DOLENJSKE NOVICE
Uolciijskc Novice izliajiijo vsiik iefi-tftk ; ako : ; je lil dan praznik, (Jan poprej. : :
Cenil jim je za celo leto {od api'ilu do apvilii K, xa pol leta Í'50 K, Knročninti Y.II Xemtiji), liosno in dnijre evropske države	3'50 K, za Ameriko 4-'5« K.
List iit ogiaMi se piiii-iijejo naiM-ej.
Vse <lt)|»ise, iiaročiiiiio in oznanila fijirejoiiia liskiini:i J. Knijt^c nasi.
Binkoáti.
Praznik sv. Duha smo obhajali. Kaj je l)il svet brez sv. DiiliaV Kraj iicsveĚc, Kaliraiija, kiivicu — prava jama I'az-bojiitkov- T» priča zgodovina Človeštva ])red Kristusom, pred ustanovitvijo njegove cei'kve.
Gospod pil je ustanovil cerkev, razlii nanjo — na apostole — na binkoštni praznik sv. Duha in v kratkem se je prenovilo obliijc zemlje.
Sv. Dnh namreč je prinesel cerkvi in po il jej Človeštvu tri posebne daiove: resnico, usmiljenje in pravico.
Sv. T)uli je učitelj cerkve Jezusove; dal jej je vso rcsnico, ki nam jo je prinesel z nebes božji Hin, On sam je rekel; „Sv. Dull vas bo učil vso I'csnico ter vas opomnil vsega, karkoli sem vam govoril." Radi tega je eerkev steber tn ienieij resnice. Vžc apostoli in za njimi sv. cerkev je s polno zavestjo govorila pri svojih sktepili in dobčbali: dopadlo je nam in sv. Diiltii. Hv. Dnli je učil predvsem nadnaravne resnice, da nas vodi i)roti nebe-som — daje pa tudi naravnim, katere moi'c sicer človek s svojo pametjo doseči, pravo luč, isto gotovost in trdnost, da ne zabrede v zmote, — Ali mar ne vidijtio, kaj sc je zgodilo z omiko, z iiapi'cdkom brez sv. Duha zunaj cerkve? Kam so zabredle dežele, ki so zapustile sv. cei kov ? — Da, kako grozno je zašla človeška veda tudi pri najvećih duhovih, ako se niso di'žali od sv. Diiha potijene resnice. O vsej človeški vednosti brez sv- Duha, o vsej svetni modiosti tudi velja beseda: „Zunaj cerkve ni zvciičanja (i-esnica)." lirez sv. Dulni Ktiiotljivi človek Ic i))'chiti-o izgubi 1'esnico — ima za resnico iiajveče, najbolj pogubno zablode.
To sv. Duhu opravlja cei'kev iluhov-sko — svcčeiiiško — službo in je po njej predvsem zastojmica usmiljenja. „Resnica i" usmiljenje sta se srečala", pravi psalmist. To vzgledu svojega nebeškega učitelja je cerkev mila, nsmiljena do potrtih, nesrečnih, zmotnih — grešnih ljudi. Ona vliva lajša-joCega olja v rane človeške, dnševjie in
telesne, naj bodo naravne ali nadnaravne, izvii'ajoče iz grešnega življenja — po volji in uku Izveličarjeveni ne sme poznati te dobe. Nesreča, beda, dušna bolezen je pravo torišče njene usmiljene ljubezni.
„Pravica in mil' sta se poljubita", se glasi dalje v psaltnu. — Da, po sv. Duhu vojena cerkev skrbi za pravico.
Pravica se je pred Kristusom zaničevana jokala; sila, moč, zvijača je vladala. Kai'jo bilo slabotno, se je zaničevalo, teptalo. Jel pa je v cerkvi vladati sveti Duh — in glej, kaka ])rememba! Tisti, ki so prej tujo jemali, so sedaj svoje dajali, tisti, ki 80 p]-ej druge tlačili, so sedaj zatiranim pomagali, tisti, ki so prej z mečem moiili, so sedaj sirotam solze otirali z meliko, roko, z ljubečim srcem, ker so spoznali božjo rtisnico ter spolnovali, kar je Kristus zapovedal z besedo in vzgledom. Tako je pravica prinesla tudi pravi mir.
Kako je dandanes na svetu"? (irozno, sirašno, kakor redko kedaj pred našim časom. Potoki krvi poplavljajo zemljo, sto-tisoči mladih življenj pada v grob, milijone in milijone solza tečc jio tužnih licih — iiajkrasnejše dežele se spreminjajo v puščave! Koliko naših sinov, ljubi Dolenjci, je ti'pečih v boju, ranjenih po bolnišnicah, lioliabljenih, mrtvili . . .
Kedo je ternu kr iv ?
So ljudje, liinlobni ali nevedni, ki trdijo: cei'kev, duhovni, papež so naredili vojsko. — Ti naj vojsko naredé, ki oznanjajo mil-,, pi'avico, usmiljenje, resnico'? Ti naj naredé vojsko, ki dan na dan molijo za mir, piiporočajo ljubezen To more Irditi le zlobnež ali nevedni zabitež,
Drugej je vzrok vojski. Svet je zapustil sv. Duha; se ne briga za njegove darove. Svet lioČe vse brez Boga, brez luči sv. Dnha. Zato pa je zašel v podobno nesrečo, kakoi-šna je vladala pi'ed Ki'istusom, pred prihodom sv. Duha, Za božjo resnico se ni več brigal, ampak naduto se zanašal le na svojo učenost, ini svoje iznajdbe in velikanski napredek na suhem, na vodi, v zraku . .. češ, Boga sedaj več ni treba,
naš napredek nas naredi srečne na zemlji — za nebesa se ne brigamo.
rsmiljenje in ljubezen — o, o teh je svet veliko govoril — toda brez Boga, brez sv. Duha, ki je v katoliški cerkvi, zato je bila le beseda, v resnici pa svet ni poznal usmiljenja in ljubezni, ampak le sovraštvo in zaničevanje, zlasti proti tujim narodom,
Tn kako je bilo s pravico brez krščanstva, brez sv. Dnha? Ni je bilo, dasi se je Vedno povdarjala. Bila je tudi samo beseda, v resnici jia se je šopiril povsod le grdi egoizem — to je sebičnost, ki se briga le za svoj dobrobit, nič pa za si'ečo bližnjega — Tak je svet brez sv. Dnha.
In temu konec? — tega gledamo — svetovna vojska je! Bije se narod zoper narod, dižava zoper državo, dežela zoper deželo. Tako bridek je sad svetovne vede in napretbiosti brez sv. Duha.
Zato pa nam prinese mil', trajen mir, le sv. Duh s svojo rcsnico, ustniljenostjo in pravico. K njemu naj se vi'ne svet, pa bo zasvetil sveti mir ne le v naših srcih, ampak tudi po Širnem svetu med narodi.
Da se to zgodi, hočemo prav posebno prositi o binkoštnem času.	M.
Zatirajmo trtno plesnobo.
Trtna plesnoba se je v zadnjih dveh letih v naših vinogradih jako razpasla in nam je prizadjala veliko škode,
JIiiQgo je vinogradnikov na Dolenjskem, ki so vsled hude plesnobe pridelali-lani komaj nekaj veder vina za domačo porabo. — Ker je prezimila glivica oidium, ki iilesnobo na grozdju povzroča, na eno-letiiili tii[iili mladikaii, iz kojih smo trti spomladi narezali reznine in šparone, je gotovo, da bode tudi letos plesnoba grozdje napadla in sicer tem huje, če bo za glivico (oidij) vreme ugodno. Čim bolj gorko in ob enem primerno vlažno bode poletje, tem liujšo plesnobo imamo pričakovati.
No držimo tedaj rok križem, ampak delujmo z vso vnemo, da se prod škodo
po plesnobi, ki bi bila pri sedanjih visokih obdelovalnih stroških posebno občutna, zavarujemo. — Plesnobo se dá In-ez dvoma lu'cprečiti ali zatreti, samo če se v prave m času za to Savzamemo. Ta Čas je sedaj napočil.
Kdor ima še kaj žvepla, ta stori najbolje, da ž njim takoj seilaj, v lepem, vročem, soinčnem vremenu, trte prav na fino, ampak temeljito požvepla (popuha).
Za naprej pa naj se vsak vinogradnik poslužuje s a 1 o j i d i n a ali natrijevega thiosiilťata. Pri vsakem škropljenju trt proti peronospori, tedaj ju'vifi pred cvetenjem (začetkom jniiija), drugič takoj po cvetenju (v drugi polovici junija) in tretjič začetkom ali sredi julija, raztopimo v že napravljeni galični škropilni zmesi takoj za apnom še" po pol kilograma salojidina na vsakih 100 litrov šk r ojii 1 n C z m*csi.
Ski'opili pa moramo s to zmesjo ne samo po listju, temveč poglavitno tudi po grozdju. Ùe je grozd s to zmesjo dobro jioškropljen, potem ga varuje galica, ki je v zjiiesi, proti paležu (peronospori), sa-lojidin pa proti plesnobi (oidiju). Tako je grozdje pred obema najhujšima boleznima varno.
Za sliučaj, da pa jio tretjem Škropljenju, tedaj koncem julija ali začetkom avgusta, opazimo, da se plesnoba )e še tu pa tam grozdja prijemlje, potem ne smemo zanuiditi niti trenutka in vpoi'abiti še zadnje sredstvo, ki ga imamo na razpolago, to je kalijev li i p o r m a n g a n a t.
fito liti'ov vode razdelimo v dve posodi. V enem delu vode raztoinmo okroglo 13 dek kg) do 15 dek kalijevega hii)er-manganata, v drugem pa razmešamo dva do tri kilograme dobrega, mastnega apna.
Takoj ko se je hipermanganat raz- ' topil, kar se zgodi jako hitro, vlijemo apneno vodo vanj, vse dobro premešamo in gremo škropiti, ifipermangauat učinkuje močno, ampak kratko, zato se moramo s Škropljenjem })ožuriti, oziroma ne smemo preveč raztopine naenki'at napraviti.
Grozdje se mora s to tekočino tako teme^ito poškropiti, da od njega kai' kaplje.
LISTEK.
Slike iz Lublina.
1'iSe v. nilf!ic.íl:idi>í.
5. Božič in Velika noč.
(Konec.)
Jaz sem poslušal vse te pogovore, sam sem kaj povedal o naŠili navadah, toda misli so bile neprenehoma daleč doli v tihi sobi v krogu mojili dragih. Vprašan, zakaj sem tako zamišljen, sem pojasnil. Prosili so me, naj jim zápojem kako slovensko božično pesem, kar sem ustregel iii sem jim zapel:' „Sveta noč, blažena noč" ... Pianist Zajac jo jč kmalu s))i'cmljal na klavirju. Pozneje so zapeli poljske božične pesmi, med drugimi dražestno: „Luluj^) že Jesunjii, lulaj, že lulaj, a ti Go Miitulju-) w ))laszczu utulaj^) . . .
') SulaJ	ni:illju (mîuiiiya); ■') ubtliij (wivíj).
Nato smo lomili hostije. Ta običaj je po vsem Poljskem razširjen. Dve osebi
vzameta v roko hostijo, vsaka si odlomi košček in pri tem eiia drugi vošči ali želi kaj dobrega. To lomljerqe hostije se vrši med celo djiižbo izmenoma. Meni je vsak voščil skorajšnjo vi'iiitev v domovino in zdravje, jaz pa drugim seveda tudi vse najboljše. Tako nam je niiinjl sveti večer. Podali smo se skupno k poltiočntci v stolno cerkev. ]íila je tako prenapolnjena, da smo se komaj prerili do si'cde. Orgije zabučé in cela cerkev zapoje božičnico: „Wsi'í)ď) nocncj tisze^) glos'') se razliodzi''); vstaneze'") pasterze"), liog se nam rodzi.,.
') Wsiúii (v Hr«li); 'J) iisi.t. (tiSiria); ■■■] (-los ; *) ra/lioiizi (i-a/.li>f;!0 : '■) vslaiie/e, pusleiv.o fvslaiiiti paHlirji).
Posebnih ccHivenili pevcev ini Poljskem nimajo, am|)ak |)oj() v cerkvi vsi ljudje, l'inevno je toi'ej, da je cerkvena glasba še zelo v povojih in bo treba' pi'c-cej.šnjega truda, da se povspne na tako višino, kot je pi'i nas.
Sveti večer se imenuje po poljsko „vigiiija". Pi-eprosti ljudje nasteljejo na ta večer jio sobi slamo in cela družina
sjii lia nji. Tako ostane do Ti'eh kraljev. Ta običaj pomeni, da je bil -Jezus rojen v jaslicah na slami in je spal na nji»
Veliko noč bom letos že vdrngič praznoval med poljskim ljudstvom. V glavnih potezah se vsi običaji tako vrŠé kot pri nas. liekel bi samo, da z večjo pobožnostjo in bolj priprosto. Za velikonočno procesijo imajo Poljaki latinski izraz „resurekcija". Prisostvovati resurekciji je i'es nekaj pomembnega za tujce. Mislil sem, da gledam kako bujno sliko iz Sienkiewiczevega romana. V nekatei'ih cei'kvali, tako tudi v stolni, je procesija na Veliko soboto jiroti večeru, v 'drugih pa rano zjutraj na Veliko nedeljo. Najlepša je v stolnici ob 7. uri zvečer. Lanskega leta so se je udeležili tudi avstrijski vojaki z godbo .58. polka na čelu. Procesija pa ne gre okoli po mestu, ampak gi-e po velikem prostoru pred cerkvijo trikral naokoli. Pri tem pojó vsi udeleženci velikonočne pesmi, zvončki zvončkajo, kadilo se dviga, nestevilua bandera in svete podobe se i)remikajo, bai've narodnih noš se odbijajo ob svitu sveč, a vse skupaj zavija mrak s svojim skrivnostnim plaščem in „Aleluja" odmeva
od visokih palač okoli cerkve. Taka procesija je vse drugega značaja kot jiri nas. Mistične krasote, globoke pobožnosti in pestrosti ni mogoče dobro opisati.
Premožnejše rodbine povabijo duhovnika na dom, da blagoslovi jedila. Na lepo pregrnjeni mizi v sobi stoje vsa mogoča mrzla jedila. Dotični duhovnik, ki jiride blagoslovit, je tisti dan družinski gost.
Tudi Židi imajo ob istem Času svojo Veliko noč. Ob vsem velikonočnem času jim ni dovoljeno jesti kruha, ampak samo iz moke in vode pečeni „mace". To naj bo ■fepoinin na „opi'Cîiue krnlie" iz stare zaveze.
Veliko vidi človek, kar mu je bilo dotlej neznano, veliko se jioskusi, spozna se ljudi, njih življenje in običaje ob raznih lirilikah, človek namreč, ki živi v tujini. Toda domače Šege in navarle, prazniki, ki se praznujejo pod domačim krovom, so veiidai'najlejiši, najbolj uplivajo na dušo.
Oj, da bi že prišel čas, *ro lii vsak mogel v miru, v domovini obhajati naj-veselejše božične in velikonočne praznike!

Vsaka jag^oOa mora liti s tekoÊiiio líopolnonia obdana. Kadar sc tekočina za-suši, st! okoli jagode napravi iz apna in liipcriiiaiigaiiata tenka skoijiea in pod njo plesnoba i/gine.
V nekaj dneii se skoi'jica odlušči in jagoda se prikaže, kakor jioiiilajena na dan.
Če bi opazili, da je k enkiatniin akrop-îjenjeni plcsnoba še premalo zatrta, ali pa, (îa sc v novič grozdja prijemlje, ponovitiio takoj škropljenje s liipernianganatom, ie treba tndi dvakrat.
Hudo napadetiili (plesiiiviij) jagod se tekočina ne prime. Zato ne bodcnto dosegli nič ali le malo nspeha, če škropimo prekasno.
Takoj, ko zapazimo le nekaj jagod, oziroma le nekaj grozdov v vinogradu, da se jih prijemlje plesnoba, moramo takoj s škropljenjem pričeti, sic^r je ves trud zaman in nspeh izostane.
Salojidin in hipcrmanganat se dobivata pri C. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.	B. Skalický.
Toča v vinogradih.
v nekaterili občinah našega okraja je binkoštno soboto toča vinograde močno poškodovala.
Ponekod je odbila trtam samo vi^šičkc itdadih poganjkov, drugod pa je trto še litijše oklatila.
Tam, kjer je trtam toča ie vršičke odbila, zadostuje, da poganjke z odbitimi vršički tik pod ranjenim mestom skrajšamo in pri tem vse druge, neflotrebne poganjke odrežemo. Pred vsem pa je treba trte kmalu 7. galico poškropiti, ker palež ali peronospora ranjene trte posebno rada in hudo napada.
Kjer pa so poganjki na trtali Xako zbiti, da je listje in zarod ali grozdje uničeno, tam moramo trto takoj primemo obrezati. Najprvo odi'cžemo obtolčene špa-rone in na rezniku ali Ščapu skušamo vzgojiti nekaj novih mladik, ki nam dajo potreben les za režnjo v priliodnjem ietn.
To se zgodi, če obtolčene poganjke odrežemo prav blizo starega lesa, tako, da ostane le eno oko, ali pa le 1 cm dolg Čepek od odbitega zelenega (»oganjka. Ker imajo ti poganjki ob vznožju veliko drobnih, 1'ezervnili očes, bodo očesa kmalu odgnala in nam bo trta potem vsaj v prihodnjem letu dala primeren pridelek.
Take trte je treba, koodženejo, večkrat in v kratkih presledkih, posebno skrbno Škiopiti, da jih palež (peronospora) ne uniči. Oe je le mogoče, 'pognojimo trte takoj 3 kakim hitro učinkiijočim dušikatim gnojilom (na pr. s čilskim solitrom, apnoviin dušikom, amonijevim sulfatotn ali pa z gnojnico) in jih tudi, kadar zemlja usahne, kmalu okopajmo.
Da nadomestimo izgubo na pridelku, posadimo med trtami tižol. B. Skalický.
Ppidelujmo doma deteljno seme!
Vi deteljnim semenom snio prišli letos v veliko zadrego. Nemške detelje sploh nismo mogli sejati, ker je ni bilo mogoče dobiti. Na ta način bo odpadlo prihodnje teto precej veliko deteljne krme, ki je za naše kraje posebnega pomena. Kmetijska družba je sicer izkušala dobiti seme nemške deteljo iz Ogrskega in je blago tudi že najirej plačala, toda dobila ga pa le ni, in ga do nove letine tudi najbrž ne bo. Ker ne vemo, kako bo di ugo leto s semenojn nemške detelje, je najboljše, da ga skušamo doma pridelati. Kjer daje netnška detelja dobre koŠTije, tam bo dala tudi ilobro seme. Posebno vipavska dolina je kakor stvai'jena za pridelovanje tega semena. Tam je lucerna doma. Pa tudi ])o naših,vinorodnih krajih Dolenjske se ho dalo dobro seme nemške detelje pridelati.
Sicer je pa treba, da pridelujemo tudi seme domače detelje doma, ker je cena teiini semenu tako poskočila, da se izjilaČa pustiti tudi nekaj te detelje za setiie.
Kmetijska družba jo je letos prodajala na drobno po O kion 10 h za 1 kilogi'am in se je ta cena Jiekoliko znižala le pri oddajah čez 20 kg, namreč na T) kron 70 h, kai' je še zmeraj izredno visoka cena. DomaČo deteljo smo že vajeni pridelovati za seitie, a je prav, če se tega pri daiiašnjili razmerah še bolj poprimemo in saj v tej meri, kolikor je rabitiio doma za seme.
V ugodnih razmei'ali naj se pa pii-delojc deteijna semena tudi za pi'odajo, ker se seme lahko pioda in je ta kupčija dobičkonosna.
tt Za seme je puščati pri lu corn i drugo košnjo in sicer na takih pro-stoi'ih, kjer je zastavne rasti in se ni bati, da bi polegla. Druga košnja daje namreč največ semena jn zori ob najugodnejšem času. Lucerna je zrela, kadar poi'javé stročički in postane zrnje rumeno in trdno. Na manjših prostorih se zrehi Uiceiiia lahko osnuiče, na večjem prostoru jo je pa poŽeti in povezati v snopiče in spraviti v kozolce. Ko je dosti suha, se ondali. Dobljeno seme je spraviti v vreče, ki jih kaže obešati, -da ne morejo miši do njili.
Tudi pri domači detelji pustimo di'Ugo košnjo zoreti. Pustimo jo na takih mestih, kjer se ni bati, da bi nam polegla, tedaj na mestih, kjer in pi'cgosta, ne previsoka. Semensko detçîjo požanjenio, kakor hitro je zrela, kakor hitro nam porjavi in se posuše njene glivice, V glavicah je v tem času seiiie značilne bai've, namreč na debelejšem koncu teiiuiovijolčaste, na drobnem pa bledoi'umenkaste ali pa samo svetlorumenkaste bai've. Požeta detelja se suši potem še v kozolcu in jiozneje omlati. Po nekaterih naših krajih se prideluje veliko semenske detelje. Povsod drugod je pa prav, Če se popi'imemo pridelovanja seiiienskc detelje saj v tem obsegu, da nc bo ti'eba semena oki'og iskati.
Pri eni in drugi detelji je seveda zelo važno, da pridelano seme tudi skrbno očistitiio, zlasti še v tem slnčaju, Če ga želimo prodati. V ta natiien je treba, da se seme skrbno izlušči iz atročja oziroma iz plev in da se potem še očisti, ne-le od feh pi'imcsi, ampak tudi od plevolnega semena in od predenice. Za to nam rabijo pripravni stroji, ki jih bo'treba tudi k naiii dobiti in o katerih bom pozneje kaj napisal.	llolinnaini.
^ Fodpisu]tB hor največ šestep vojnega posojila!
Dopisi.
Iz Št. Petra. Mud udarec je doživela tukajšna občina binkoštno soboto. Okrog fi. ure popoldne je prihrula od Trebelnega sem burna vihra s točo. Nad polovica občine je postala Žrtev hude ure. Najbolj Iirizadetc vasi so: Nova gora. Srednje Grčevje, Selo, Štravburk, Vrhovi, 5!alovče, Harinja 'vas, Toplice, Prapreče, Kij, Grič, Dobovo, Kronovo in Lutrško selo. V teh vaseh je uničeno vse, izvzemši krompir in oves. Sadje leži odbito na tleh; pšenica, rž in ječmen čakajo na koso, trava zbita in zloiidjcna tako, da se mora pokositi v najkrajšem času. Pogled na vinograde je obupen. GrČevje od sv. -Tui ja do hmelniške zidanice je prizadeto najobčutneje, od limelniške zidanice proti Kobatom le deloma. Nad polovico GrČevja je-uničenega popolnoma. Da so prizadeti revčki )iotrti, jé umevno. Ko i»okosé uničene žitne vrste, bo treba preorati in obsojati s koruzo in ajdo. Za seme bo težava. Dohi'i sosedje bodo pomagali po svojih močeh. — Naj ne pozabijo na višjem ])ristojnem mestu revčkov ter jim pi'avočasno oskrbe potrebna semena!
Z Mirne. — Žalostne Binkošti smo imeli. Binkoštno soboto popoldne so se začeli jueganjati po tiehu črin' in sivi oblaki, l'pali smo, da nam blagodejen dež
namoči od suše onemoglo zemljo. Ali med peto in šesto uro popoldne se kar iznenada vsuje toča. Padala je tako gosto, da je bila kmalu cesta pokrita, kakor s snegom, ali kakor hi jo bili nasuli z oki'oglîjni, belimi kamenčki. Uazbijala je 1)0 strehah, jw Šipah, tolkla po drevju, da je listje odletavalo. Z grozo in trepetom smo gledali početje hude ure. Ko je čez kakih deset minut pi'cnehala, je bilo vse uničeno. Visoke bilke rži pielomljene in zarite v zemljo, pšenica stolčena, sadje zbito. Veselje in radost Dolenjcev, naše vinske gorice, ki so tako lepo kazale, so največ trpele. (îrozdki leže po tleh, še močne mladice je odbilo, tako, da bo morda trta uničena še za diugo leto.
Stranska vas pri Novem mestu. Onjeni g. urednik! Blagovolite spi'ejeti med dopise v Vaš cenjeni list naslednje skromne vrstice iz naŠe prijazne doline. Da, nekdaj tako šumna, zlasti ob dela prostih dnevih tako glasna dolinica, ko se je ob rujni kapljici pi'epevala pesem: „Vse je veselo, kar živi! ..." — poslaja vedno tišja, praziiejša. Kje so tisti prejšnji, zlati Časi? — Dandanes je diuga pesem. Domovina rabi vedno novih braniteljev in tako odhajajo od nas vse bolje moči in življenje teče pod tem in di'ugimi 'vplivi vojne vse drugače ko nekdaj. Namesto ob čaši, si ljudje kratijo čas ob prostih urah z veliko cenejšim in koristnejšim čitanjem dobrih knjig in naših časopisov ; „Dolenjskih Novic" in „Domoljuba". Zanimajo nas zlasti p I've, ker so v prvi vrsti nam Do-lenjceiu namenjene in prinašajo poročila, ki pj'av nas zadevajo. Zatorej novi naročniki, stopite naprej, in v sidošnem pa hodimo vsi skupaj trdni v tem, kar nas je naučila vojna Šola, in boljša bodočnost nam bo gotova.
1-Iudo nas je zadelo tudi to, ker sg morali naši vsi trije zvonovi dne 12. febr. t, 1. odpotovati v shižbo domovine, ker pri tukajšnji podružnici ni pokopališča in so bili vsi trije zvonovi iz novejfe dobe. Imeli so visok, i»rijetcn glas in bili so izvrstno ubrani, dasi se je veliki razlikoval od tovarišev po starosti, teži in zgodovini. Vlit je bil leta 1778 za k fari v Šmihel, kjer je kot veliki pel ravno 100 let, in potem pa je bil kupljen k nam, ker so pri fari kupili nove, večje. Teže ni imel naznačene, cenili so ga na 4(J0 do 450 kg. Tovaiiša, ki sta bila iz svojega prvega časa pri nas, sta bila iz 18, stoletja in tehtala 168 in 91 kg. Dasi so si naši vrli možje dosti dali opraviti, da hi nam ostal vsaj eden zvon in se zatekli zi pomoč do mil. g, prošta novomeškega, bilo je zastonj, prepozno; pač pa se je doseglo, da nam je bil puščen eden zvon od svetega Florijana na Cerovcn, s težo 81 kg in letnico 1R93. — Zato pa naj bo izražena premil. g. proštu v imenu okolice najlepša hvala!	Domačin.
Iz Jablana pri Jlirni peči. Na poljedelski dopust je prišel Igrane Kos. Šest let in šest jnesecev je služil cesarju in je se vedno zdrav in čil, hvala Bogu. L. 1912 je bil poklican že v Dahnacijo, kjer je bil šest mescev. Ob mobilizaciji je pa šel takoj v Galicijo, od tukaj pa zo|iet v Bukovino. Pri Ôernovicah nni je bil ustreljen konj, on jo je pa Še zdrav odnesel. Ko se je začela z Lahom vojska, je bil njegov polk prestavljen na goriško fronto. Srce pretresa človeka, Čc ])osluša njegove doživelosti v tej grozni vojski, katei'e je pa vse srečno prestat; Dobival je na fronto Dol. Novice, ki so mu napravljale največ veselja in zabave. Pa tudi njegovi tovariši so radi čitali ta dober in zabaven dolenjski list. î^elinio hrabreuni vojaku še nadalje srečo junaško!
Iz Dobrniča. Tatovi so se pojavili pred Štirinajstimi dnevi v naši dolini, namreč na Kalu. Pri g. Kresalu so vdrli v kaščo, niu vzeli nuistne svinjske gnjati, katere si je hranil za kakšen priboljšek, nato iz skrinje obleko in rjuhe, več kilogramov sladkorja in cel kos špeha ter prccej tudi žita. Nato, ko so tu vse pospi'avili, so šU
k sosedu; tam je stala v veži omara, vzeli iz predalov lielo moko in ajdovo, nekaj koruzne pa stresli i>o tleh na cesto. Gospodinjo so i)a zaklenili v sobo, t,ako, <la ni mogla zjutraj ven, Niso Še imeli dosli, manjkalo jiui je še novcev. Pri drugem gospodaiju dobijo pa denarja in žepno uro ter klobuk in dežnik. Uudno jo pač bilo, da so povsodi tako trdno ljudje spali, da ni inhČo čutil. V nedeljo ponoiM so pa piišli poskusil, srečo v Smavei; v dve hiši vdi'li in takoj zbežali v gozd, — Kdo bi bil, se pač ne vé; sumijo cigane, Roka pravice jih zasleduje.
Se nekaj, kai' naŠi fari niČ ne pri-stoja, da so naša dekleta, čim bnjša je vojska, bolj so nečimevno oblečene. Ako se Človek ozre v nedeljo po cerkvi, vso v svili, žametu in „špicah"; do na glavi že nosijo „špice". Ako bi premislile tc dekleta, v kakšnem staini so naši vojaki, noč in dan kje v jarkih, v blatu in dežju, zmučeni od vročine in napornega dela, potem gotovo jili ne bi veselilo li.španjc. Vsak naj se oblači stanu primerno! Pač naj bi vsaka imela pred očmi Gregorčičeve besede:
„Lepil, najlepša si .sama ob sebi,
liSpa ni treba, t>j dckiica, tebi!"
Iz Št. Petra pri Novcaii mestu. Upam, da nama ne bodete odrekli teh par vrstic, g. urednik. Tudi mi se v naši prijazni vasiei spominjamo naših vrlih mož, čvi'stih mla-deničev in hrabrih sorodnikov, ki sc bojujejo za našo drago domovino, tei jim pošiljamo iskrene, srčne pozdrave, vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, bratom in očetom. Želimo jim dobro zdravje, srečen nspeh, da bi že skoro premagali ki'inega sovražnika in kmalu prišli na veselo svidenje. — Na rojstni dan naše ljubljene državne matere, cesarice Cite, je bila Šolska sv. maša, pri kateri je bila pričujoča tudi šolska mladina z učiteljstvom. Razobešene so bile tudi zastave. —■ Preideve še malo na naš „di'agi zvon" ! Poslovit se je oil nas ttidi luiš, milodoneči, ljubljeni zvon. Dne 23. februarja t. I. smo ga žalostno gledali, ko so ga vi'gli iz stolpa; marsikatero oko jo bilo rosno. Ko so ga vojaki naložili na voz, stno ga ovenčali z venci, slavolokom ter napisom: „Z Bogom, zvon predragi!" Ko so ga peljali, smo solznih oči gledali za njim. — Naročenki Dol. Novic; Ivanka Darovic in Tončka Vidic.
Iz fronte. Najsrčnejše pozdrave in voščila k binkoštnim praznikom pošiljajo vsem cenjenim čitateljem Dol, Novic, posebno pa še novomeškim dekletom in dijakom slovenski aspiranti, ozir. enoletni prostovoljci 11. aniiade. Nahajamo se v aspirantovskem kurzu, nedaleč od fronte. Ta kui'z je tako-rekoč pravi Babilon. Zastopane so namreč tu vse narodnosti širne Avstrije. — Skoro vsak dan nas obišče kak laški letalec. Ogledovati si pač hodijo lepo južno Tirolsko, katero tako želijo imeti v svoji oblasti. Toda za sedaj si jo morejo ogledovati le skozi daljnogled, seveda iz primerne višine. Za nap)'ej bosta pa že poskrbela junaški ,lanez in neustrašeni Bosanac, da se tej res lepi deželici polentar preveč ne jiri-bliža. Tudi mi jo odrinemo kmalu vsak k svojemu polku. Za sedaj pa kličemo vsem „ hinterlandovceni" in „drukarjem " krepak „Na zdai !■' in Živijo!" — ICadetni aspiranti: Absec Matija, UismalMiha, Leveč Anton, Premuč Kranjo, Smolik Franc, Gogahi Avgust — Knoletni prostovoljci: Benedik Valentin, Jasene Aleksandei'.
Iz laškega bojišča. Tudi pri nas, v tem pustem skalovju, se je nas spomnila zelena spondad ; sicer že pozno in tudi le kot mačeha. Ker gora in dol sta dobila le nekak zelen raztrgan plašč, ostala obleka je še vedno vojnosiva. Sneg tudi Se nas iii popoln(niia zapustit, posebno po kotlinah ga leži še čez meter in si bomo lahko še večkrat izkuliali kavo iz njega, ki smo ga tako celo zimo rabili za kuho, ker di'uge vode po zimi ni bilo; sedaj smo pa dobiti vodovod iz doline. Tudi razne cvetlice so radovedno pokukale iz zendje; seveda tako
lopih ni, kakor jili ima krasna Dolenjska. P-tiČice se tuiii oglašajo, aicei" bolj žalostno, kakor bi Unii one čutile vojno goi'jé; še clo plalia kukavica nas je jnlšla obiskat in pozdravit, i)a jc zoi>et o<iletcla v lepše kraje.
Celo ilolgo žitno smo ždeli v zadnlilili votlinah, pri slabi liiči; sedaj smo pa prilezli na (lan kakoi' mai'tiiički ter snio zopet veseli zdiavoga gorskega zraka in blagodejnega soliica.
Pa tudi našega soseda Laha je soince zdramilo po koncu in niu ogrelo prenu'îe ude in ker menda ni našel bolj koristnega dela, je pa začel svoje rujave šrapneic zbirat in jiii nam pošiljat, najbrž z namenom, da bi mu jih nii očistili; ker pa še napol zaspano gleda, vrže Šrapnel ali prekratko, ali pa predaleč, in potem so nam nc ljubi jih okoli iskati, nm rajši kai' naših pošljemo, ki jih seveda sprejme, ietudi ïierad. Coli dve leti že izteguje Lah svoje kremplje po naših lepili slovenskih krajiit, da bi nam kaj iztrgal, vendar na ves trud, ,ki ga napravi, ima le malo pokazati, in Še to malo bo moral prt obračunu nazaj dati.
Tudi jaz se že po tem bojišču ubijam čez dve leti, toda hvala Hogu in Mariji Devici, se iiii še ni nii Žalega zgodilo in sem še vodno zdrav, in upam, da mc še nai)rej varujeta in pripeljela zopet srečno v ljubo domovino k dragim domačim! —
Iskrene jTOzdrave pošiljam vsem Čitateljem Dol. Novic — Alojzij Hrovat, štab. nar., iz Petan.
Spomin na vojne zvonove.
XIV.
?;npnija Adleěiči. — 10. in IS. dec. m. I. vzela nam je vojaška oblast zvonove naše župnije in sicer 6, po 2 iz župne ceikve in ravno toliko od vsake podružnice. Pri župni cerkvi smo oddali dva najveííja, katerih prvi je imel podobe: Ki'istus na križu, čisto spoč. M. D. in angela varîlia. Napis [la iia rolni: Sv, Marija za nas Boga prosi. Pod. župnikom Leopold Oo-1'cnjec — na pobočju pa: Albert Samassa — camp.fusoranl. — Labaci 18 7Í). No. 92 L — Tehtal je, kakor nam je sporočila vojaška, oblast, 658 kg. Diiigi zvon pa je itiiel podobe; sv. Nikolaj, Čisto spoČ. M. D, tn Kristusa na križu. Napis pa na robu; Opus Antonii Satiiassa Labaci 1844. Nr. 548. Tehtal je 334 kg. Za oba bomo kilogram po 4 K, 3i)()8 K. — Pi i podružnici sv. Mar. Jlagd. na Plešivici pa je imel večji podobo sv. Mar. Magdalene in napis ob robu : Za ta zvon je nabral ves znesek ključar Miko Grabrijaii, na pobočju pa: Max Samassa — Labaci 1914. No. 4120. Telital je 280 kg. Drugi pa je imel podobo sv. Nikolaja, napisa pa, kakor prvi. Le No, 4121. Tehtal je 87 kg. Za oba bomo dobili UdK K. — V Tribučah pa je imel večji zvon i)odobi Kristusa na križu in sv. Jan. Krstnika. Napis pa na robu: Št. 3G8. Vlit Albert Samassa v Ljubljani 1871. Tehtal je 312 kg. Manjši pa je ijiiel podobo sv. Florijana in napis; Max Samassa— Labad 1900. No. 282t;. Tehtal je 170 kg. Za oba bomo dobili 1928 K. — Ker nam je pa ostal na Ple-šiviei srednji zvon, ki je bil vlit 1. 1857, in ker je tam le redkokrat sv. maša, navadno samo šestkrat ita leio, tri nedelje in tri delavnik«, zato smo prepeljali že 21. decembra ta zvon s Plešivice in ga obesili v zvonik župnc ccikvc, tako da imamo zdaj zopet tri zvonove, četudi seveda manjše, in da bije uia, kakor po-, preje, le z zmanjšanitn glasom.
Težko smo se sicer ločili od naših zvonov, posebno še onili žiiime cerkve, kjer bmo imeli od 1.1879 tako lepo ubrano zvoneiije, a udali smo se v božjo voljo, ker vemo, da gre ta žrtev v bran ogrožene domovine.
(Opoitiba uredništva: Podatki o vojnih zvonovtli zelo zaiiititajo našo bralce. Ne nadlegujemo radi nadalje preč. župnijske
urade, da bi nam še poslali tozadevne zapiske od veliko zaostalih še dolenjskih župnij, pa vendar še etikrat in zadnjič vljudno prosimo za to prijaznost. Vsem lia, ki so 1'adevolje poslali svoja po*)čila: Bog plačaj stoki'at!)
izlet novomeške Marijine družbe na Trško goro.
Na binkoštni pondefjek je priredila novomeška Marijina družba izlel na Trško goro. Dopoldne se je izlet že odpovedal, ker je kazalo slabo vreme. Okoli ene ure se je nekoliko zjasnilo in zato se je zbi'alo precej družabnic, da se udeleže izleta. Pot je peljala po divneiti mestnem polju, med cvetočimi njivami in ti'avniki. Po prelestncm g()zdu pi'oti ?!dinji vasi pozdravljalo nas je stotero in stotero ptičkov s prekrasnim Žvj'golenjem, žuborenjem. Slavček nam je pel svojo simfonično pesetit, kosi so mu kontrapunktično prikladali in kukavice so se kosale, katera bi prisrčneje pozdravila s svojim zvoiikiiri glasom izletnike, lili-žajoč se cerkvici nas je pozdravilo prelepo ubi'ano zvoiienje nalepših dolenjskih zvonov, katei'i kar snia hrepeneče kličejo na goro. Takoj je bil kratek nagovor, v katerem je g. p. Akvin pojasnil materino ljube/.en Marije do nas. Po govoru so bile triglasne pete litanije. Tu stiio slišali mlad pevski naraščaj Mar. diužl»o. Oela^ cerkev je odgovarjala petim litanijam. Ôastitati je treba tu mladitii pevkam in želeti je, naj se Še luipi'ej goji v družbi petje. Po cei'kvenem opi'avilu se je vsa družba zbrala pod stoletnimi lipami in tam so pevke zapele cesarsko hitimo in Nedvedovo: „Do-ntovje moje, Avslrija". Temu je sledilo neŠtcvilno umetnih in narodnih pesmi. Nato se je vsa družba I'adostniiti srcem poslovila od svoje nebeške Matere. Izlettn'ki so bili })ač lahko veseli lepega dtie in izleta, ker Trška gora je najlepši kraj na Dolenjskem, odkoder se vidi vsa spodnja Dolenjska kot
lia dlaní.
Vojni pregled.
italijansko bojišče. — Iz vojnotín ti skovnega stanu sc 2(ï. t. m. o poteku strnSnc bitke ob SoCi, ki divju z nezmanjšano sik» dalje, iioroea, da 1."). dan soSke bitke Italijanom iii prinesel di'uzega kot nove izgube in rtiz-oĚarEuija. Niti v severnem, Se manj pa v južnem del« bojne črto ee jim kljub ogromnih žrtev ni posrečilo odvzeti naSiin hrabrim četam tudi najmanjši kos zemlje. I'o.'jlali so v boj veliko močnejSe oddelke kakor pretekle dni, in napad je sledil najiadu, toda vse ïiuniinj, naskakiijoOi jataljoni bili so po našem tudCujočem oynjtt naSega topništva razkropljeni in zapodeni nazaj, tisti pa, katerim je prizanesla toča kroí,'eíj in so prisil z našimi v dotiko, so pa bili v roCnem itietcžu prepodeui. .Iiniaatvo, kakorSnega je tu izvajala naša pcîiotii, uima ijriineru v zgodovini. Dva ])eB|)olk!i nmrala sta 24. t. m. stirinajst, 2;). pa tri zaporedne lutdc napade odhiti. Neki drugi polk je moral neko visino, za katero so se Ijiito iKtjcvali triki'at n!ij)asti in potem nič manj kot 18 sovražnih protinapadov odbiti. Enako hi'sibro in požrtvovalno sc jc izkazalo tudi naše topništvo s tem, da je z vzajemnem delom s pehoto, isto najuspešneje podpiralo, l'ožrtvoviihjost topništva zashiíi najviSjc priznanje, kajti ono se ni zadovoljilo le « tem, da je 9 svojim iniiCujoČim ognem sovražne na])ade v množieah vie v kali lu tišilo, ampak je tam, kjer sc jc italijanskim četam posreCilo v naše črte udrcti, svoje topove iz postojank privedlo in Italijane ustavilo z obstreljevanjem od spredaj in v bok. Kjer seje )altalyanoln vsied njih premoči posrečilo, prekoračiti naSe črte, tam so naši hrahri topniEaiji vzeli v roke rcvolveije in ročne granate, da so hnniili svoje lopove, dokler niso doSla ojačeuja, katera so )oteni sovražnika vrgla popolnoma nazaj, vakor vsikdai- hrabro, bojujejo sc ttidi oh Soči naši vrli topniiarji. Tudi 2r). t. m. divjal je l)oj z največjo Ijutostjo na enih in istili točkah soške bojne črte. Italijani ho izvedli Številne močne napade na naSe višinske postojanke, toda bili so odhiti. Tudi Sv. Coro napadli bo Italijani ponovno popoitidne kakor zgodaj zjutraj. Kili so vselej zavrnjeni. V odseku vzhodno Cioriec napadli so po ljuti topniški predpripravi dvakrat, pa )>ili so po Cno-Ufoem ročnem metežu poraženi. To polnoči navalili so Italijaiti v tretjič z istim neuspehom kot prej. Od istega Čaea »e tu Ic po malem oglaša topništvo. Ljiitost, s katero so se v
imenovanih odsekih bojevali, presegajo hoji na kraški planoti, ki so bili srditi, da se jih s])loh ne da popisati in presegajo vse meje. Dan in noč izvajal je sovražnik svoje napade v nmožioali, katere so pa naše hrabro vztrajajoče čete z vedno enakim železnim odporom odbile. Pri vseli teh bojih sodelovali so iti^iešno tudi naSi letalci. Podpora, ki sojo muUli pehoti in topništvu, je b^la vselej izdatna, l'repreîiili niso samo, da sovražni letalei niso zamogli preleieti naših črt, ampak posegli so tudi v t)oj pehote s tem, da so se kolikor možno nizko ,spustili in napadajoče italijanske bataljone uspešno obstreljevali s strojnimi puškami. Sovražni letalci izgubili so eno Capronijcvo letalo. — Holj kot vse drugo nam kaže nspeli: Oetiidi na skrajnem jug» bojne črte hoji za majhne odseke še niso končani — je bojna sreča dneva popolnoma na naši strani. Sovražni naval »tonil jc na eeh bojni črti v krvi in brez uspeha. Italijani svojega namena, našo črio prebiti, litdi petnajsti tlaii ))itkc niso dosegli in niso niti za korak najiredovali kakor prvi d-an bitke ne! Siava našim junakom!
DomaČe in tuje novice.
Kanonikom novomeškega kapitelja je
itnenoval cesar preČ. gosp. župnika Jakoba Por en t a v StopiČah.
Prodajni dan za Rdeči Križ dne 2. junija 1917, Tekom dolgotrajne silovite svetovne borbe se stavljajo do Avstrijskega Rdečega Križa najveCje zahteve. V živahni delavnosti iz])olinije Kdeči Knž vestno velikanske naloge svojega plemenitega delokroga od početka vojske na res vzoren način. Vzdrževanje mnogih dragih naprav Rdečega Križa, v katerih dobe naši junaški ranjeni in oboleli vojaki zavetišče in skrbno oskrbo, zahteva trajno zelo velika denarna sredstva, kateia je treba v pi vi vrsti zagotoviti s prispevki in darili. V ta nattien, da se okrepe denarna sredstva Rdečega Križa in njegovih deželnih društev, je niinistrstvo za notranje stvari dovolilo prireditev Piodajnega dne za Rdeči Križ v soboto dne 2. jurn'ja t. 1. Izvajajoč to akcijo se bode te dni vodstvo Rtlečoga Križa v Ljubljani obrjiilo do domaČega trgovstva s prošnjo, da trgovci odmenijo od brutto izkupila na dan 2. junija 1.1. gotov del tega izkupila, ki ga sami določijo, Rdečemu Križu. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko opozarja trgovce na Kranjskem na to važno patriotiČno prireditev ter jih nujno poživlja, da z vso pripravljenostjo ustrežejo Želji našega tako zaslužno delujočega Rdečega Križa ter da s polnoštevilnim odzivom dejansko pospešujejo pleitienita prizadevanja Rdečega Križa. Vsak posamezni trgovec,, do katerega se obrne Rdeči Ki'iž, delaj na to, da bode finaiicialni uspeh predstoječe prireditve kar moč sijajen. Domače trgovstvo naj si po svojih najboljših močeh prizadeva, da naša dežela tudi pri tej akciji donese nov dokaz svojega izpričanega patriotizma.
Za predsednika c. kr. kmetijske družbe kranjske je bil izvoljen 23. tnaja dosedatiji družbin podpredsednik itionsignoi' dr.Evgen Lampe, za podpredsednika prelat Andrej Kalan in posl. Ž tire. V odbor so hili nadalje izvoljeni Frančišek Bartoln, dež. kmetijski veščak v Ljubljani, Frančišek Is ten ič, posestnik v (-for. Logatcu, Josip Ravnikai', pos. v Njivicali pri Radečah.
Imenovanje in odlikovanje. Za re-zei'vnega poročnika je bil itnenovan praporščak Ferdinand Kvas, sin užitn. vodja Franca Kvasa. Imenovatii, ki je bil nedavno odlikovan s srebrno in z bronasto hrabrostno svetinjo, službuje pri gorskem strelskem l»olku št. 2.
Avditorjem je imenovan s 1. majnikom g. nadporočnik Dr. Franc Kalan.
Zavod za slepe vojake v Graticu. Prejeli smo sledeie pisemce, napisano od slepega vojaka-domačina od Št.,Jerneja ; „ Velecenjeno uredništvo ! Vsi tukajšnji slovenski oslepeli vojaki se Vam sično zahvaljujemo, ker ste dotiino notico iz Slovenca tudi prijavili v Dol. Novice. Pra'v iz srca smo Vam vsi hvaležjn', da se za nas tako zanitnate, da ste kar sami začeli zbirati darove, da bi z njimi olajšali ža-
lostno usodo. Res se iiatn je nekoliko čtulno zdelo, da so se naši rojaki tako malo zanimali za nas; sedaj sttio jia izpievideli, da sploh do zdaj za nas oni ničesar niso vetleii. — Velecenjeno uredništvo! Prav lepa hvala Vam, ker natn takn redno in
0	pravem časn Vaš cenjeni list pošiljate. Prav-lepa hvala pa tudi vsetn našitti dobrotnikom, katerih imena smo Čitali v Vašem cenjenem listu in jih vsi skui»aj srčno pozdravljamo, posebno pa jaz
Franc Medle." Darovi za slepe vojake. Nadalje so darovali v tiašem uredništvu: Neimenovana
1	K; gospa Amalija Gerdešič, Novo mesto 10 kron; gospa Mii'a Tpavitz je nabrala: gospa Šerkova 10 K; gosp. dr. J. Strašek 5 K; -gospa Lovše 3 K; g. soditik Hočevar
2	K ; č. g. vikar Žerjav ii K ; g. Josij) Kobe ÍÍ kroni; gospa Katarina t^blak 2 kroni; g. Fi'ančiška Zobec 1 K; g. Kastelic Ana ÍÍ K; g. Vranešič Ana 2 K; g. Řmalc Ana 1 K; gospa Mira Ipavitz 3. K. — Skupaj 4G kron. Že izkazana svota 41 kron, torej je sedaj nabranega denarja 87 kron. — Ko bodeino nabrali 100 kron, jih bodemo takoj odposlali Č. sestri Klari v Gradec. — Zatorej prosimo vljudno, pošljite še hitro in veliko, da lajšamo Čem liitrojše bol revnim našim slepim vojakom. Nabiralo se bode pa tudi še nadalje.
Ogenj je nastal ravno opoldne na hlevu voznika Ferdinanda Poka v Žužemberku na tigu. V naglici je bila tudi v plameiui poleg stoječa hiša istega posest-Jiika. Oboje je pogorelo do tal. Ker je •vlekla i>recoj močna butja, je bila velika nevarnost tudi za sosedne hiše, a i)ridnim gasilcem sejeiiosi'ečilo ogenj omejiti. Zažgal je baje 4 letni fantek, sirotek, ki ga jc imel gospodar v reji. Žkoda je le deloma pokrita po zavarovalnini.
Dr. Friderik Adler obsojen na vislice. Sodni dvor je proglasil 19. maja po preteku obravnave razsodbo, ki se je glasila: V snnslu § 1^4. kaz. zak. se obsodi obtoženec vsled navadnega tnnora na smit na vešalih. Moment zahrbtnosti je sodni dvor izključil, ker ni uporabil obtožeiiec nikake zvijače, s katero bi postavil svojo žrtev v poseben položaj, kjer bi se ne mogel braniti. Potom priznanja, izpovedbe prič in zdravniškega izvedeniškega mnenja je prišel sodni dvor do prepričanja, da jc obtoženec kriv, in sicer jc izvršil dejanje posameznega fanatika. Da bi ne bil obtoženec pred postavo odgovoren, o tem ni imel sodni dvoi' nikakega dvoma. Glede ničnostne pritožbe si pridrži zagovornik pravico pomisleka. Ko je zapuščal dr. Adler dvorano, se je še enkrat obrnil do navzočih in je zaklical: „Naj živi mednarodna re-volucijonarna socijalna demokracija!" — Zagovornik dr. Adlerja, dr. Gustav Harpner, je vložil ničnostno pritožbo, tako da se bo s tem bavilo še najvišje kot kasacijsko sodišče. Pritožba zahteva tudi, naj se izjemno sodišče, ki je dr. Adlerja obsodilo na stiirt, proglasi kot neiiristojno in naj se ves proces poveri porotnemu sodišču. Dr. Adler sam je bil proti temu, da bi se
vložila ničnostna pritožba. ■
Kpuh bodočnosti.
Spisal jiroi. Nou manu-Well d ET (Iliiniijl. (Priobiil „Neuea Wiouor Joiirniil" dno 6. aprila 1017.)
„Kruh je iioHtal spet nokaj živega kar jo mi dnevnem redu, in od zdaj m je Kanj zaiolo skrbeti, kot 7« živega iloveka,"
Stoklasa,
Nekaj posebnega je, da je ostal naš vsakdanji kruh, ki je bil že od vseh časov glavna hrana Človeštva, do najnovejše dobe malodane nedotaknjen od napredka znanosti in iznajdb. Če prezreitio nekatere novejše iznajdbe strojev in peči v tovarnah za pi'idelavo kruha, lahko z mirno vestjo trdimo, da se priileluje kriiii doma in v pekarnali še vedno po istetii načinu, kot se je pridelava! pred več sto leti.
Bistveno večji napredek pa lahko beleži mlinska obrt glede predelovanja žita v Tiioko. I>a se ustreže linejšemu okusu
iModei'iiega ílovcštva, so se \)otni(lili teliiiiki velikili tiilihov sestaviti razliíno stroje, s lioiiioÉjo Itatei'ih se <la pi'iiiobîti iiioko l'aziiili, zelo fiiiîli in čistili vrat. l'olagoina se je razšij'il iiazoï', ila so te iiajiinejse vrste moke zelo sposobne za pccîvo in s])U)h za prehrano. Nekiitei'i [iiHiii so izdelavali celo do dvanajst številk moke, ki so bile seveda zelo razltěne cene, odvisne po barvi in količini. Najccnejše vrste moke so seveda tetiiiie barve in se tudi prodajajo po nizki ceni, sorazmerno njih kakovosti, medtem ko so najdražje vrste moke, takozvane Številke „ničla" razdeljene celo na tri dele. Že pred nekaj leti setn se boril proti napačnim mnenjem, da naj se rabi le čisto belo itioko, kajti s piidelavo te najtincjše vrste trpi gospodarstvo veliko škodo, ker gre pri dobavi iiajrazličnejšili Številk moke veliko žita v nlC.
Dokler je bilo dosti žita, se je bilo seveda zelo težko boriti proti takim napačnim naziranjeni. Saj so celo ndinarji sami radi pridelavali kar se je dalo mnogo 1'azličnib vrst moke in s tem potrjevali ljudstvo v napačnem mnenju, da hi bila le fina hela moka užitna. Še-le vojska in z vojsko vred pomanjkanje žita sta ozdravila ljudstvo te zmote in dala dokaz, da se prav lahko nadomesti žemlje in drugo tako pecivo s slabejšo, temnejšo vi'sto moke. Tudi znanost se je zdaj obrnila k temu vprašanju in tako ne velja več za neznanstveno, se pečati resno v ketiiiških in liziološkili delavnicah s tem važnim v])rašanje]n glede ki'nha in pre-branitve sploh.
K najzaslužnejšim raziskovalcem na tem polju spada znani biokemik dvorni svetnik profesor dr. Julij Stoklasa v Pragi, ki je že izza začetka vojne poiskušal ]'azne poiskuse z vsakovrstnimi tipi moke in s tem namignil, kako bi se dal napraviti dober, užiten kruh. Posledica njegovih zanimivih raziskovanj je bila, da je omenjeni dvorni svetnik Stoklasa izdal v založništvu Gustav Fischer v Jeni svojo knjigo z naslovom: „Kruh bodočnosti".
Pisatelj navaja v tej knjigi svoje poiskuse, kako hi se da! napraviti takozvan v o j n i k r u b, da bi se namreč pšeničnému ali i'Ženenni kruhu pridal ječmen, oves, krompir ali koruza. Tudi on se tu bori proti 1'azdelitvi moke na veČ vrst, pi'oti napačnim mnenjem, da je le bela moka užitna in obsoja po pravici, da je večina ljudi gledala le na okus kruha, ne pa, kar bi bilo pravilno, na zdravstvene in fiziološke uspehe hi'ane. Torej se ne smemo Čuditi, da je imela ta brana, ki je prijetna le okusu, težke posledice za organizem Človeka.
V najfinejših vrstah moke manjkajo ravno, kot dokazuje Stoklasa, najdragocenejše i'edil-ne snovi, ki se ne dajo nadomestiti z drugi nji s jí o v m i. Ker se pa je dosedaj' uporabljalo večinoma le belo moko, je bila s tem prehrana preveč enostranska, Telesu se na ta način privede preveč takih snovi, ki povzročajo veliko toploto, oziroma oddajajo mast, medtem ko se premalo dovaja takih snovi, ki vsebujejo beljakovino in druge redilne mineralne dele. Ne sme se prezreti, da se nahajajo ravno v teinnejših mokali v veliki nniožini za nas silno važne snovi, ťermenti (kvasi), ki povzročajo j-azkroj in pretvorbo organskih spojin. Iz mnogoštevilnih po-isknsov smo spoznali, da ta dosedaj izkušen način pi'idelavanja vsakdatjjega krtiha ne odgovarja tiiodernim zalitevain biokemičnih ved.
Ker se je vsled nastalih vojnih razmer zmanjšala tudi živinoi'cja, se mora skrčiti tudi za prihodnja leta poi'aba mesa in torej to nadomestiti z večjimi množinaiiii krulta.
K sreči se nahajajo v otj'obili posebne snovi, ki vsebujejo za prchranitev poti'ebne redilne dele. Seveda ne zamore več večina ljudi probavljati otrobov. Zato se morajo oti'obi na poseben jiačin pri-
piaviti. Utinleiim pi'ofesoi'ju di'. Fiidilei ju sc je že pi'ed !et.i posrečilo to vprašanje na čisto eiiostaveji in dovršen način j'ešiti. Z zndetjeni ofi'ohov, kateiim se pi idenu še majhna množina soli in apnene vode, se stanifM otiobov (akni'on) tako siu'cmene, da oddajo človeškemu telesu kar se da največ beljakovin.
Ti, po Fiiiklei jevcm načinu pi'iprav-Ijeni otiobi se potcjn posuše in se prodajajo po ti'govinali pod imenom „zadnja ali ztiiesna moka". Dvorni svefnik Stoklasa je natančno preiskal lastnosti in redilnost te zmesne moke, kakor tudi iz te moke narejenega ki'uha in je potrdil dobre rezultate, ki so se obnesli že pi'eje profesorju dr. Czadek, kakor tudi prof. dvornemu svetniku pl. Oi'tnerju na II. jnedicinski kliniki. Po scda/ijih znanstvenih izkušnjah zadostuje za človeka 40 do 6n gramov beljakovine za en dan in kei' se toi-ej v zmesni moki nahaja toliko beljakovine, nam zmc.sna moka služi lahko kot izborno redilno sredstvo, ki vsebuje ravnotoliko redihiih snovi, kot meso.
Tukaj imamo zopet nov, klasičeii vzgled, da nam je sedanja svetovna vojna pokazala veliko vrednost raznih snovi in stvari, ki so se nam , preje zdele malo-vredno ali popolnoma za nič. Naloga nii-jiisterstva za prehjano bo torej, razne napredke znanosti praktično uporabiti in redilen kruli bodočnosti razširiti tudi med najširšim slojem ljudstva.
Podpihovanje sovražnih vojnih ujetnikov.
iiaj-avnost neverjeten poskus, oškodovati osrednje sili s pomořjo vojnih ujetnikov se je pred nekaj dnevi odkj-il. Vojni ujetniki se v obliki vojaškega povelja t)0-zivajo, naj z vtibotapljenijiu sredstvi in na jiodlagi inšti'ukcije uganjajo sabotažo, uničujejo setve, požigajo tn na (a način povzroče osrednjim silam težko gospodarsko škodo. Ta poskus je pravi izrodck blaznosti. SovJ'ažniki se v ta namen poslnžnjejo skrivne pisave, katei'o na listih, skritili v živila, vtihotapljajo v ujetniške tabore. V nekem zavoju, naslovljenem na nekega vojnega ujetJiika, so našli v pogači pet takib listkov. Ijistki z navodili so pisani s pisalnim strojem in v obliki, iz kateie se da sklepati, da so sc v številnih izvodih, najbrže po vseli ujetniških taborih razširili, da bi se taiio napravila cela organizacija v sabotažne namene med vojnimi ujetniki.
Istočasno s tem odkritjem so došla poročila iz inozemstva in iz notranjosti naše države, da so vojni ujetniki že lani pri obdelovanju polja namenoma poškodovali seme ali mlade j'astline.
Vojninj ujetnikom vtibotapljcni listki imajo sledeče besedilo:
Navodila za po^kodoviiiijc lu iiuičevaiije.
Delajte in'oi)agando pri delavcih Jia kmetih in učite jih izrezavati očesa in kali semenskega krompirja, V čokoladnih zavitkih, pogačah In slaščicah dobite tudi male aparate za to.
Mažite po delavnicah sti'oje s priloženim čistilom (pasto) za zobe.
Odgovorite takoj, če jnorete rabiti zažigalna sredstva in pastile za okuže-vaTije živine. V slučaju, da pritrdite, bodo l)i'ihodnji zavitki vsebovali pastile in druga sredstva. Berite navodilo v škatlici za pastile.
Dobite lahko tudi mal zaŽigaini apai'at, kateii, če sc kam položi> še-le čez tji do pet ur pozneje povzi'oči ogenj. Polagajte jih na velike dvore, v železniške vozove, na vlake, piipravljene za odhod. Na posestvih dajte najprej živini pastile, nato l^žgite. Živino bodo potem spravili diugani, kjer bo okužila drug lilev.
Izbii'ajte in preudarjajte dobio. Va.ša dejanja liodo z uspehojii poplačana, Pošljite
mi najhitreje tingii'an naslov, na katei-ega moremo jioslati i'azliČJie zavoje, katei'e skušajte <lobiti pred konlj'olo. Po vsakcjti uničevanju mi to spoi'očite v pisnnt ali na di^iisnici, da morem vpisati v plačilni legistei'. Pišite, kar poti'ebujete, potem bom ])()slal velike mtiožine materijala. Končno morate jiiiti tako daleč, da bodo v vseh poveljstvih zgorela posestva in živina. Poskusite vse. To naj bi ndarilo sovi'ažnika kot šiba, ki jtada na nemško ljudstvo. Pridobite st. Če mogoče, zvestih pi'ijateljcv. Tako
delale velikansko za zmago in domovino.
*
. . . Sporočite iid ustanovitev Vaše organizacije, v priiiodnjetn zavoju dobite materijal , . . odgovorite hitro . . .
Poljski delavci' morajo navodilom za uničevanje setve in žetve, kakor že dano, slediti. Navduševajte jih k poškodbam in uničevanjetii vsake vrste.
Navodila je smatrati kot vojaška povelja.
Vsi prijatelji bodo dobili nagrade.
Navodilo y.ii uničenji) ki'oinpirjii.
Semenski krompir, Poišči nekaj bolnih krompiijcv, ki imajo črne pege. Ďe je se-meJiski ki'ompir skupaj, je ti-eba nekoliko zarezati kožo kronjpirja in meso zdravega iii'omjiirja drgniti ob črni del bolnega krompti'ja.
Ce mogoče, naj se odstranijo kali, in siccv z nohtotii, nožem, kosom lesa ali z aparatom, katei'ega Jiajdete v poslani pogači, Čokoladi itd.
Kopanje krompirja. Ze pii kopanju krompirja moJatc, bolui krompir mešali z zdravim.
Krompir v skladiščih. Bolne krompii je nmrate mešati z zdraviiii. Pridobite si, če mogoče, Žvepleno kislino. Će se s to kislino polije krompii', je kal uničena.
Vse te manipulacije lahko napravite, ne da bi Nemci zapazili. Slaba žetev je toliko vi'edna, kot izgubljena bitka. Delate za domovino,
* +
Skušajte dobiti îiekaj gotovih, pi'c-vîdnih, zanesljivih prijateljev, ki nam spo-1'oče svoja imena . . . naj p[šcjo, delajo. Delajt,e na tihem, vodite, i-azdelite delo med prijatelje . . . Vaše ujetniške tabore morate imeti dobro v rokah. Za nemški pi'opad bomo mogoče Vas vse poti'ebovali.
Oi'ganizacija se mora smatrati kot služba, ki jc Vam osebno poveijena.
Poškodovanje in uničenje.
Določite ljudi, povejte jiiti, kako naj po tovaiuali delajo škodo, na primer sipajo pesek med kolesa, povzročajo kratek stik itd,, kaj naj napravijo, da skoči vlak s tira. Uničujte kolodvore, vojaške tabore, državna poslopja, konjske hleve, vojne tovarne. Izbei'îte si za to odločne in zelo previdne ljudi.
Sporočite mi tiste, ki pozabijo na svojo dolžnost: ti bodo prav tako kaznovani, kakor bodo brabri nagrađeni.
H: * *
Cela naprava teh poskusov, povzročiti daleč razšii'jcjio sabotažo v ozemljili o.si'ednjilt sil, iie izključuje možnosti, da te organizacije obstoje še nadalje med vůjniiiii ujetniki, lier je v itavodilu izrecno rečeno: „Navodila je smatrati kot vojaška povelja", hočejo očividno jircjem-nika teli navodil prisiliti. Pri obsegu, v katerem so vojni ujetniki v naših jIkJu-strijskili obratih in pri poljedelstvu zaposleni, je nevarnost velika, da tudi osamljeni slučaji, v kateiili vojni ujetniki ubogajo ta navodila, labko napravijo neizmerno škodo. Brezvestnost, da se vojne ujetnike v obliki vojaških itovelj navaja k dejanjem, ki imajo za dotičnike smitno kazen kot gotovo posledico, je brezmejna. Ne glede na to pa je ti'eba poskuse take organizacije že v kali zadušiti in ukreniti odredbe, ki so iz vzrokov lastne varnosti neizogibne. Tako so v Nemčiji zaenkrat
ustavili vožnjo pošto za vojne ujetnike, Ist,o se je odredilo (udi v na.šili ujetniškili taborih in delavnicah.
Svarilo! Xaradi zelo velike nevai-nosti, ki nastane za opeiacije ces. in ki', armade vsled morcbit.nih hudodetskili _ naklepov, uničiti zaloge živil ali konje — takozvana sabotažna dejanja —, jc jio-trebno, da se v svaiilo pokličejo splošno v spomin kazejisko pravna določila, ki se vporabljajo jnl takih hudodelskih naklepih. Vsak hudodelski naklep, uničiti zaloge živil ali povzročiti bolezni na živalih, zlasti konjih z namenom, da se oškoduje vojna moč avstrijsko-ogi'ske monai'hije ali vojna moč zveznih di'žav ali koristi sovi'ažniku (sahotažno dejanje), tedaj tudi poskus takega naklepa, tvori hudodelstvo zopei' vojno moč države po ^ 327 v. k. z. Vse vojaške in civilne osebe spadajo j-adi tega hudodelstva pod vojaško kazensko sodstvo. To hudodelstvo sc kaznuje v območju armade na bojnem polju potom naglega soda, v zaledju pri obtcŽilnili okolnostili-s snirtjo na vislicah, v jiianj važnih slučajih s težko ječo do 20 let. Vsakdo, ki tako hudodelstvo, dasi je v staini Jiame-noma ne prepreči, ali kdor namenoma ne naznani oblasti tako hudodelsko znano mu jiodjetje ali ne ovadi takega hudodelca, ki mu je postal znan, je sokriv hudodelstva in se bode ž njim postopalo po § 330 v. k. z.
Loterijske številke. Gradec, 23. maja 31 10 28 4!-;' 48
ŽENSKE LASEm
nioSaiic ill re/utie, kiipiijem pn tiajviáji I'cni. lï.dL^ujL'in h l:tí;tnih l:iti tudi kite. v zalojrj imam lepo, izfrolovijene lasne kito vseh bîLrv. od .'j do 30 K, Mreíáce, podlage, Nuiaol. liarvo /.a. la-se in brado xiiiimka; Kraljica vseh barvit, /.»iic.sljiva iii trajna, Izbomo Cremova miio brili, â K .Wv. Hairpetrol, sigurno srodslvo proti iz-p;ul;mju Ijis; zdravniSko priïiiatio, Burgil ja odstraiiitov kurjih oííea in trdi" koř,i>. Šampon .'iO viti. 7.a luiitvaiijo !ii.s.
Naročila: Ivan Svetec, vlasuljar, Rudolfovo, iiOK^ii'oti meglic liiSo.
Kostanjeu les
od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najviáji ceni tvrdka:
: J. POGAČNIK :
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
APARAT
za Acetilenovo luč
v prav dobrem stanu, z vso opravo, jc 'na ])i'odaj po nizki ceni pri g. L. KOPAČU, Rudolfovo, Glavni ti'g 6H.
Dobro ohranjeno If^OlO
želi kupiti. Ponudbe na upravo Dol, Novic.	28-2-1
Gobe
lepo pOKuSoiie, kupujem V vsaki mnoïiiii, po iiajvÍÉji diioviii c«ni. v prvi vrsli jurike, potem lesićke, turke, medvedove tace, sivke, ild,; sploh vse vrsto yob posuSenih, ki jih poznale kol užitne. — Vprašjmjii lil ponudbe sinejcma: Rudolf StarovaSnik, oksporl gob, Konjice, Štajersko,
Kupi se hiša
v sredini Novega mesta pripravna za haho obrt.
Cena in pogoji naj se blagovoli vposlati upravi lega lista.