratka krila. Srca gorijo, ljubezen cvete ... Polivanje je v navadi tudi pri tako imenovanih boljših krogih, toda namesto vedric delujejo lične čaše in zahrbtne brizgalniee, namesto vode brizgajo lepo dišeči parfumi. Spominjam se takega rafiniranega «brizgalnega modela», ki sestoji iz pre-luknjanega prstana in gumastega balončka, napolnjenega s parfumom, ki ga drži gospod v pesti. Ko mu poda dama roko in mu jo nežno stisne, ji brizgne dišeča tekočina v lepi obraz. Naše velikonočne običaje, med njimi tudi sekanje piruhov, pozna vsakdo. Tudi velikonočni običaji bratov Srbov utegnejo biti vsem znani. Vzlic temu pa naj povemo gla\no ~o njih. Na velikonočne praznike (vaskrs) se pripravljajo pravoslavni s sedemteden-skim postom (korizma). Ves ta čas preneha vse veselje, petje in ples. Verniki hodijo v cerkev, molijo za odpuščanje grehov ter pristopajo k spovedi in obhajilu. Na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto se slavi žalostni spomin Kristovega trpljenja. Cerkev je vse tri dni odprta vernemu ljudstvu. Na veliki četrtek preneha zvonjenje do velike nedelje in vernike vabi v cerkev raglja. Na veliki petek prenesejo Odrešenika v božji grob. Na veliko nedeljo se slavi po cerkvah še pred sončnim vzhodom vstajenje (vaskresenje). Ljudstvo se zbira k jutr-nji maši. Ko pozdravi svečenik svoj narod z besedami: «Hristos voskrese!» (Kristus je vstal!), 11111 narod odgovori: «Vo istinu voskrese!» (Zares je vstal!) S temi besedami se vsi med seboj pozdravljajo in poljubljajo. Otroci prinašajo v cerkev piruhe, ki jih svečenik blagoslovi. Ponekod se blagoslavlja tudi kolač, v katerega je zataknjen piruh (pisanica). S kolači in piruhi se med seboj obdarujejo znanci in prijatelji ter družinčad. Na veliko nedeljo popoldne se zbere narod okroa' cerkve in na drugih primernih krajih. Tu pleše mladina kolo in se veseli, starina pa stoji ali sedi okoli nje in se pogovarja o važnejših rodbinskih in gospodarskih zadevali. Povsod 11a svetu je velika noč praznik vstajenja in veselja, zakaj s Kristo-vim vstajenjem praznujemo prebujenje narave, prebujenje iz smrtnega spanja, prebujenje src — Bog daj, da bi praznovali tudi prebujenje vseh ljudi k razumu in pameti, da bi zahrepeneli vsi po vstajenju, novem življenju in po miru, da bi za vedno prekleli vojno, ki ubija in seje smrt... Mir je življenje, za katero smo ustvarjeni, mir je božji — vojna ni od Boga in prinaša pogubo ... Redki so trenutki, ko sedita bratec in sestrica tako miroljubno drug tik drugega in složno pregledujeta podarjeno knjižico. Söiopl hjoqUi&id MMMH1 Iz 1/tk.g sladkega sira, i/t kg moke, 1/« kg presnega masla in V4 kg sladkorja zamesimo trdo testo, ki naj četrt ure počiva. Potem ga razvaljamo v tanek mlinec, na katerega poveznemo plitev krožnik, in ga ob robu krožnika s kolescem obrežemo (glej prvo sliko). Nato razdelimo obrezani mlinec na 8 enakih trikotnikov in denemo na okrogli konec vsakega kakršnokoli mezgo ter vsakega posebej zvijemo v rog-ljiček (glej drugo sliko). Rogljičke pokladamo na pomazano pekačo in jih pečemo v pečici približno četrt ure, potem jih pa potresemo s sladkorjem. I Àl^ìé éf M VSE SE PRENAVLJA v prirodi in tako se prenovi seveda tudi garderoba ali samo ob sebi razumljivo Indanthren! Zakaj prav zaradi močnih žarkov spomladanskega sonca oblede barve po sebno rade. In zato se mora dati Vaša garderoba dobro prati in mora biti takšna, da ji ne bosta škodovala ne sonce in ne dež, in to so razne vrste Indanthren barva-nega sukna in tkanine, ki jih spoznate po tej Indanthren varnostni znamki lv. Drevnickä: Ljubo - avtomobilist Ljubo je bil dečko kakor veter. Ko je bil še v plenicah, se je ozrl za vsakim motornimi kolesom in za vsakim avtom ter brcal z nogama, da bi se bil skoraj izmuznil iz naročja. Ko je pa zlezel iz plenic in se učil hoditi, ga ni nihče več ugnai. Imel je zmerom potolčen nos, kolena vsa odrta in hlačke po trikrat na dan črne kakor dimnikar. Ko je bila nekoč pestunja z njim na igrišču, mu je neki deček posodil «sekirico® in je z njo vse popoldne norel po parku. Komaj je tisti dan prestopil domači prag, je začel moriti očeta, da naj mu kupi tako «sekirico». Po dolgem moledovanju jo je dobil, potem se je pa podil z njo kakor «vrag», tako je vedno dejala babica. Ko je pričel hoditi v šolo, je vrgel sekirico v kot — imel bi rad avto, pravi velik avto. Mamica ga je potolažila: «Ko boš velik gospod in si boš sam služil denar, pa si ga boš lahko kupil.» «Kdaj bom pa velik gospod, očka?» «Če se boš pridno učil», mu je odvrnil oče in se spet zatopil v časnik. «Ko bom velik gospod...», je ponavljal Ljubo, stopil k oknu in koprneče gledal za avtomobili, ki so drevili po cesti. «Toda jaz bi rad avto zidaj, ko sem še majhen gospod...», je mrmral in izginil iz sobe, še preden se je oče obrnil. Stekel je k babici. Ona mu bo gotovo prav svetovala, kako bi najhitreje dobil tak avto. Ali babica mu je prav tako odgovorila kakor očka: «Ko boš velik gospod, si ga sam kupiš!» «Kdaj bom pa velik gospod?» je nevoljno vprašal Ljubo. «Pridno se uči in ...» «Saj znam vendar že čitati in računati», je prekinil babico. «Do deset že», se je zasmejala babica. «Do dvajset! Poslušaj! Ena — dve — tri...» V prednji sobi je zabrnel zvonec in pretrgal Ljubovo sitnarjenje. Bil je pismonoša. «Pismo od strica», je zaklicala babica in se takoj potopila v čitanje. «To je srečno naključje, Ljubo, poslušaj! Stric se pripelje jutri k nam z avtomi!» «Babica! Z avtom! Joj!» je zavriskal Ljubo, pritisnil babici poljub na nos in odvihral iz sobe. Hitel je s to novico k očetu in materi. Tisto noč je Ljubo zelo nemirno spal. Premetaval se je po postelji in neprestano govoril v spanju. Nazadnje je — bilo je že proti jutru — utihnil, kakor bi odrezal. «Tu-tu-tu», se je oglasilo tik njegove postelje in prelep nov avto se je sunkoma ustavil pred presenečenimi Ljubovimi očmi. «To je tvoj avto, Ljubo! Pripeljal sem ti ga!» «Ljubi, dobri striček! Avto si mi pripeljal! Takoj se popeljem malo po mestu, da me vidijo dečki. Jutri se pa zapeljem z avtom v šolo! S svojim avtom, slišiš, mama?» je vriskal razigrani deček in — hop s postelje v svoj novi lesketajoči se voz! Mamica je pritekla in sklenila roke. «Ljubo, za božji čas. kaj pa počneš?» Pobrala ga je s tal in mu pihala novo bunko na čelu in mazala odrgnjeno koleno. Ljubo se je z odprtimi usti in z zmedenimi očmi oziral po sobi. «Kje je?» «Kdo?» «Avto. Moj avto. Striček mi ga je pripeljal in jaz se takoj odpeljem z njim v šolo.» «Ti moj mali avtomobilist, tebi se je samo sanjalo», sta se smejali mamica in babica, ki je ta hip stopila v sobo in vzela Ljuba v naročje. «In striček? Kje je?» «Pride, pride!» «Ali mi ga pripelje?» «Pripelje, pripelje!» «Kajne, saj sem že velik?» «Si, si, saj znaš že do deset šteti!» se je hudomušno zasmejala babica. «Do dvajset, do dvajset! Kar poslušaj! Ena — dve — tri — štiri...» Babica ga je položila nazaj v posteljo in pokrila. Mali avtomobilist je pa v sladkem polsnu štel: «... sedemnajst ... petnajst... osemnajst... dvajset...» In v novih sanjah, ki so mu zaprle veke, se je veselo zapeljal z novim avtom v šolo ... Tu-tu-tu. Stana \inšek: Dalmatinske Kiffer = 4. Delija. Srečno sta živela knez in kneginja. Ob sinjem morju se jima je dvigal stari dvorec, ves obdan z razkošnim vrtom; mnogo zemlje sta imela in mnogo ljudi. A višek sreče, biser radosti jima je bil sin edinec, mladi Delija. Zadnja zelena veja nekdaj mogočnega drevesa je bil Delija. In bil je lep, dober, hraber in velikodušen, kakor bi se bile strnile v njem vse najlepše čednosti ponosnih pradedov. Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil, in hvala mladega Delije se je širila kakor val po deželi. Po deželi, čez morje, do samega sultana- In mogočni sultan je pogladil sivo brado: «Haj-dite po Delijo, potrebujem jaz mlade junake, da se borijo zame in za blagor moje države!» Deliji še ni bilo petnajst let, ko so ga odvedli odposlanci mogočnega sultana; moral je v vojno. Trgalo se je staršem srce, ko so morali dati sina edinca. Delija je odšel in starši dolgov dolgo niso nič slišali o njem. Težila jih je žalost, težili samotni dnevi. A ne dolgo, in zopet jim je zasijala sreča: kneginja je povila hčerko. Starši so je bili iskreno veseli. Okoli vratu ji je mati obesila zlato verižico, na verižici zlato svetinji-co, zadaj na svetinjici je pa bilo vrezano njeno ime: Nevenka. Jutrnja zarja ni bila milejša od nje in vsak dan je postajala še lepša. Ljubša od zlatega sonca je bila staršem in čuvali so jo kakor zenico svojega očesa. Glas o njeni lepoti se je širil po deželi, širil se je čez planine in nekega dne, ko je mati z detetom v naročju na vrtu zaspala, ji je vila ugrabila hčerko. Potekala so leta, deset let, petnajst let, in Delija se je vrnil domov. Iz lepega mladeniča se je razvil lep mož, močan in stasit. Izpremenilo se je Deliji lice in telo, ni se mu pa izpremenilo srce: bilo je dobro in čisto, hrabro in velikodušno kakor nekdaj. Vzradostila sta se knez in kneginja ljubljenega sina, a tudi stara rana je iznova vzkrvavela: hrepenenje po dragi hčerki, davno izgubljeni, se je z novo silo oglasilo v materinem srcu. Da bi potolažila svoje ubogo srce, je rekla kneginja sinu: «Sokol moj sivi, sin moj predragi, pojdi in privedi mi hčerko. Milo mojo Nevenko, rodno tvojo sestrico, mi je odvedla vila; nikdar več je ne bodo videle moje oči. A ti si poišči nevesto, dobro in mlado, da prežene samoto z našega dvora, da v nji iznova vzbrsti naš stari rod.» In Delija ji je odgovoril: «Majčica moja, rad ti privedeni nevesto. Tam čez morje, v deželi Italiji, je mesto Milan. V mestu Milanu je star zlatar in njegova oči je tista, ki jo je izbralo moje srce. A tujec sem tam, nihče me ne poizna in starec mi je noče dati. A jaz ga ne bom več prosil — ugrabil jo bom!» Kakor je rekel, tako je storil. Odjadral je čez sinje morje, prijezdil v mesto Milan in ugrabil hčerko zlatarja, ki je šla rada z njim. Že sta se vračala, jezdila sta čez planino in prispela do kapelice. Delija je ustavil konja, hotel se je po- KREMA IDEAL (Pomladile kožo! Privoščite ji tudi ponoči pravilno nego. Elido Citron Cold Cream čisti in hran L kozo ter jo ohron svežo in čisto. . Če se pri pudranju napravijo okrog oči, nosa in ust majhne kepice, potem je to jasen dokaz, da manjka Vaši koži prava podlaga za puder. Ce pa namažete obraz s tanko, nevidno plastjo Elida kreme Ideal, tedaj se bo puder prav gotovo pravilno oprijel Vašega lica. Elida krema Ideal je idealna podlaga za puder. Vsebuje hamamelis, ki varuje in polepša kožo, zato je postala Elida krema Ideal pravo sredstvo za polepšanie, ki ga n» bi smela pogrešati nobena žena. LI DA i i/iui, če se puder dobro drži! ročiti s svojo drago, da jo kol svojo mlado ženo privede na domači dvor. Preden sta stopila pred svečenika, jo je vprašal, katerega rodu je. «Mili moj,» je tedaj vzdihnila mladenka, «kako naj ti povem, ko sama ne vem? Kar pomnim, sem bila pri starem zlatarju, toda on ni moj oče, to mi je povedal — več pa ne. Če bi le moja svetinjica znala govoriti — ta gotovo ve za skrivnost mojega rojstva.» Delija je pogledal zlato svetinjico, ki jo je bila deklica potegnila iz nedrij, spomnil se je, kaj mu je bila rekla mati, in snel pokrivalo z glave. Nato je pokleknil in zahvalil Boga, ki ga je izbral, da je našel rodno sestrico. Naenkrat je pa stala poleg zamaknjenega mladeniča svetla prikazen. «Ne 'boj se me,» je rekla s sladkim glasom, «vila s planine sem, tista, ki je pred leti odvedla dete. Prelepa je bila tvoja sestrica in jaz sem se bala, da bi ne postala krasnejša od mene. Gospod Bog pa ni dovolil, da bi ostala pri meni in se izpre-menila v vilo. Zato sem jo dala tujemu zlatarju, ko je potoval čez planino. Pol svojega zaklada sem mu dala. zlata in biserov, da je molčal in nadomestil deklici starše, katerim sem jo ugrabila. Ti jim jo boš zopet vrnil, ti boš popravil mojo krivdo: zahvaljen bodi, blagoslovljen bodi, Delija! Tudi tebi nisem dala čistega veselja: našel si sestrico — izgubil si nevesto. Toda poravnati hočem vso svojo krivdo, da bo tudi meni popolnoma odpuščeno. Glej!» In vila je vrgla svojo tančico čez belocvetoČo mirto. Pod vilinskim pajčolanom, je vz val o vilo, se prelivalo, se razgibalo in oblikovalo — in naenkrat se je izpod čarobne tkanine nasmehnil Deliji rajskomil obrazek. «Bodi srečen, Delija!» Vila je izginila. Delija je zavriskal, z eno roko je objel sestrico, z drugo pa nevestioo. Pripeljal ju je na dom in vsi so bili srečni. Marija Klemenčičeva: Žena Nad zasneženimi gališkimi polji plava srebrni mesečev srp in osvetljuje slike, polne strahot in prekletstva. Kri iz neštetih src je obarvala belino snega. Iz stotine grl umirajočih vro proseči in grgrajoči glasovi, ki se mešajo z rohnenjem topov... Nad gališkimi polji plava smrt. Neprestano padajo pod njeno koso nedolžne žrtve človekove samohotnosti... Daleč od tod, tam sredi Slovenskih goric, moli družina za očeta. Moli iskreno, iz vsega srca. Oči so široko in goreče uprte v Križanega. Čez dva dni je Fefa prejela pismo iz Gradca. Iz bolnice je bilo, kjer je ležal Franc z zmrznjenimi nogami. Tudi njega je poljubila smrt v tisti mesečni noči na galiških poljih. «Pridi!» je prosil. «Pridi hitro, da te bom še videl!» Bolečina se je zarezala v duše. Oči so zrle preplašeno in iskale pomoči druge v drugih ... V Maribor in v Gradec. Velik ovinek, dolga pot. Srce je vztrepetavalo in v duši so se kopičile same črne in težke, kakor mora težke misli. Vojaška bolnica — dolgi hodniki, ki so dišali po lizolu, beganje strežnic, stokanje ranjencev. Vprašala je po Francu. Znala je toliko nemško. Ležal je med mnogimi drugimi, bled, izmoz-gan, z vdrtimi očmi. Zagorele so mu, ko jo je zagledal. Objel jo je tesno in dolgo — brez besed. Šele čez nekaj časa se mu je izvilo: «Pa si le prišla!» In potem sta govorila o> deci, o polju, o domu, o vsaki malenkosti, na katero se je spomnil. In iz njegovih besed je še zvenelo upanje in vera. Dva dni je ostala. Njuni duši sta si bili blizu kakor nikoli poprej. Slovo, tisto težko slovo! In če je bilo zadnje? Zdravnik sicer ni izrekel tistega strašnega. Pa vendar —! Saj ni dosti utegnil. Čakali so ga že drugi. Nastopili so dnevi, kakor da sonce sploh ni bilo ustvarjeno. Franc je še pisal. Ne sam, tovariš mu je pomagal. Pa je potrkal neki februarski dan poštni sel na vrata in izročil brzojavko: umrl je ... Kakor da je za hip prenehalo biti srce vse velike kmetije. Potem je bolno zajokala Fefa, zavekalo je četvero drobne dece. Le najmlajše se je smehljalo v zibki. Hotela ga je imeti doma. Pa skrbi je bilo preveč za njeno strto srce. Preložila jih je na bratove rame. Sonce je sijalo, in kakor da je dih pomladi vel tisti pomladni dan, ko so ga pripeljali. V oknih in srcih kmetije pa je vladal mrak. Kakor mesečna je tavala Fefa okoli. Njena duša je bila brez misli. Šele tam na grobu, ko je prst votlo zabobnela na kovinsko rakev, se je zdrznila in njen krik se je zarezal v duše po-grebcev... Prišla je pomlad. Polje je klicalo roke, ki bi ga obdelale. Fefa pa se dolgo ni znašla. Redno je v nedeljo po maši odtavala na pokopališče, dolgo stala ob grobu in se pogovarjala z možem. «Čakam te, Franc. Ti nisi odšel za vedno. Nisi mogel tega storiti. Saj veš, da ne morem sama. Polje te kliče, deca te čaka. Kako bo z njimi, če ne bodo čutili očetove roke nad seboj? Franc, saj si nas imel rad! Tako je čakala Fefa moža. Njo pa je čakalo polje. Dolgo je minilo, preden so ga njene oči zopet zagledale. Takrai. se je zbudila v njenem srcu skrb in želja za delo. Hlapcev ni bilo, potegnila jih je vase vojna vihra. Sama je za-pregla Fefa konja pred plug in zarezala v prst globoko brazdo. Krepko je držala ročico, trdno je stopala za oralom. Mali Franček je poganjal. Njene oči so gledale strmo v brazde, v čelo se ji je zarezala guba. Njene misli pa so orale, se jale, žele in rezale deci kruha ... Fefa je postala neutruden delavec nt svoji zemlji. Roke so ji bile trde od žuljev, besede redke, a trdne, misli pa polne skrbi in načrtov. Pa je njeno polje vzcvetelo in njena deca zrasla. !2i~N \ KI Ženske so tvorne in nadarjene Neprijatelji ženskega pokreta citirajo še dandanes posebno radi naslov spisa prirodoslovca Moebija iz preteklega stoletja: «O fiziološki slaboumnosti žensk». Toda z vso to mržnjo in ironijo ne bodo ti zasmehovalci ničesar izpremenili na dejstvu, da je dandanašnja ženska prodrla v vse stroke človeškega ustvarjanja in se v vseh poklicih izkazala za enakovredno z moškimi. Le eno jim še dandanes očitajo tudi pravični moški: da imajo ženske premalo tvornega duha in iniciativnosti. Francoski ženski časopis se je potrudil dognati resnico in je prišel pri tem do znamenitih zaključkov, namreč, da je tudi ta trditev nepravilna. Ženske vseh časov so imele dovolj tvornega duha, marsikaj so ustvarile in izumile, imele so originalne misli in so večkrat prekosile celo moške svoje dobe. Samo po sebi se razume, da so manj izumile kakor moški, že iz tega preprostega razloga, ker so bile vse do nedavnih časov izrinjene iz javnega in praktičnega življenja. Toda že od začetka 19. stoletja raste zaznamek ženskih izumiteljev in zadnjih deset let so ženske izumile mnogo velikih reči. O tem priča tale zaznamek: Egiptski stari vek: Dve ženski sta odkrili zdravilne lastnosti rastlin. Rim: Pamphilia je izumila statve za izdelovanje svile. Babilon: Semiramis je izumila odvajalne kanale, tlakovanje cest in bojni voz, ki je imel za tiste čase nekako isti pomen, kakršnega ima dandanes tank. 12. stoletje: Sv. Hildegarda je uredila teorijo letnih časov, plime in oseke. 16. stoletje: Madame de Beausoleil, francoska rudninoslovka, je natanko dognala rudninsko bogastvo Francije. 17. stoletje: Madame de Maintenon si je pridobila pri Colbertu patent za peč. — Myrfrenna Benshoten je izumila na-prstnik. Vse življenje zdravi trdni * zobje ! Dvakrat dnevno po 3 minute pravilne nege -- odločuje o usodi Vaših zob! Kdor zjutraj -- zlasti pa zvečer -- redno uporablja Sargov Kalodont, skrbi za to, da ostanejo njegovi zobje ne samo bleščeče beli, temveč tudi brez zobnega kamna. Kajti le Sargov Kalodont vsebuje v Jugoslaviji sulJoricinoleat, ki uspešno deluje proti zobnemu kamnu. Zato uporabljajte samo Sargov Kalodont! SARGOV KALODONT Proti zobnemu kamnu 18. stoletje: Lady Mary Montague je odkrila še pred Jenner jem načelo cep-ljenja. 19. stoletje: Gospodična Linné, hčerka velikega prirodoslovca, je odkrila električne lastnosti rastlin. — Madame Mate je izumila pomorski teleskop, madame öuttileu umetni marmor, gospa Bloss šivalni stroj za kožuhovino, Marija Harel je iznašla sir Camembert (v Normandiji so ji postavili za to spomenik). 1809: Mary Kiss, Američanka, si je dala patentirati svoj stroj za tkanje slame. 1815: Mary Bush, Američanka, si je dala patentirati korzet. 1825: Gospa Merckl je izumila prve vžigalice. 1850: Elizabeta Smith iz Burlingtona USA je izumila stroj za košnjo trave, stroj za žetev in način za izpopolnitev kurjenja lokomotiv. 1890: Mrs. Batchet je izumila način, kako se da odpomoči, da ušesa ne štrle od glave. — Mrs. Henrieta Plum je izumila ventilator za železniške vozove, 1892: Mrs. Mary Burke, Američanka, je izumila brisače iz prožnega jekla. 1893: Luiza Dyer je naredila šolsko tablo, ki se sama briše. 1899: Carmen Sylva, romunska kraljica, je izumila pisalni stroj, ki ne dela ropota. 20. stoletje: 1900: Madame Marie Currie je odkrila radij. 1908: Belgijska princesa Štefanija je skonstruirala podložek, ki ohrani omake tople. 1909: Ida Nortonova, Američanka, je izumila polico z odprtinami, kamor se vlagajo jajca. 1924—1934: Madame Frouin je izumila hišo samo z eno sobo, ki se da poljubno razširjati in izpreminjati. — Madame Attenout je izumiteljica bridge-vili blokov. — Madame Beauhain je skonstruirala raztezno čašo za jajca. — Madame Valentine je izumila zobno ščetko, ki si sama avtomatično razdeljuje zobno pasto ali zobni prašek. — Madame Bilotte je izumiteljica prav posebne glave za pipe. — Madame Pianelli je izumila aparat, ki onemogoča prevare pri polnjenju steklenic. — Madame Duchauffour je izumila novo pero za ribiče, madame Carard pa avtomatični kazalec smeri za avtomobile in druga vozila. — Gospodična Lejeune je izumiteljica novih iztikal za električni tok. — Gospa Ries in gospodična Brown sta izumili prstan, ki lahko rabi tudi za zaponko in iglo, gospodična Quentin napravo za hitro orientiran je v velikih mestih, trgovskih zavodih itd., madame Donett varnostno napravo za letala. — Madame Guillett je izumiteljica aparata za prebiranje krompirja. 1934: Gospodična Biguet je izumila pred ognjem varno obleko, ki jo je v Lillu sama predvajala, in svoje SOS granate, ki dajejo svetlobne in dimaste signale. — Gospodična Germaine Gour-don de Montmorency je napravila aparat za pokončavanje komarjev, ki uporablja ultravioletne žarke. Do tod sega francoska statistika, ki nam podaja že jasno sliko: ne, ženske so zares tudi za izume nadarjene, o fiziološki slaboumnosti se pri njih odločno ne more govoriti. ^€NA IN T U K I Mnogo naših žena je že spoznalo, da nudi tujski promet kaj lep postranski zaslužek. Slovenija je tako lepa, da skoraj ni kraja, kjer ne bi moglo uspevati letoviščarstvo. Na žalost še nimamo toliko urejenih razmer, da bi imeli vsi kraji dobro električno razsvetljavo, dobre in zdrave vodovode in lepe, zglajene ceste, ki pospešujejo avtomobilski in s tem letoviščarski promet. Gospodinja, ki želi sprejeti letovi-ščarje pod svojo streho, mora najprej dobro pregledati hišo. Ne gre, da tujcu drago zaračunamo prenočišče, če mu ne moremo ničesar nuditi. Prvi in glavni pogoj za prijetno bivanje v letoviškem kraju je zdrava pitna voda, čista in svetla soba, dobra posteljnina, izkratka, snaga povsod! Slab vtisk napravi na letoviščarja, če ga peljemo k zanemarjeni umazani hiši, češ, tu bo dobil primerno sobo. Hiša naj bo tudi od zunaj lična. O Veliki noči naši kmetje po navadi belijo svoje hiše. Ta strošek ni tako velik, spreten gospodar si sam oskrbi apno in z domačimi prebeli hišo. Okenske okvire umijemo, steklo v oknih prav tako in okensko polico okrasimo z nageljni, z rožmarinom ali s podobnimi domačimi cvetlicami, ki dajo hiši prijazen videz. Gorenjske hiše so prav zaradi nageljnov in zaradi svojih snežnobelih zidov zaslovele. Sobo, ki smo jo namenili tujcem, preslikamo s svetlo, prijazno barvo. Temna barva in gosti vzorci v stenski slikariji napravijo sobo majhno in temno. Ne mislite, da se bo letoviščar ujedal, če bo soba samo pobeljena. Narobe! V pobeljeni sobi se bo letoviščar prav dobro počutil, vam pa beljenje ne bo napravilo velikih stroškov. Če nam denarna sredstva dovoljujejo, da sobo poslikamo, izberimo svetlozeleno, svetloru-menkasto, svetlorožnato ali pa prav svetlomodro barvo. Strop naj bo popolnoma bel, za okrasek je pa lahko ozka bordura v temnejši barvi. Najlepše slikana soba pa napravi slab vtisk, če rojijo v nji muhe in komarji, ki motijo njenemu prebivalcu spanje. Paziti moramo, da ne izberemo za letoviščarje sobe, ki je obrnjena proti hlevu ali gnojišču, ker bo potlej v sobi zmerom vse polno muh in podobnega mrčesa, razen tega pa bo v sobi tudi neprijeten duh. Na kmetih se je časih težko ubraniti mušje nadloge, in če leži hiša v bližini vode, se tudi komarjev ne moremo ubraniti. Spretna gospodinja naj kupi za majhen denar nekaj metrov gaze ali or-gandija in naj ga napne čez okna od nohanje strani, kakor smo to pokazali v našem gospodinjskem koledarju iz predlanskega leta. S tem prepreči, da bi mogle muhe, komarji in podoben mrčes v sobo, čeprav je okno ves dan na stezaj odprto. Organdi pa propušča zrak in v sobi ne bo nikoli soparno ali temno. Razumljivo je, da mora biti organdi ali gaza bele barve. * Kakor smo že omenili, je zelo važno, katero sobo izberemo za letoviščarje. Pri izbiri se moramo ozirati na razgled. Le-toviščarju ne bo prijetno, če vidi s svojega okna samo v temno dvorišče, če ima tik pod seboj kovačnico ali kako podobno delavnico. Posebno navdušen pa tudi ne bo, če mu bodo pod oknom neprestano kokodajsale kokoši in ga bo petelin na vse zgodaj že dramil iz spanja s svojim kikirikanjem. Perutnina je pri hiši koristna, tudi letoviščar se je ne bo branil, če bo pečena ležala pred njim na mizi — a v vsaki drugi obliki mu bo zoprna. Zato je dobro, če si gospodinja o pravem času oskrbi primeren ograjen prostor za perutnino, ki bo dovolj oddaljen od tujske sobe. Zavese v sobi naj bodo svetle, če so okna majhna. Pri večjih oknih pa lahko izberemo vzorčasto blago. Prt na mizi je lahko iz istega blaga kakor zavesa. Tako dobi vsa soba enotno lice. V «Ženi in domu» smo prinesli ljubek vzorec za prt iu zavese iz pepitakretona v belo-modri barvi. V oglih namiznega prta in v borduri zaves so bili všiti rdeči srčki. Tak prt in take zavese so prav hvaležne, ker se ne zamažejo tako hi- NOVI Pozor, absolventke učiteljišč! Vsak dan lahko slišimo tožbe absolventk učiteljišča: «Šest let je že, kar sem maturirala, in še zmerom nimam službe!» Čeprav imamo v Sloveniji še zmeraj premalo šol in nam skoraj na vseh ljudskih šolah primanjkuje učnih moči, je vendarle dosti brezposelnih učiteljic. Mnoge čakajo nekaj let, potlej se pa poročijo. Nekatere izkušajo dobiti službo v pisarnah, a zadnja leta se tudi v trgovskem svetu vrata vse bolj zapirajo. Nekatere se učijo šivanja ali kake podobne obrti, mnoge, žal premnoge pa čakajo in čakajo in se ne morejo znajti. Počasi postanejo malodušne, skrb za bodočnost jih prezgodaj postara, a pomagati si ne znajo in ne morejo. Predvsem ne smemo postati maloduš-ni! Stari pregovor «Korajža velja!» se je še zmerom obnesel. Treba je poiskati novih poti. V dnevnikih beremo lahko mnogokrat oglase, kjer iščejo gospodinje in matere izobražene varuhinje in vzgojiteljice. Absolventka učiteljišča, ki ima veselje do vzgajanja mladine, naj izkuša dobiti službo vzgojiteljice. Ker pa je preveč brezposelnih učiteljic in premalo praznih mest vzgojiteljic, je treba iskati še kake nove, a vendar sorodne poti. Veliko mater poznam, ki zaradi go- tro, hkrati pa napravijo ljubek vtisk. Kreton ni drag in vsaka gospodinja, ki je količkaj spretna v šivanju, si lahko za majhen denar sama napravi primerno garnituro zaves in prtov za tujske sobe. Če katera izmed naročnic želi krojno polo z opisanim prtom, naj sporoči svoj naslov. Poslali ji bomo krojno prilogo proti majhni odškodnini. Važno poglavje v letoviščarski sobi je dobra razsvetljava. Pomisliti moramo, da se mnogim letoviščar jem zvečer ne mudi preveč v posteljo, da radi berejo ali pišejo pisma, da je včasih vreme slabo in so tako navezani na svojo sobo. Če nimamo električne razsvetljave v kraju, moramo opremiti sobo z dobro petrolejno stropno svetilko, ne smemo pa pozabiti postaviti še posebno svetilko na posteljno omarico. Mizo postavimo v sredino sobe in tako gost lahko piše in bere ob dobri razsvetljavi in ne bo postal malodušen, če bo zunaj slabo vreme. Petrolejke moramo vsak dan skrbno osnažiti, to se razume samo po sebi. Svetilka mora imeti seveda tudi primeren senčnik. Prav ljubki in poceni so senčniki iz pergamentnega papirja, ki jih spretna gospodinja sama napravi. Če pa hočemo žrtvovati tujski sobi več truda, si napravimo senčnik iz svile, kakor smo že večkrat pokazali v «Ženi in domu». (Dalje prihodnjič.) spodinjskih poslov ne utegnejo z otroki na izprehod. Kako rade bi pošiljale otroke vsak dan na zrak in solnce, pa jim delo tega ne dovoli in nimajo nikogar, da bi jim lahko zaupale svoj naraščaj. Mislim, da bi se prav dobro obneslo, če bi mlada absolventka učiteljišča, ki ima dovolj samostojen nastop in dovolj avtoritete, izkušala dobiti zaposlitev kot spremljevalka otrok. Ker pri eni družini ne bo mogla dosti zaslužiti, lahko sprejme v skrbstvo po več otrok, ki jih potlej ob lepih dnevih vodi popoldne na izprehod. Matere bodo takemu strokovnemu vodstvu rade zaupale svoje malčke. Tri ali štiri otroke od štirih do šestih let bo lahko vodila na izprehode. Med potjo jim bo pripovedovala povestice, jih učila šteti in jim potrpežljivo odgovarjala na njih vprašanja, matere pa bodo vesele, da so njih otroci dve ali tri ure na solncu in svežem zraku. Tu gre zlasti za uradniške družine, ki ne morejo vzdrževati vzgojiteljice za ves dan ali celo z vso os-krbo. Če pa sprejme absolventka učiteljišča otroke dveh ali treh uradniških družin za popoldanske izprehode, ki jih združi eventualno še s poučevanjem kakega tujega jezika, se ta izdatek razdeli na dve ali tri družine in marsikatera mati se bo za to idejo navdušila. Absolventka pa bo na ta način lahko zaslužila toliko, da bo vsaj skromno živela. Veseli bomo, če sino s svojim člankom pokazali kateri izmed mnogih brezposelnih učiteljic novo pot. In še prav posebno zadovoljni bomo, če nain bo pozneje poročala o svojih uspehih. a può ÜB kOMM ^ßoMowii, 'n ' fyäfianl B. Horvat: Smernice za vzgojo (Nadaljevanje.) Za pridnega otroka je dovolj, če ga vprašamo: «Ali imaš nalogo?» Manj marljivega otroka pa moramo že povprašati, kaj ima za domačo nalogo in aii jo je naredil. Ali: šola hoče privzgojiti otroku čut dolžnosti, ko zahteva od njega, da prihaja točno v šolo. Dom lahko podpira šolo s tem, če otroku omogoči, da pride točno v šolo in mu ne dovoli, da bi zaradi malenkostnega vzroka ostal doma. Ali: učitelj kaznuje otroka, ker ni izpolnil svojih dolžnosti. Če starši to zvedo in če samo rečejo: «Prav ti bodi! Zaslužil si kazen», že podpirajo šolo. Nasprotno pa ne delajo prav starši, ki ščitijo otroka in se vznemirjajo zaradi učiteljevega ravnanja. S tem ne uničujejo v otroku samo čuta za dolžnost, ampak rušijo tudi spoštovanje in ugled učitelja. Dom lahko uniči vzgojni vpliv učiteljevega postopanja. S tem lahko popolnoma uničimo učiteljev ugled. Dober vzgojni vpliv pa ne more imeti oseba, ki nima ugleda in ki je otrok ne spoštuje. Vpriča otroka ne smemo kritizirati njegovega vzgojitelja in presojati njegovega ravnanja. Kadar otrok zamudi šolo, naj vselej po pravici pove, zakaj je zamudil. Doma pa večkrat naučijo otroka, kaj naj pove, da se opraviči. Tudi to je narobe. Pravilno je, če starši razodenejo učitelju otrokove napake in dobre lastnosti, da tudi on pomaga z dobro voljo in pozornostjo1 iztrebiti slabe navade otroka, dobre navade pa negovati in izpopolnjevati. Tovariši in okolica. Otrokovi tovariši imajo velik vpliv na njegov duševni razvoj. Posebno se kaže ta vpliv pri vzgoji otrokove volje. V občevanju s tovariši se razvije v otroku nagonsko posnemanje. To občevanje mu daje priliko, da poizkuša storiti to, za kar doslej v sebi ni čutil dovolj sposobnosti, in da napne vse svoje moči, da premaga težave. V družbi tovarišev, s katerimi se igra, se razvije v otroku čut skupnosti, kar je gonilna sila mnogih dobrih dejanj. Tudi se razvija v njem tekmovanje, kar mu je lahko v velik prid, lahko pa vzbudi v njem tudi zavist, casti-hlepnost in maščevalnost, in to je slaba stran tovarišije. Kljub temu, da si otrok dosti slabih lastnosti lahko prisvoji z občevanjem od svojih tovarišev, ga vendar nie smemo odvračati od njih. Dobrih lastnosti, ki mu jih nudi občevanje s tovariši, ne moremo z ničimer nadomestiti. Slabe vplive pa lahko preprečimo, če nadzorujemo otrokovo družbo. Spoznati moramo najprej otroke, s katerimi se naši otroci družijo, in njih last- nosti, in če vidimo, da to ni primerna družba zanje, jih ne pustimo v njih družbo. Vsa človeška družba je otrokova vzgojiteljica. Od družbe ne smemo odtegniti razvijajoče se človeške duše. Sorodniki, znanci, tovariši, vsi vplivajo na vzgojo otroka, samo da nekateri v dobrem», drugi pa v slabem smislu. Zato naj ne bodo domača vrata odprta lahkomiselnim sorodnikom in tovarišem, ampak ljudem lepih svoj-stev in vzvišenih idej, na katere vsakdb s spoštovanjem gleda. Izbira poklica. Ko smo si izbrali poklic, smo si usmerili tudi svoje življenje. Kdor si brez pomisleka izbere poklic, tega življenje je prisiljeno, težko breme, kratko in malo, zgrešeno življenje. Človek pa, ki je zgrešil svoj poklic, opravlja svoje delo malomarno in brez veselja ter škoduje sebi in vsej človeški družbi. Največ ljudi ne vodijo pri izbiri poklica zmožnosti in veselje, ampak sebični nameni. Vsakdo bi rad lahko-, gosposko in udobno živel, le malokdo se navdušuje za vzvišene cilje. Kdor hoče svoje dolžnosti zvesto in z ljubeznijo izpolnjevati, naj si izberi poklic, za katerega čuti sposobnost. Preden si ga pa izberemo, dobro pre-iščimo samega sebe, šele potem se odločimo. Premislimo, kakšen vpliv ima na nas svet, to je, ljudje s svojimi napakami in nazori, kaj je lahko nevarno za nas, koliko smo samostojni, kateri poklic nas najbolj veseli, kateri se najbolj zlaga z našimi zmožnostmi in kateri bi nam lahko nudil zadovolj-nost za vse življenje. Kako pripravimo za dojenčke sadne soke in zelenjavo Povedali smo že na tem mestu, da mora dobivati dojenček, kadar ima tri mesece, sadne sokove in zelenjavo ko i dodatno hrano. Prvo, kar dobiva, je li-monov in pomarančni sok. Iz limone ali pomaranče iztisnemo sok, ga precedimo in osladimo ter dajemo dojenčku z majhno žličko. Limonov sok lahko zmešamo s prekuhano ohlajeno voi:o ali pa z lahkim kamiličnim čajein. Soka iztisnemo samo toliko, kolikor ga otrok potrebuje, najprej eno do dve žlički, pozneje pa vedno več. Šele ko je otroku pet mesecev, mu damo lahko ves sok od ene pomaranče. Ostalo limono ali pomarančo shranimo pod kozarcem na hladnem prostoru. Če iztisnemo več soka, kakor ga potrebujemo, ga ne smemo hraniti. Postani sok se pokvari in otroku lahko škodi. Ko ima dojenček štiri mesece, mu začnemo dajati tudi sok od surovega rdečega korenja ali paradižnika. Korenje najprej dobro umijemo in očistimo, potlej ga nastrgamo in precedimo sok skozi čisto platneno krpo. Prav tako pretlačimo tudi paradižnike in nastrgano jabolko. V tej starosti začnemo otroku dajati tudi špinačo. Špinačo dobro operemo in skuhamo, če le mogoče v sopari, drugače pa v nekaj žlicah vode. Kuhano špinačo pretlačimo s tekočino vred in zamešamo vanjo za lešnik presnega masla. S šestim mesecem dobiva dojenček tudi nastrgano jabolko. Skraja nastrgano jabolko še pretlačimo skozi sito, pozneje pa mu dajemo samo nastrgano jabolčno meso. Če imamo v kuhinji oster, droben strgalnik, lahko nastrgamo tildi lupino, seveda pa moramo jabolko prej dobro umiti in zbrisati. S šestim mesecem dobi otrok tudi že krompir, korenje, kuhano solato, kar-fijolo in kolerabo. Zelenjavo očistimo in dobro operemo. Kuhamo jo z majhnim pridatkom vode, še bolje v sopari, da se toliko omehča, da jo moremo pretlačiti skozi sito. Nežna zelenjava bo kuhana v nekaj minutah. Z doigim ku hanjem uničimo precej vitaminov, ki jih otrok potrebuje. Nato zelenjavo pretlačimo skozi sito, vode, v kateri se je kuhala zelenjava, pa ne smemo odliti, ker je v nji mnogo rudninskih soli, zato dajmo že skraja samo toliko vode, kolikor je zelenjava potrebuje, da se ne prime. V pretlačeno zelenjavo denemo za lešnik presnega masla, ki naj se v nji raztopi. Masla ne smemo prej topiti na štedilniku, ker s tem uničimo vitamine, ki jih ima presno maslo obilno v sebi. Namesto presnega masla lahko vzamemo tudi sladko smetano. Dojenčku lahko dajemo tudi po več zelenjav hkrati, n. pr. korenje, krompir in karfijolo. Najprej skuhamo korenje, ki se bol j počasi kuha, pozneje dodamo še krompirja in karfijole. Poleg jabolk lahko dobi otrok še drugo sadje, 11. pr. marelice, češnje, češplje, grozdje, jagode, kar pač imamo, med nastrgano sadje pa lahko nadrobimo še kos pre-pečenca ali dober piškot. V desetem mesecu dobi otrok sladko zelje, ohrovt, repo, grah. Vse te zelenjave pripravimo prav tako, kakor smo zgoraj opisali. Kompotov ne kuhajmo, če ima otrok rad surovo sadje, ki je mnogo bolj zdravo. Če otrok ne mara surovega sadja, potlej mu skuhajmo kompot, vendar ga pa moramo pretlačiti. Če otrok kakšno prikulio odklanja, ga ne silimo z njo, dajmo mu drugo, čez nekaj časa poizkusimo spei s prve. Če je še vedno ne mara, gotovo ne prija njegovemu želodčku. Ko ima otrok eno leto, sme jesti vse prikuhe. Dokler otrok ne zna žvečiti, moramo vse prikuhe pretlačiti. Zelenjave v kosih otrok ne more prebaviti in mu nič ne koristi. Po nepotrebnem mu tako obtežujemo želodček. ki se večkrat zaradi tega pokvari. Prav iz tega razloga imajo nekateri otroci v prvih letih težave z želodcem, večkrat jih grize in napenja, zaprti so, pozneje jih pa spet muči driska, ki ji ne vemo vzroka. Tega so največkrat krive matere, ki si ne vzamejo dovolj časa, da bi otroku pravilno pripravile zelenjavo. Kolikokrat valijo matere krivdo za zavijanje dojenčka na gliste, pa je kriva samo neprimerna hrana. Otrok mora že zgodaj dobivati zelenjavo in sadje, ker potrebuje za pravilno rast rudninskih soli, zlasti železa, apna in vitaminov. Nepravilno je, če kuhamo zelenjavo za otroka v goveji juhi, ki jo pripravljamo za odrasle. Julia potegne iz zelenjave soli, z dolgotrajnim kuhanjem uničimo mnogo vitaminov, in otroku ne ostane drugega kakor težko prebavljiva staničnina. Lahko uporabimo tudi zelenjavo iz juhe, vendar pa ji moramo dodati surovega soka od korenja ali kake druge zelenjave. Prikuh, ki jih pripravljamo za dojenčke, ni treba soliti, otrok soli prav nič ne pogreša, čini pozneje jo dobi, toliko bolje zanj. Saj zdravniki vedno bolj priporočajo neslano hrano. Vsaka mati bo gotovo vedela, da so silno škodljive tudi razne začimbe, kakor n. pr. paprika, poper, kis in druge take reči. Mati naj ne daje pokušati Poizkusite novi Cutex-lak za nohte! Namažete se na lahko. V steklenički se ne zgosti. Elegantne dame dajejo povsod prednost novim skladnim barvam. »Rust«. »Old Rose« In »Robin Redt. CUTEX TEKOČI LAK ZA NOHTE otroku začinjenih jedi, zakaj nekaterim otrokom so prav všeč in se pozneje ne marajo več zadovoljiti s svojo lahko hrano. Malo česna ali malo stolčene ku -mine in janeža pa otroku časih v pri-kuhi prija in mu ne škodi. V prihodnji številki bomo povedali, kako je treba pripraviti juhe za dojenčka. (a. b. c.) kako naj /r VrDlTM O pijačah Kako škodljiv je alkohol v svojih po sledicah, če ga kdo preveč zaužije, ve vsak pameten človek. Dolžnost vsakega izobraženca je, da se pridruži borbi pioti prevelikemu uživanju alkoholnih pijač. Dokler primanjkuje toliko otrokom mleka za vsakdanjo hrano, moramo pijančevanje samo obsojati. Dandanes ne vidimo v možu, ki na dušek izpije liter vina, junaka, temveč le nedostojnega člana človeške družbe. Izobraženci, zlasti pa še ženske, se ogibajo ljudi, ki se radi opijejo. Družanost je mogoča tudi brez alkoholnih pijač. Le poglejmo kdaj v naše posebno pa zvečer: Chlorodont-zobna pasta letoviščarske kraje. Mnogokrat bomo lahko opazovali veselo smučarsko družbo, ki se zadovoljuje s čajem. Časih se pa le zgodi, da pridemo v družbo, kjer se iz vljudnosti ne moremo ogniti pitju alkoholnih pijač. Toda s tem še zdavnaj ni rečeno, da bi se morali opiti! Navada, da kozarec izpraznimo do dna, če smo komu napili, se je preživela: zdaj zadostuje, da napravimo samo požirek. V družbi dobro vzgojenih ljudi se ne bo nihče norčeval, če kdo alkoholnih pijač sploh ne pije. Med naraščajem se močno širi odpor proti alkoholu, saj dobimo danes ta dan med akademiki že mnogo abstinentov. V borbi proti alkoholu je šport naš največji zaveznik. Kadar se mladi ljudje snidejo, naj ne bo pijača glavna točka programa, temveč naj bo le v osvežilo in okrepčilo. Če pridemo v goste in nam postrežejo s pijačo, je dobro, da vemo osnovna pravila, kako jih zauživamo. Kako točimo? Če odpremo steklenko vina, moramo zgornji rob vratu z vogalom čiste ser-vijete dobro zbrisati. Nato natočimo nekoliko vina najprej v svoj kozarec, da ne dobijo drugi kakih smeti, ki so morda ostale od zamaška v steklenki. Če pa imamo na mizi odprto vino ali pa pivo, natočimo najprej drugim in šele nazadnje sebi. Vsak kozarec napolnimo le za dober prst pod robom. Če natočiš gostu kozarec prav do roba, ga spraviš samo v zadrego. Bal se bo nesti kozarec k ustom, češ, zdaj in zdaj se mi bo zgodila nesreča, ali bom polil prt ali soseda ali pa svojo boljšo obleko! Zadnji ostanek vina ali piva v steklenici natočimo sebi. Natakanje prepuščamo zmerom gospodom. Če ne želimo več pijače, odmaknemo kozarec in prosimo gospoda, ki toči, naj nam ga ne napolni več. Ne smemo pa v takem primeru položiti roke na kozarec. Vljuden in dobro vzgojen gospod ne bo po sili natakal ženskam vina, če vidi, da se ga branijo. Kako držimo kozarce? Kozarec s podstavkom primemo za stebelce, ki veže kelih s podstavkom, ne pa za kelih! Kozarec z ročko primemo za ročko. Kozarec brez podstavka in brez ročke primemo pod sredino, torej za spodnjo polovico. Pri tem ne smemo odkrečiti mezinca od ostalih prstov. Okrečen mezinec napravi kaj gizdalinski vtisk! Kako trčimo? Če s kozarci trčimo, dvignemo svoj kozarec in se z njim na lahno dotaknemo sosedovega, da zazveni. S kozarci za pivo ali liker v splošnem ne trkamo, temveč kozarec samo dvignemo in na- Veramon-ovitek z Z tabletama Ta zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se boste o naglem učinku pri glavobolu, zobobolu in bolečinah zaradi ran. VERAMON Cevke z 10 In 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama Oglas reg. pod S. Br. 25.409 od 4./X. 1937 zahteva prožnost, pogum in tudi popolno zdravje. Komaj smo se prebudili iz začudenja, že slišimo ropot motorja, ki je poganjal letalo gospe Lindberghove na poti okrog sveta. Zdaj nas gleda lepi junaški obraz zdaj že mrtve «leteče učiteljice» miss Earhardtove, ki je pravkar dokončala enega izmed svojih ve- zdravimo s primerno besedo, preden iz-pijemo. Ko smo pijačo izpili, postavimo kozarec nazaj na svoj prostor, to je na desno od krožnika. Kaj bi rekle naše^babice? Filmska družba kaže v novem žur-nalu novo generacijo žen v najrazličnejših strokah dela in sporta. Sedimo v prijetni tišini, gledamo na platno in pred očmi se naglo vrstijo žene in dekleta vseh dežel in svetovnih strani. Ravno nastopa ameriška plavalka v tekmi za nov rekord in brž nato skakalke, ki neizrečeno elegantno skačejo v vodo, kar Pošljem Vam prav rad vzorec, če pošljete svoi naslovtvrdki Ljudevit Schön, Zagreb, Jelaiičev trg. 1 ter priložite Din. 3.— v poštnih znamkah za poštnino. Scherkovi Nasveti Puder, ki se obdrži, je «Scherkov Mysticum puder ». Ta puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhteč. Prekrasna usta po obliki in barvi da Scherkovo rdečilo za usta, ki pa ni kričeče. Gospa! mnogo bolj Vas bo ljubil, če mu ublažite neprijetnosti pri britju. Nabavite mu «Tarr vodo», ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč naprevi kožo ludi gladko in oežno. "'»^"VtazsSAerkovovodo.Dob.se negovali obraz s o 35 - 56 - itd. "tokovnih prodajalnah za ceno Din.18 -, 35. JSCMERK Paris • NEW YORK likih letov. Na belem platnu beži sonce in poletje; kakor bi trenil, smo pri zimskem športu in občudujemo drsalne umetnice, ki plavajo kakor baletke po gladkem ledu. Potem se pojavijo ženske v prilegajočem se kroju — to je skupina hitrih drsalk, ki tekmujejo kakor moški. Smučarke drevijo po sneženi plani in skačejo s skakalnic. Ženske se odlikujejo tudi v lahki atletiki, mečejo disk in kopje. In avto in motocikel? Tudi tu ne zaostajajo za moškimi. Ta pogum že sam na sebi napoveduje, da dobivajo in bodo dobivale ženske tudi pri delu mesta in položaje, ki so jim bili nekoč zaprti s sedmimi ključavnicami. In zaradi tega niso nič slabše. O gospe Lindberghovi vemo, da študira skupaj s svojim možem načrte novih letal, da neumorno proučuje tehni-ške_ konstrukcije, toda vemo tudi, kako skrbi za svoje gospodinjstvo in za svojega otroka, kako se mu žrtvuje. Ne recite, da je to izjema. Je sto tisoč žen, ki opravljajo odgovorno delo in se posvečajo svojemu poklicu, a pri tem vzgajajo tudi otroke, in ne moremo jim ničesar očitati. Mnogo je dovtipov, češ da so žene prav za prav lutke, ki podlegajo samo muhavosti mode. Tudi take so, toda med moškimi so tudi podobni primeri. Večina pa je drugačna tako pri ženskah, kakor pri moških. Mamica! Vaš dojenček potrebuje za razvoj svojega ogrodja krepko, toda lahko prebavljivo naravno dopolnilo materinemu mleku. DAJTE MU ŽIKIN SPECIALNI S T E|R ILIZI RA NI ZDROB ZA DOJENČKE IN BOLNIKE. Dobite ga pri svojem špeceristu, lahko pa ga naročite tudi pri nas. 3/4 kg pošiljka, ki zadostuje dojenčku za dobo 3—4 t dnov, stane s povzetjem Din 24-50. Pražarna Žika, Ljubljana ospodinjstvo Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Špinačna juha. 2. Nasoljen jezik (190). Krompirjev ali grahov pire. Kompot iz rabarbare. Zvečer: Pljučka v omaki. Kruhovi cmoki. Torek. Opoldne: 1. Goveja juha z možganskimi žličniki. 2. Govedina. Krompir v omaki. 3. Kruhov puding (432) s šodojem. Zvečer: Krompirjevi štruklji (252). Solata. Sreda. Opoldne: 1. Ričet. Kislo zelje. 2. Palačinke. Zvečer: 1. Prekajena svinjina (iz ričeta). 2. Kava. Četrtek. Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Dušen koštrun. Močnati žličniki. 3. Pomaranče. Zvečer: Šunkov puding. Gobova omaka. Petek. Opoldne: 1. Belušna juha z rižem. 2. Pečena riba (124). Mešana solata z majonezo. 3. Sirov narastek. Zvečer: Ajdovi žganci. Kislo zelje. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha s tritati. 2. Govedina. Krompirjevi svaljki. Vinska omaka. Zvečer: Riž z gobami. Solata. Nedelja. Opoldne: 1. Perutninska ragu-ju-ha. 2. Preslaninjena pečena kokoš. Dušen riž. Pesa. 3. Zamorec v srajci. Zvečer: -. Narezane safalade v solati. 2. Špinača z ocvrtimi jajci. Velikonočna nedelja. Opoldne: 1. Gorčični krompir s slaniki (predjed). 2. Pomladanska juha (45). 3. Nadevane telečje prsi. Mešana solata. Potica. Zvečer: i. Šunka. Nadevane jajčne košarice. Hren. 2. Potica. Čaj. Opomba. Številke v oklepaju pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham». Za ležeče natisnjena jedila prinašamo recepte. Možganski žličniki. 10 dkg možganov osnažimo, sesekljamo in nekoliko prepečemo na masti, na kateri smo prej zarumenili malo drobno sesekljane čebule. Posebej vmešamo 2 dkg masti, pridenemo 1 jajce, drobno sesekljanega peteršilja, soli, popra in približno pest drobtin. Iz te zmesi zajemamo žličnike in jih skuhamo v juhi. Šunkov puding. K kg šunke ali prekajenega mesa drobno sesekljamo in mu lahko primešamo tudi nekoliko sesekljane surove teletine. S koščka kruha obrežemo skorjo in namočimo sredico v mleku ter jo v njem dobro prevremo in ves čas pridno mešamo. Ko se zmes ohladi, ji pridenemo sesekljano meso, 2 žlici presnega masla, soli, drobno sesekljanega peteršilja, popra, 3 rumenjake in sneg iz treh beljakov. To zmes stresemo v dobro pomazano (s presnim maslom) posodo za pudinge in jo kuhamo eno uro v sopari. K pudingu serviramo gobovo omako. Belušna juha z rižem. Riž skuhamo v goveji juhi. Posebej skuhamo v slani vodi četrt kg belušev, jim potem porežemo vršičke, ostali del belušev pa pretlačimo. Nato pridenemo kuhani juhi z rižem . beluševe vršičke, drobno sesekljanega peteršilja, pretlače-ne beluše in zvrhano žlico nastrganega parmezana ter jo osolimo in opopramo. PARFUM FORVIL PARIS P&dusr- ! Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol Kaj bi temu rekle babice? Nekatere se morda nad tem spotikajo. Toda, hvala Bogu, je tudi že mnogo babic, ki razumevajo nove oblike in dolžnosti življenja. Spomladi Vas polepšavajo kreme „lil I0]B ' ki hranijo, zdravijo in tonizir.jo kožo. Crema universal „La Toia" za stalno uporabo / Crema sin grasa „La Toja" (suha) / Crema normal „La Toja" (mastna) / Cold Cream „La Toja" (mastna, hranilna) Preparate ,.La Toia" dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah / Generalno z?stopstvo za Jugoslavijo: „CHBMOTECHNA", družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg to, Mešana solata z majonezo. K kg drobnega fižola, Vi kg leče, Vi kg krompirja, 1 peso in i cvetačo skuhamo vsako posebej. Nato naredimo majonezo takole: 3 v trdo kuhane rumenjake, 2 sesekljani kisli kumarici, 2 dkg kaper in 3 sesekljane sardelice dobro premešamo. Tej majonezi primešamo kuhano sočivje in zelenjavo, začinimo vse skupaj kakor vsako solato, zložimo v obliki grmade v plitvo skledo, ki jo ob strani in po vrhu okrasimo z majonezo ter s peso in cvetačo, ki smo ju bili prej odvzeli v ta namen. To solato naredimo lahko že prej ta dan in naj stoji do drugega dne na hladnem. Sirov narastek. 10 dkg presnega masla, 4 rumenjake in 10 dkg sladkorja dobro vmešamo. Potem dodamo 10 dkg pretlačenega sira, 10 dkg poparjenih olupi jenih in zmletih mandeljnov, nazadnje pa še sneg iz 4 beljakov. To zmes stresemo v dobro po-mazano kožico in jo spečemo. Proti kraju polijemo narastek z mlekom in ga_ porinemo še za nekaj časa v pečico. Ko popije mleko, je pečen in bolj sočnat. Preslaninjena pečena kokoš. Mlado kokoš znotraj in zunaj osolimo in pomažemo z oljem ter ji preslanini-mo hrbet in prsi. Ko jo denemo v pe-kačo, jo polijemo z raztopljeno mastjo ter pečemo v precej vroči pečici in jo prav pogosto oblijemo s sokom. Pečeno kokoš vzamemo iz pečice in jo razreže- »ŠLoA-Cl, da. nisem, tafyz ižo. p>v&A&Ha. /« unidiltm moJco. %ospodwia., Id pokusL Viano iitncr Icaiw Ìda>. »Saj. ja hes iv/hstna., po okusu phavi Itavi zdht po.do&na., pote% teqa. pa. še cello emersa od cLuqiA Laß, !ce)i poha&i üviedno malo siacLlcokpx ! « mo, masti pa prilijemo 1—2 žlici vode, vse skupaj prevremo in s tem sokom polijemo zložene narezane kose. Gorčični krompir s slaniki. Slanike po dolgem razpolovimo, izločimo hrbtenico in jih položimo na pripravljen gorčični krompir, jih poškropimo z oljem in denemo na vsako polovico ploščico tanko narezane čebule, lahko jih polijemo tudi z belim vinom. Recept za gorčični krompir je v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham» pod štev. 356. Nadevane jajčne košarice. 10 jajc skuhamo v trdo, jih počez razpolovimo in vzamemo iz vsakega rumenjak. V skledi mešamo te rumenjake z oljem, da se zmehčajo, dodamo drobno sesekljane čebule, gorčice, sesekljanih ali pretlačenih sardin in malo popra ter poškropimo to zmes z limonovim sokom. S tem nadevamo razpolovljene beljake, okrasimo vsako polovico z vejico peteršilja in zataknemo na oba kraja ročaj iz limonovega olupka. Kako kuhamo šunko. To opravilo je sicer čisto preprosto, pa vendar prizadeva marsikateri začet- Kaj le » lìay&i 2 « Že 50 let proizvaja »73aye>i« zdra« vila. Od tega časa vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je »53ayei« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Med mnogimi neogibno potrebnimi zdraviti, ti so raznesfa sfavo firme »Sayet« je tudi Aspirin kot popularen preparat proti revmatizmu. pre h fa je nj u in bolečini. Aspirin je zadnjih 4 o let v ob Ti k i tablet najbolj razširjeno zdravilo na sveru. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! niči, ki bi družini o veliki noči rada postregla z dobro šunko, veliko skrb. Zato morda tudi to navodilo ne bo odveč. Kadar nameravamo kuhati šunko, jo namakamo prej 24 ur v mrzli vodi, da potegne iz šunke sol. Nato jo denemo kuhat v velik lonec tako, da lahko plava po širini, in sicer v mrzlo vodo. Ko voda zavre, potegnemo lonec h kraju, tako da ves čas počasi in enakomerno vre. Kako dolgo šunko kuhamo, je odvisno od njene velikosti. Za vsak kilogram računamo približno po 40 minut. Kuhano šunko pustimo v isti vodi tako dolgo, da se ohladi. $1V) Oglas Ic registriran pod Sp. br. 751 od 17 avgusta 1937 (Nadaljevanje.) Ali lahko vzredimo skupaj piščance različne starosti? Tega ne smemo storiti, zakaj starejši in močnejši piščanci bi nadlegovali manjše in sl^botnejše, jih kljuvali in pri jedi odrivali. Vse napake pri vzreji in ovire v rasti se kasneje maščujejo (takšne kokoši pričnejo veliko pozneje nesti, so slabotnejše, manj odporne itd.) in jih največkrat ne moremo več popraviti. Kaj naj storimo, da bi kokoš prenehala kločiti? Kokoši, ki kloči, ne smemo stradati, privezati, potopiti v mrzlo vodo ali pa kako drugače s silo odvaditi kločenja. Ampak nasprotno, celo dobro jo moramo krmiti, in sicer s krmo, ki ima v sebi dosti beljakovin, da se jajčnik, ki se je začasno skrčil, čimprej zopet opomore. Kakor hitro opazimo, da kokoš kloči, jo denimo v poseben kurnik, ki ima krog in krog in tudi spodaj letve, na vrhu pa streho, tako da pride tudi od odspodaj zrak do živali. Največkrat preneha kokoš že v 2 do 3 dneh kločiti. Kaj bi danes skuhala? To je vprašanje, ki si ga mora pač pogosto zastaviti gospodinja, zlasti tista, ki hoče, da njena družina ne bo jedla vselej istih jedi. Da se temu ogne, mora imeti vsaka žena priročno knjigo, kjer ne bo imela samo v vrstnem redu naštete razne jedi, ampak tudi že sestavljena kosila, po možnosti s stroškovniki za posamezne jedi. Tako knjigo smo že dolgo pogrešali, zdaj pa jo je izdala založba «Žene in doma» za vse naše gospodinje. Knjiga ima naslov «Kako naj kuham?» V njej bodo dobile res vse, kar si žele. Najprej so splošni nasveti o kuhanju, o varčeva- Mojstrovina Mf J J A - ■ - . Pft Qetkerevm PECILNIM PRAŠKOM Najlepši okras sobe je knjižna omara z lepo in okusno vezanimi knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam oskrbi knjigoveznica JOŽE ZABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 10 Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj. nju, o sestavljanju jedilnikov in — kar je zlasti potrebno — o pravilnem ser-viranju. Ti članki so vsi'opremljeni s potrebnimi nazornimi slikami. Reeept-ni del vsebuje precej čez 500 jedi, torej toliko, da bo pač dovolj za vsako še tako izbirčno gospodinjo. Najdragocenejši del pa so vsekako sestavljeni jedilniki za posamezne tedne v letu. Pri njih so vse jedi označene z zaporednimi številkami, tako da jih gospodinja takoj najde v seznamu receptov. Torej nad vse priročna in res potrebna knjiga, ki bo pregnala ženi marsikatero uro skrbi in premišljanja. Vzlic velikemu obsegu stane knjiga samo 30 dinarjev, naročnice mesečnika «Žena in dom» pa jo dobe za polovično ceno (15 dinarjev). Naroča se pri upravi «Žene in doma» v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8. Knjigo toplo priporočamo, vsem tistim, ki se zanimajo za revijo «Ženo in dom», pa svetujemo, da zahtevajo od uprave poizkusno številko, ki jo dobe brezplačno. LJUBLJANA SE ŠIRI Ljubljana se širi v vse smeri, poseben razmah pa je pričakovati v pravcu Save, kakor hitro bo rešeno oziroma izvedeno vprašanje poglobitve železniške proge. Toda ne le širi, temveč tudi obnavlja se na vseh koncih in krajih, o čemer se lahko prepričate skoro na vsakem koraku. Le poglejte posamezne ulice in ce-s'e v središču mesta. Druga za drugo se dvigajo nove štiri- do šestnadstropne stavbe. Človeku se zdi, da hočejo preprečiti dostop sončnim žarkom, s katerimi je Ljubljana posebno v zimskih mesecih tako skopo obdarovana. Zato pa svobodno zadihaš, ko prideš na Kongresni trg, to resnično središče Velike Ljubljane. Tu je zraka, svetlobe, zelenja, razgleda na grad in lepo obnovljeno pročelje Nunske cerkve. Na nasprotnem vogalu obnovljena v sončnih barvah hiša št. 15, v kateri ima že 15 let svoje, sedaj že skoro do po- slednje možnosti razširjene poslovne prostore manufaktura Novak. Deset lepo urejenih velikomestnih izložb je privlačnost za vsakogar. Novi, okusno izvršeni svetlobni napis je prijeten za oko in prispeva k celotni zunanjosti estetskega lica Kongresnega trga in Ljubljane. Sedaj, koi se bliža Velika noč in sončna spomlad, ko bosta postala zimski plašč in suknja odveč, ko boste potrebovali površnik, pomladni plašč, lepo obleko in drugo, se spomnite te naše najlepše točke — Kongresnega trga. Ozrite se na Novakove izložbe in vedite, da boste tam postreženi z najnovejšim in kakor vedno tudi najceneje. KAKOR JUHI SOLI, tako je treba vsaki kavi dodati dobro mero «Pravega Francka». Dodajte ga rajši malo več kakor pa premalo, zlasti če jo pripravljate iz žitne kave. «Pravi Franck» izpopolni okus in aro-mo ter naredi kavo bolj tečno. Za Vaše najmanjše dete imamo lepe vozičke, ki jih dobite pri nos za majhen denar in proti ugodnim plačilnim pogojem. Šivalni stroji - motorna in navadna kolesa - igrače. - Naročnice popust. ^ (J^QU S DRUG LJUBLJANA, Gosposvetska cesta Ste v. 13, Kolizej. Naročnina za list 8 krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-82. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Ivap Ovsenik v Ljubljani. K LI Š E J E ENO- IN VEČBARVNE JUGOGRQFIKQ LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 Misteri! žene, hi sc NIKDAR NE POSTARA Nobene gube nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a im« vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Biocel je dragocen naravni pomladilnl element, ki ga mora imeti vsaka gladka ln napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo. ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste videti mlajši Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet -sno in čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne Lepo nagrado dobite, če nam pridobite novo naročnico. Širite „ŽENO IN DOM" Preberite uvodnik, ki [e v tej številki. za ročna ampak tudi ptički v pomladnem cvetju že pojo, da smo za pomlad in poletje pripravili našim odjemalkam in odjemalcem presenečenje PRIDITE, POGLEJTE IN IZBERITE! Pravkar smo dobili novo^zalogo vsakovrstnega modnega manu-fakturnega blaga v različnih vzorcih, v odlični kvaliteti in nizki ceni VE L EMANUFAKTURA *!!/&tbemè PIDSEIBEN CIDIDEIILEIK JšfuMft etnei