GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA boibažne predilnice: IH TKALNICE TRŽIČ LETO X. ŠTEVILKA Glasilo ureja uredniški odbor« Ivanka Šulgaj, Slavko Teran, ing. Edo Košnjek, Rudi Ahačič, Rudi Hafner, Hazim Omerovič in Franci Šarabon. Glavni in odgovorni urednik Hazim Omerovič. Izhaja vsak mesec v nakladi 1600 izvodov. Tisk tiskarne Delavske univerze "Tomo Brejc" v Kranju. 88 00 10 O O O O O O O C O C O O O O G U C OOCOOOOOCCCO'-O00O000O00oeooO000000000000ooooc > C C O L* O O O O G O O c. Ou O O O G O C O u C OOOOüOOüOOOO'J ■' : • H. GOi.m: cOOOOOOOOOOOOÖOOOC 8 Jro.bujen.je V smreke ponosne ujet nemir, v srcih svobodnih žareči prezir, tam, tam v dolini 3e oglaša skovir. Ostudna kača temnih čelad tiho, tiho se plazi čez prepad, skrito, mirno pot kaže naš brat. Nemirna narava zažari, curek, vroč curek svobodne krvi, ponese prezir in nemir med ljudi. Po silnem neurju utuhnil skovir, med svežo grobove naselil se mir, le v srcih svobodnih ostal je prezir do jeklenih goril ... OB OBČINSKEM PRAZNIKU - 5. AVGUSTU ČESTITAJO VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA, KAKOR TUDI VSEM OSTALIM OBČANOM TRŽIČA - SAMOUPRAVNI ORGANI PODJETJA, - UPRAVA PODJETJA, - POLITIČNE IN OSTALE ORGANIZACIJE - TER UREDNIŠTVO TRŽIŠKEGA TEKSTILCA 080888008888880880000080008880808880888000880888808888888888008088 z KAKS NO NAJ BO V BODOČE SAMOUPRAVLJANJE Po sprejemu ustavnih amandmajev, t.J. sprememb Zvezne ustave in Ustave SRS se pred delovne organizacije postavlja obzirno in zelo odgovorno delo. Na novo bo namreč treba urediti celotni kompleks samoupravnih odnosov ter ga prilagoditi potrebam delovne organizacije. Kot Je znano, so do letos Zvezna in Republiška ustava ter Zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah v celoti predpisovali oz. določali način volitev, trajanje mandata, vrste samoupravnih organov in postopek pri razrešitvi samoupravnih organov. Tako Je morala delovna organizacija imeti delavski svet, upravni odbor in direktorja, določeno je bilo, da traja članstvo v delavskem svetu lahko največ 2 leti, v upravnem odboru eno leto ter da se direktorja voli za 4 leta. Enako obvezujoče določbe so veljale tudi za postopek v zvezi z volitvami in z razrešitvami samoupravnih organov. Pokazalo pa se je, da so take stroge določbe ustave oz. zakona na doseženi stopnji razvoja samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah zavirale na-daljni razvoj samoupravljanja, saj je postalo očitno, da tak enoten "recept" ne odgovarja specifičnim potrebam posameznih vrst delovnih organizacij. Na osnovi tega se je izoblikovalo stališče, da ni več primerno v taki obliki določati v ustavi organe upravljanja, postopek, itd, temveč, da bi bilo potrebno ustavna določila omejiti le na temeljna načela, ki bi omogočala, da delovne organizacije v svojem statutu in drugih splošnih aktih same določajo svoje organe upravljanja, njihove pristojnosti, trajanje mandata ter volilni in razrešilni postopek. Ob tem načelnem stališču je bil v janu- PROBL EMA TIKA PROIZVODNJE V MESECU MAJU 1969 I. Osnovni material a) predilnica: Oskrba z bombažem, zlasti z boljšimi vrstami, ni bila zadovoljiva in je obrat zaradi tega moral menjati mešanice. Problem konopljenih vlaken v makedonskem bombažu je že star, barvasta vlakna pa so bila poleg v pakistanskem ugotovljena tudi v iranskem in grškem bombažu. b) tkalnica: Oskrba s prejo je bila zelo slaba, ker so se zaloge skoraj vseh številk zaradi nedoseganja plana v predilnici in istočasnega preseganja plana v tkalnici znižale na minimum. Vrzeli smo skušali kriti z nakupom manjkajočih vrst preje, kar pa je povzročalo težave pri razporejanju preje in v številnih primerih tudi zmešnjave, ki slabo vplivajo na kakovost surovin tkanin (nianse zaradi različnih mešanic itd.) c) oplemenitilnica: Zaloga surovih tkanin za oplemenitenje je še vedno previsoka, zato tudi ni bilo problemov z zaposlitvijo obrata. Zaradi začasne prekinitve proizvodnje izvoznih rjuh so se zmanjšale količine beljenih tkanin za konfekcijo, vsled česar so se povečale količine za izvoz in domačo tržišče, kar pa terja od adjustirnice več dela. Zato je blago v tem oddelku zaostajalo. d) konfekcija: V konfekciji je bila količinska oskrba s tkaninami dobra, včasih je celo primanjkovalo prostora za vskladiščenje. Nezadovoljiva kakovost nekaterih artiklov je zahtevala prekomerno izrezovanje in nadpovprečen odstotek odpadkov oziroma ostankov. V Ajdovščini beljeno blago (Mitja 1/138 cm) je bilo preveč apreti-rano in je povzročilo težave pri krojenju. II. Proizvodnja a) predilnica: izvršitev plana v ef. kg izvršitev plana v baz. kg izkoriščanje b) sukalnica: izvršitev plana / Nm 10.-izkoriščanje c) tkalnica: izvršitev plana v n? izvršitev plana v votkih izkoriščanje na pogonske statvene ure izkoriščanje na efektivne statvene ure d) oplemenitilnica: izvršitev plana v n/ e) konfokcija: izvršitev plana v n/ april maj 97,81 94,86 fi 99,76 fi 97,41 fi 88,01 fi 86,82 fi 115,48 fi 84,32 fi 63,03 fi 74,78 fi 104,84 1- 108,25 fi 107,09 fi 106,85 fi 92,00 fi 92,10 fi 95,30 cL 7° 95,50 fi 103,85 ft 105,57 fi 99,50 fi 139,30 fi izvrSltev pl,'ina izkoriščanje v enotah 101,80 z 97,50 Z 123,80 Z 83,00 Z Plan predilnice ni bil dosežen iz že starih razlogov, to je velikega odstotka bolezenskih in porodniških izostankov ter za delo v treh izmenah nesposobnih ljudi. Razen tega so k slabšim rezultatom prispevale tudi številne menjave, bodisi zaradi menjav mešanic ali zaradi že omenjenega pomanjkanja preje v tkalnici. V Bukalnici plan kljub boljšemu izkoriščanju ni bil dosežen, ker posukana staniSna preja, ki čaka na previjanje na križne na-vitke, še ni v proizvodnji zajeta. Boljši rezultat tkalnice v m2 je posledica delnega znižanja zalog v pregledovalnicl, ostali pokazatelji pa so skoraj nespremenjeni. V opismenitilnici je rezultat boljši kot v aprilu, če pa blago ne bi zaostajalo v adjustirnici, bi bila razlika še večja. V konfekciji smo v maju občutno znižali medfazne zaloge nedovršene proizvodnje, zato je preseganje tako v m2 kot v enotah nerazumljivo veliko. Posebno visoko je presežen plan v m2, kor so bile v maju dokončane za april planirane izvozne rjuhe. III. Produktivnost a) predilnica: april maj baz. gr/vretensko uro 18,04 17,81 HOK ure 21,43 24,28 b) sukalnlca: baz. gr/vretensko uro 38,72 34,02 HOK ure 16,30 24,63 c) tkalnica: enot/delovno uro 31,42 31,76 votkov/delovno uro 25,97 25,89 d) opismenitilnica: ur/100 enot 94,54 98,30 e) konfekcija: ur/100 enot 99,80 86,90 Vzroki za nižjo produktivnost v predilnici, sukalnici in opleme- nitilnici so v glavnem isti kot za doseganje plana. V tkalnici je zabeležen malenkosten porast produktivnosti v enotah na delov- no uro zaradi zniževanja režijske delovne sile , kar pa je bilo le začasno. V konfekciji je pozitivna razlika (visok dvig pro- duktivnoeti) enako kot pri doseganju plana posledica občutnega znižanja medfaznih zalog. IV. Delovna sila (izostanki) april maj a) predilnica 10,5 Z 11,4 Z b) sukalnlca 13,0 Z 8,8 Z o) tkalnica 8,9 Z 7,6 Z d) oplemenitilnica 5,3 Z 7,1 Z e) konfekcija 12,2 / 11,1 Z V predilnici so izostanki porasti! predvsem zaradi že omenjene- ga visokega odstotka bolovunj (5,7/0 in zaradi delnega korišče- nja letnih dopustov, v oplemenitilnici pa žara ii letnih dopu- stov, porodniških dopustov, izrednih plačanih izostankov in neo- arju letos sprejet amandma XV. k Zvezni ustavi in nekaj kasneje amandma XIII. k Ustavi SRS, zatem pa je bila razveljavljena tudi večino določb Temeljnega zakona o volitvah delavskih Bvetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Ustava zavezuje delovne organizacije, da najkasneje do 31.12. 1969 te spremembe upoštevajo odn. da temu primerno popravijo svoje statute. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da nam je prepuščeno v odločitev, kakšne organe upravljanja bomo v bodoče imeli. Amandma predpisuje kot obvezen organ upravljanja le delavski svet, medtem ko o upravnem odboru in o direktorju ne govori več. Določa le, da opravljajo samoupravne funkcije v delovnih organizacijah poleg delavskega sveta še kolektivni in individualni izvršilni organi. Kateri bodo ti organi in koliko jih bo, pa je popolnoma odvisno od kolektivnega dogovora. Le-ta pa bo moral temeljiti na proučenih potrebah naše delovne organizacije. Seveda bomo morali takrat, ko se bomo lotili tega odgovornega dela, pogledati nazaj v preteklost ter ugotoviti, katere napake so pri nas zavirale boljši in hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Razumljivo je, da bomo le tako lahko sistematično pristopili k "reorganizaciji" našega samoupravnega sistema. Če pogledamo sedanje stanje, se nam večkrat vsili misel: "Zakaj je to tako urejeno? Tako bi bilo enostavnejše!" Zaslediti je namreč veliko očitnih napak, seveda pa obstoji tudi ogromno skritih, ki pa so najbrž še večja "zavora" našega samoupravljanja. Na kaj bomo morali torej polagati posebno važnost? Predvsem bo treba samoupravljanje formalno čimbolj poenostaviti, vsebinsko pa obogatiti. Tu mislim na odpravo sedanjega "stopenjskega odločanja", ko o eni in isti zadevi vedno razpravlja po več organov - pa popolnoma brez potrebe. Pri tem prvič ogromno izgubljamo na dragocenem času, odločitve pa so zakasnele in včasih že popolnoma neefektne. Zakaj ne bi dali posameznim organom (tu mislim pruvičenih izostankov. V ostalih obritih (zlasti v sukalnioi) so se izostanki znižali. V, Vzdrževanje stro.jev a) predilnica: - menjava, rjuh na rahljaču St. 4 in dveh nakladalnikih - popravilo števca, menjava tesnil in popravilo pedala na hater jih - zamenjava strojnih delov, brušenje in nastavitev na 14 mikal-nikih - montaža stare raztezalke iz Litije za 9 eolske lonce - menjava dotrajanih vreten na predilnih strojih - večjo popravilo - remont enega predilnega stroja b) sukalnica: - samo tekoče vzdrževanje c) tkalnica! - montiran in usposobljen za obratovanje novi stroj za Čiščenje cevk - montaža voskalnika Za ozki Suokerjev škrobilni stroj - preureditev stojala (cevčnice) III. snovalnaga stroja na enotne dimenzije - popravilo stojala za snovalne valje pri ozkem Suckerjevem škrobilnem stroju - zamenjava elektroinstalacije na III. snovalnem stroju - remont statev KOVO 225 cm in votkovih previjalnih strojev ASE d) oplemenitilnicai - montiranje novega razpenjalnega sušilnika e) konfekcija' - čakanje na rezervne dele za hitrošivalni stroj, pri katerem je bil strojelom - težave na stroju za prišivanje gumbov z Buttcn-Robotom, ker dobavljeni gumbi kakovostno čestokrat ne ustrezajo in so bili dobavitelji na to že opozorjeni. Drugih večjih težav s strojno opremo ni bilo. VI, Kakovost proizvodov Vrednost preje zmanjšujejo neenakomernost, vsebovani nopni, konopljena in še posebno barvna vlakna. Številne menjave mešanic v predilnici in poleg tega še predelava kupljene preje (zaradi pomanjkanja) so povzročale sorazmerno večje število nians v surovih tkaninah, kar je imelo za posledico, da je kakovostni faktor po tkalniških merilih upadel iz 96,6 -fr v aprilu na 96.- "/> v maju. Razen tega oplemenitilnica opozarja na poslabšanje surovih tkanin zaradi mastnih in umazanih madežev, uporabe z;imazane preje, pripredenih barvnih vlaken in slabega čiščenja (neodstranjenih visečih niti). predvsem na odbore) pravice dokončnega odločanja o vseh zadevah, ki spadajo v njihovo delovno področje? Mar ni nesmiselno, da neko pravilno odločitev damo še v nadaljnje dokončno odločanje? Zakaj, če imamo v naših aktih zapisano, da ima vsakdo pravico pritožiti se na višji organ kadar smatra, da je določena odločitev nepravilna? Večjo vlogo bomo morali dati strokovnim službam! Iz prakse vemo, da v našem dosedanjem samoupravnem organizmu lete niso igrale vloge, ki jim pripada. Strokovne službe so namreč poklicane za to, da pripravi j a j o predloge samoupravnih odločitev, da pred samoupravnimi organi pojasnijo posledico, ki bodo ali ki lahko nastanejo, če bo določeni predlog sprejet ter da končno odgovarjajo za izvršitev sklepa, vkolikor je njihov predlog sprejet. V zvezi s samoupravljanjem v delovnih enotah se postavlja vprašanje, ali je bolj smiselno še naprej razvijati posredno upravljanje, t.j. upravljanje preko izvoljenih organov, ali pa dosledneje začeti razvijati oblike neposrednega samoupravljanja (zbor delavcev DE, referendum), Mnenja sem, da je eno kot drugo nujno, čeprav bi morali dati prednost neposrednim oblikam vedno, kadar gre za taka najpomembnejša vprašanja, ki se neposredno ali posredno tičejo vseh delavcev, kot npr. pravilnik o delitvi dohodka in OD, letni plan, perspektivni plan, zaključni račun ipd. Tako imenovane javne razprave doslej pri nas niso bile v praksi, so pa nujne, če hočemo, da bo res vsak delavec sodeloval pri samoupravnih odločitvah. Prav zato bomo morali v našem statutu temu vprašanju .posvetiti se posebno važnost, in sicer bomo morali razširiti pristojnosti zborov delovnih enot. Končno, a ne nazadnje, bo treba spodrezati korenine formalizmu v delu samoupravnih organov. Se vodno je namreč moč zaslediti precej formalnega glasovanja. Vzrok za to je največkrat nepoznavanje stvari in premaj- hen čut odgovornosti za posledice sprejetih sklepov. Nepoznavanje stvari pa je rezultat ali prenizkega znanja samoupravi jalcev ali pa slabe metode dela, kamor lahko štejemo nepravočasno pripravljeno gradivo, neustrezno ali nerazumljivo gradivo brez jasnih predlogov in opozoril na posledice ali pa na rezultat obojega. Da bomo eno kot drugo odpravili, bomo morali intenzivneje pristopiti k družbeno - ekonomskemu izobraževanju, obenem pa vpeljati pravilne metode dela samoupravnih organov. S tem sem opozorila le na nekaj najvidnejših napak oz. pomanjkljivosti', ki jih bo treba odpraviti. Razumljivo pa je, da bo potrebnega mnogo dela in s SKLEPI OBČINSKE SKUPŠČINE TRŽIČ da bo pri urejanju te obsežne materije moralo sodelovati veliko ljudi, če bomo hoteli vse napake odkriti in naše samoupravljanje spraviti na pravilnejšo pot. DELOVNEMU KOLEKTIVU BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ SE ZA UDELEŽBO PRI POGREBU NAŠEGA MOŽA IN OČETA TER ZA POKLONJENO CVETJE PRISRČNO ZAHVALJUJEMO ! METKA STRANSKY S HČERAMA Svetje 3.7.69 Nekajkrat smo v našem glasilu že objavili sklepe z rednih sej obeh zborov skupščine občine Tržič, danes pa vas bomo seznanili o čem je bilo govora na 3. redni seji, ki je bila v torek 17. junija. 1. IBT Trbovlje naj pripravi izčrpno poročilo o izgradnji turističnih objektov na območju občine Tržič. To poročilo bi priložili odbornikom k ostalemu materialu in na prihodnji seji SO o njem razpravljali. Po radiu bomo obveščali občane o izgradnji turističnih objektov v Tržiču. Vsak občan bo imel tudi možnost povedati svoje mnenje na zborih volilcev in vsak si bo lahko ogledal skice, ki bodo postavljene na vidnem mestu. 2. Odborniki, ki so zaposleni v tistih tovarnah, ki še niso nakazale sredstev za spomenik NOB, naj opozorijo svoje samoupravne organe,da čimprej izpolnijo svojo obveznost. 3. Imena delovnih organizacij, ki teh sredstev še niso nakazale, naj se posredujejo javnosti. 4. Sprejme se poročilo o Izvr-