PROBLEMI
REVIJA ZA KULTüKO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETO IV. — 1966
KAZALO
proza
Gaborovič Nada: Sinovi . . .	Зб.")
Jovanoi'ič Dušan: Enonožec .	43
Cirila in Metoda..........50
Kavčič Vladimir: Onkraj in še
dlje VI. VII ... . 66,	232
Premelč Stanko: Noč ....	273
Rotar Braco: Pusti kraj, Itaka
rodna.........913
Rozman Smiljan: Hiša ...	1
Rožanc Marjan: Tatjana. Ta-
tjana ...... 22. 261.	386
Rupel Dimitrij: Veliki madež
na steni .......419
Sobočan Igor: Zaprti krog . .	59
Šeligo Rudi: Februar ....	703
Preskus z iglo in pepelom	215
Täufer Veno: Prometei ali te-
ma v zenici sonca . . 561,	827
Zagoričnilc Franci: Žeja . . .	603
prevedena proza
in dramatika
Eliot T. S. — Taujer Veno:
Umor v katedrali .... 844
Held Wolfgang (P. S.): Stief-
beenova hiša......460
Joyce James — Janez Gradiš-
nik: Hades......935
Weiss :Peter — Janez Gradiš-
nik: Ugotavljanje resnice 426
pesmi
Cimerman Ivan: Moje pleme 971
Cundrič Valentin: Hexapla . 252
Plisar Evald: Proti večeru po-
stajam prestol.....277
Fritz Ervin: Zakaj sem postal
režimski pesnik; Hvalnica
življenju .......209
Kdaj se ne morete nasloniti
na delavski razred ... 211
Balada o komandantovem
kanarčku.......212
Kadar bom rekel svetu lah-
ko noč ....... 213
Gradišiiik Bogdan: Šepet; Gr-
menje ........ 20
Veter......... 21
Grafenauer Niko: Stanje . . 230
Kermauner Aleš: Kaj je ostu-
da No. 2; Potrpežljivost . . 38
Mrk......... 39
Lužan Pavel: Sedmi dan . . . 963
Ola j Jože: Živeti......415
Preželi Cveto: Pogreb .... 961
Pučnik Irena — Maja Tul: Ime.
ki se trikrat ponavlja, po-
meni smrt; Ljubim zemljo,
zakaj kruh ni iz železa 17
Stopinje II....... 18
Stopinje III...... 19
Rotar Braco: Naselitev ... 812
Simčič Samo: Oglas .... 41
Marija........969
Stari Dada.......969
Snoj Jože: Konjenica sloven-
skih hoplitov .....628
Vcgri Saša: Letnik 1934 . . .	410
Vogel Herman: Junak dozori	130
Pri sebi........930
Namesto epitafa ....	931
O!..........932
Pogovor na meji ena ...	933
Pogovor na meji dva . . .	933
Zagoričnik Franci: V risu . .	380
prevedene pesmi
Cudina Marija — Vena Täufer:
............. 282
Florian Miroslav — Ivan Mi-
natti: Drevo......822
Atelje ........823
Grozdanov Stojanka — Saša
Vegri: Zadnja vest o meni 285
Holub Miroslav — Ivan Mi-
natti: Pouk......824
Jansky Pavel — Ivan Minatti:
Ritmično prestavljanje nog 820
Kolaf Jifi — Ivan Minatti: Nič
brez vznesenih besed . . . 823
Kroužilova Ludmila — Ivan
Minatti: Žejni arhangel . . 818
Machado Antonio — Andrej
Capuder: Galerije .... 294
Manojlović Sonja — Saša
Vegri: Tako mineva telo . 292
Mihailovna Bašnakoska Cor-
dana — Veno Täufer: Cas
odhaja nekam v neskonč-
nost .........286
Obrežja, ki se zgubljajo v
daljavi........287
Miljković Branko — Franci
Zagoričnik: Requiem . . . 6.Ö1
Crni ogenj.......65f)
Usoda pesnika; Poezijo bo-
do pisali vsi......656
S tokom.......657
Zamenjaj svojo pesem; Epi-
taf ..........658
Petiška Eduard — Ivan Mi-
natti: Pismo......824
B.iičigaj Danica — Veno Täu-
fer: Sedmero vetrov . . . 280
Sabol Zeljko — Franci Zago-
ričnik: Ovire .....646
Chácel Jan — Ivan Minatti:
Stihi, posvečeni spominu
I. Babela.......825
Članki in eseji
Cerne dr. France: Protislovja
našega družbeno-ekonom-
skega sistema v moralni
presoji........699
Debenjak Božidar: Korak v
prazno........303
Vlada in parlament . . . 1165
Filipič France: Motiv koncen-
tracijskega taborišča v slo-
venski literaturi .... 468
Fritz Ervin: Denis Diderot:
Rameaujev nečak .... 202
.Tadeusz Rozewicz: Karto-
teka .........205
Dominik Smole: Veselo-
igra v temnem.....207
Heinar Kipphardt: V za-
devi J. Roberta Oppen-
heimerja .......364
Peter Weiss: Zasledovanje
in usmrtitev Jeana Paula
Marata.......... 556
Grosman - Dokler Meta: »Bra-
lec« in literatura .... 325
Hribar Spomenka: Samostoj-
nost človeka . . . .719, 888
Hribar Tine: Cas in smisel
prebivanja ......1057
Kermauner Taras: Odsotna
prisotnost biti.....1016
Kerševan Marko: Nekaj misli
ob temi »Vietnam in mi« 1161
Kirn Andrej: Dialektika od-
nosa človek-orodje-stroj 431
Kralj Lado: Iskanje resnice . 1136
Mlinar Zdravko: Sociološki
kriteriji v graditvi mestnih
naselij........748
Možina Stane: Psihološki pro-
blemi v organizaciji . . . 552
Delovna morala v naših
podjetjih .......741
Pintar Milan: Problematičnost
problematičnosti .... 760
Univerza — odslej le za ne-
katere ........1144
Pirjevec Dušan: Izgubljene
iluzije ...... 659, 899
Rus Veljko: Klike v delovnih
organizacijah......974
Rus dr. Vojan: Politika in mo-
llala v socializmu in naši
družbi ........856
Saksida Stane: Družbena
struktura in modeli druž-
bene stratifikacije .... 1000
Urbančič Ivo: Morala je ne-
morala ...... 877, 1089
Zadravec Franc: Nove pesmi
Srečka Kosovela .... 318
Zagorski Cvetko: Drobec v
srcu.........190
Zupan France: Struktura obi-
skovalcev VI. grafičnega
bienala........ 118
prevedeni članki
Bienek H.: Pogovori v delav-
nici ....... 494, 689
Crozier Michel: Voluntarizem
Alaina Touraina .... 779
Heidegger Martin: Kaj je me-
tafizika? ..... 350, 513
Hrusovsky Igor: Dialektika
umetniškega izraza . . . 543
Marcuse Herbert: »Osemnajsti
brumaire Louisa Bona-
parta« in naš čas ... . 530
Muggeridge Malcolm: Proč s
seksor.-:........ 194
Rossi Mario: K vprašanju o
interpretaciji Hegla . . . 145
Sartre J. P.: Poskus teorije
emocij...... 166, 534
Sayer Dorthy: Izgubljeno
orodje učenja.....1123
Supek Rudi: Se enkrat o alter-
nativi: stalinistični poziti-
vizem ali ustvarjalni mark-
sizem .........123
Touraine Alain: Liberalni ra-
cionalizem Michela Cro-
ziera.........768
likovna priloga
Slana France: Suhi šopek; Svetli
šopek; Sveži šopek (olja 1965);
Kolesa pod kozolcem (olje 1955);
Pr. 37—38
Sedei Maksim: Pri mizi, 1956; V
ateljeju, 1934; Interier. 1954; Za-
tišje s ptičkom, 1951 (olja); Pr. 39
Bolika Janez: Festivalski Ribničan;
Idol; Mali totem! Spomin na žr-
tve (železo 1965): Pr. 40—41
Dolenc Tone: Žene nosijo vodo; Ša-
histi; Deklica s knjigo; V dvoje
sam: Pr. 42—43
Pirnat Janez: Noša, kamen —
200 cm — 1966; Noša, kamen —
250 cm — 1965; Noša, kamen —
250 cm — 1965: Mrtva straža, ka-
men — 260 cm — 1966: Pr. 44
Maksim Sedei: Vid (olje. 1966);
Pr. 45—48
Božidar Jakac: Predpomlad (barvni
lesorez. 1966); Pr. 4.5—48
Vladimir Makuc: Ptica na strehi
(barvna jedkanica, 1966): Pr.
45—48
Peter Cerile: Skulptura XXVI (bron
in les. 1966): Pr, 45—48
Dora Plestenjak-Slana: Oblačen dan
(akvarel) December 1966; Pr,
45—48
Izdajata CK ZMS in UO ZŠJ v Ljubljani
Ureja uredniški odbor: Božidar Debenjak, Janez Dokler, Niko Grafenauer,
Tine Hribar (odgovorni urednik), Vladimir Kavčič (glavni urednik), Marko
Kerševan, Pavel Kogej, Milan Pintar, Marko Pogačnik, Mitja Itotovnik,
Savin Jogan, Janez Sedej, Ivan IJrbančič, Franci Zagoričnik
Lektor: Janez Gradišnik
Tisk, izdelava klišejev in vezava: Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani

37-38
SMILJAN ROZMAN: HIŠA (1)
IRKNA PUČNIK — MAJA TUL: PESMI (П)
BOGDAN GRADIŠNIK: PESMI (20)
;;	MARJAN R02ANC: TATJANA, TATJANA C'iz)
ALES KERMAUNER: PESMI (38)	" '
■	SAMO SIMCiC: OGLAS (41)	.^ШИИ
- ;	DUŠAN JOVANOVIC: ENONOZEC (43)	^^^^^
CIRILA IN METODA (50)	/'^^ТШИ
IGOR SOBOCAN: ZAPRTI KROGI (59)	"
VLADIMIR KAVCIC: ONKRAJ IN ŠE DLJE VI. (66)
IVAN URBANCIC: PREDMET, METODA IN POMEN FILOZOFIJE
MARTINA HEIDEGGERJA (90)
FRANCE ZUPAN: STRUKTURA OBISKOVALCEV 6. GRAFIČNEGA
BIENALA (118)
RUDI SUPEK: ŠE ENKRAT O ALTERNATIVI:
STALINISTIČNI POZITIVIZEM ALI USTVARJALNI MARKSIZEM;
prevedel E. F. (123)
MARIO ROSSI: K VPRAŠANJU O INTERPRETACIJI HEGLA:
prevedel P. S. (143)
J. P. SARTRE: POSKUS TEORIJE EMOCIJ; prevedla Marjeta Pirjevec (166)
CVETKO ZAGORSKI: DROBEC V SRCU (190)
MALCOLM MUGGERIDGE: PROC S SEKSOM: prevedel P. S. (194)
ERVIN FRITZ: DENIS DIDEROT — RAMEAUJEV NECAK (202)
TADEUSZ RÓZEWICZ — KARTOTEKA (205)
DOMINIK SMOLE — VESELOIGRA V TEMNEM (207)
LIKOVNA PRILOGA:
FRANCE SLANA: SUHI ŠOPEK (olje 1965); SVETLI ŠOPEK (olje 1965);
SVE2I ŠOPEK (olje 1965); KOLESA POD KOZOLCEM (olje 1955)
'	APRIL 1966
REVIJA ZA KUITURO IN DRUtBENA VPRAŠANJA
PROBLEMI
revija za kulturo in družbena
vprašanja, april 1966
leto IV., št. 37—38
Ureja uredniški odbor: Vinko
Blatnik, Barbara Brecelj, Bo-
židar Debenjak, Janez Dokler,
Er vin Fritz; ing. Jože Guzelj,
Tine Hribar, Ivan Hvala, Savin
Jogan, Vladimir Kavčič (glav-
ni urednik). Marko Kerševan,
Andrej Kirn, Viktor Konjar,
Milan Kučan, Zdravko Mlinar,
Janez Pirnat (odgovorni ured-
nik), Franci Polak, Stane
Saksida, Ratko Sčepanovič
Lektor: Janez Gradišnik
Uredništvo: Ljubljana, Bee-
thovnova 2. Telefon: 20-487.
Nenaročenih rokopisov ne vra-
čamo. Naročila pošiljajte na
CK ZMS, Ljubljana, Dalmati-
nova 4, telefon: 3100 33, tekoči
račun: 503-608-28 z oznako: za
Probleme. Celoletna naročnina
18 N dinarjev. Za študente in
dijake 13,50 N dinarjev. Cena
posameznega izvoda 2,50 N di-
narjev
Izdajata CK ZMS in UO ZSJ
v Ljubljani. Tisk, izdelava kli-
še jev in vezava: Tiskarna »Jože
Moškrič« v Ljubljani
Hiša
Smiljan Rozman
Radijska igra
Glasba, Bach.
Zvonec amerikanskega tipa se oglasi s svojimi kovinastimi cevmi.
Glasba potihne.
2ENA: Si ti, Maks?
M02 (od daleč): Ja! (Približajoči se koraki.) Dan!
Zen A (prijazno): Dober dan, Maks!
Tišina. Glasba. Koraki.
MAKS: Spetto!
ZEN A: Kaj, Maks?
MOZ: Ta Bach.
ZEN A: Ta Bach?
M02: Človek ga ne more venomer poslušati.
ZENA: Ne poslušam ga vedno. Tudi berem, jem, pletem. Poglej, naredila
sem ti že desni rokav.
MOZ (ravnodušno): Lepo.
ZENA: Vozim se po hiši...
MOZ: Spet začenjaš.. .
ZENA: Ze pet let!
MOZ: Herta!
Zen A: Kako rada sem se vozila kot otrok. S skirom, kotalkami, kolesom,
z vlakom... Pa sem obsedela na invalidskem vozičku ...
MOZ: Prosim te, Herta!
ZENA: Tudi jahala sem včasih. Z vrtiljakom sem se vozila, Maks, me boš
peljal na zabavišče. Nekega dne, ko boš imel čas zame. Čeprav sem
hroma, bi se lahko peljala na vrtiljaku. Ne na tistem največjem, kjer
se človeku zvrti v glavi. Ne, na majhnem vrtiljaku.
1 Problemi
1
М02: Prav, pa bova šla.
2ENA: Kaj ni to posrečeno, Maks. (Trpko.) Zelja se mi je izpolnila in
vozim se in vozim, leta in leta, iz sobe v sobo, po mehkih tihih te-
kačih. Seveda, opazujem tudi.
M02: Kaj opazuješ?
ZENA: Hišo, najino hišo, dvorišče, vrt in cesto in park in ljudi, ki hodijo
mimo. Opazujem drevesa. Kako zelenijo, cvetijo, se skrijejo pod zeleno
obleko in se jeseni spet slečejo kot nerodna cipa.
MOZ: Kot nerodna cipa? Posrečeno!
ZENA: Opazujem predmete: omare, stole, postelje, kavče, stolčke, klopice,
pručke, preproge, skodelice in krožnike in jedilni pribor. Opazujem
vse te drobnarije, ki si mi jih prinesel s potovanj. Zamorčke, balerine,
konjičke, vrče. krožnike, rože iz polivinila, verižice s ponarejenimi
cekini...
MOZ (osorno): Kupil sem pač to, kar sem dobil.
ZENA: Ne bodi hud. Nekako vznemirjen si danes, dragi... Poslušaj: vse
te reči, ki jih opazujem, živijo. Lepo počasi, premišljeno, brez ihte in
nestrpnosti živijo. Počasi lovijo nase prah, in to jim je edino opravilo.
Le v tem so podobne ljudem. Ljudje sicer lovijo besede, učenost, na-
vade ... pa tudi prah. Je res tako?
MOZ: Tudi ti nisi izjema.
ZENA: Verjetno, le da imaš ti veliko več možnosti kot jaz. Jaz živim v hiši
in ti živiš v svetu. V velikem božjem svetu ... Ja, seveda, tudi tebe
opazujem ... To mi je pravzaprav največja zabava.
MOZ: Mislil sem. da Bach.
Zen A (se nasmehne): Zmota, Maks. Bacha potrebujem samo za sprem-
ljavo.
MOZ: Za spremljavo česa?
ZENA: Opazovanja. Opazujem te, takole med glasbo, in zdi se mi, da si
riba, ki plava v njej ...
MOZ: Riba, neumno ... Nekaj moram popiti!
Zen A: Natoči še meni. . . Maks, si že kdaj razmišljal, kaj vse počenjam
sama doma, ko se vozim po tem mojem majhnem svetu.
MOZ: Ne utegnem razmišljati o tem, Herta.
Zen A: Vedela sem, Maks. Veš, človeku se le zdi, da je ta svet tako
majhen. Ce ga začne opazovati, raziskovati, se pred njim nakopiči
nešteto nepoznanih stvari. Maks, si ti že spoznal svoj svet?
MOZ: Ne utegnem se ukvarjati s takimi malenkostmi.
ZENA: Malenkostmi, moj dragi Maks? Kako hudo se motiš. Torej sploh
ne veš, kje živiš?
MOZ: Pij!
ZENA: Hvala, Maks, in na zdravje!... Kje si zdaj, Maks?
MOZ: Kje,, tu, pred tabo.
ZENA (ljubko): Pa ni res. Le na pol si morda tukaj, ali pa še manj. Morda
si razbit na deset svojih dvojnikov, ali pa še na več. Ducat Maksov,
v uradu, v avtomobilu, v parku, v Sonjini sobi, na seji, v mislih ljudi.
Koliko ljudi te nosi v sebi? Nekateri te zadovoljno pestujejo, drugi bi
2
se te radi znebili. Ti se pa ne daš ugnati. Prisesal si se jim v mozeg
ko klop.
MOZ (jezno): Poslušaj Herta! Kupil ti bom psa. Prinesel ti bom mačko,
papagaja, tudi želvo, ali pa morskega prašička, če hočeš. Tudi ka-
narčka ti lahko prinesem, tudi škorca, da ga boš učila govoriti. Samo
mene pusti pri miru.
Zen A: O, Maks, zakaj bi se mučila z živalmi, ko pa imam tebe. . . Nekaj
je narobe, Maks! Kdo te je zjezil? Koga si razjezil? Nekomu si se za-
meril, kaj?
MOZ (jezno): Nič ni. (Nataka kozarec.)
ZENA: Ne pij toliko, Maks!
MOZ: Sele tretji je.
ZENA: Sele!
Zazvoni telefon. Cviljenje vozička. Slušalka.
ZENA: Halo!. . . Zate!
MOZ: Rotar, da! Sem, gospod rektor . . . Seveda razmišljam... Da ... Tudi
s sodelavci sem se pogovarjal... Seveda, zelo zanimiva zadeva . ..
Popolnoma se strinjam z vami. Popolnoma s prvo verzijo. Jaz, oseb-
no? ... Seveda, tudi jaz. Popolnoma se strinjam z vami... Ne raz-
umem, gospod rektor... Da to ni važno? Toda, gospod rektor ! Naj bi
mislil drugače kot vi! To je popolnoma nemogoče! Razumem vas,
hočete moje osebno mnenje, moje stališče. Rekel sem vam. Popolnoma
se strinjam z vami. Sem za vašo prvo verzijo. Ce sem vse dobro pre-
tehtal? Seveda sem, jasno. Popolnoma se strinjam z vami... Ne raz-
umem. gospod . .. Želite, da bi povedal svoje pravo mnenje ... Toda
to je moje pravo mnenje ... Kako... preveč sem vam podoben ...
Smešno, gospod rektor. Jaz sem vendar Rotar in vi ste Buchmeister ...
(Vedno bolj v zadregi.) Ne razumem vas, gospod rektor .. . Brke imam
res take kot vi... prav, tudi obleke nosiva ponavadi podobne. Ne čisto
enake, ne, gotovo ne... podobne, da, to priznam, podobne, toda ne
enake .. . Nič ne morem, če imava isti okus, gospod rektor ... Obril se
bom, gospod rektor. . . Kupil si bom novo obleko... In našel svoj
pravi obraz,... če tako želite.
Zadnje govori vedno bolj počasi z razočaranjem v glasu. Slušalka.
ZENA (ravnodušno): Kaj je, Maks?
MOZ: Buchmeister. Kot da bi se mu zmešalo. Nenadoma me hoče drugač-
nega, kot sem. Hoče moj pravi obraz ...
ZENA: Se spomniš, ko sem ti rekla, da si mu zelo podoben. Nekoč sem te
v časopisu celo zamenjala z njim. Jaz. tvoja žena.
MOZ: Je to važno, Herta?
ZENA: Zate je bilo gotovo važno... (z ironijo) do zdaj, zdaj pa...
MOZ: Obril se bom, Herta. Pri priči se bom obril. Potem bom drugačen,
ne bom mu podoben... in zadovoljen bo.
ZENA: Poskusi, Maks, poskusi. Morda se ti bo posrečilo.
Glasba. Med njo se sliši brnenje brivskega aparata.
MOZ (veselo): Poglej me, Hertica. Za deset let sem mlajši! Tudi zalisce
sem skrajšal. Spodnja ustnica je zdaj sicer nekoliko predebela, toda
1.	3
glavno je, da sem postal spet jaz, pravi Maks Rotar . . . Reci že nekaj,
Herta!
ZENA (zdolgočaseno): Zal, zdiš se mi še vedno isti.
MOZ (zavzeto): Počakaj, menjal bom še obleko.
ZENA: Poskusi!
Telefon.
ZENA: Halo! Da, zdravo, Miriam, ljubica. Kaj dela? Preoblači se. V drugo
obleko, da. V novo? Ne, mislim da ne. Nobene nove obleke ni kupil
zadnje dni... Zakaj se preoblači? Tega pa ne vem, dragica. Naj bi
ga vprašala?... Oh, ljubica moja, kaj bi ne bilo smešno... Prav,
klicala te bom kasneje in ti povedala. Na svidenje, Miriam!. .. (Slu-
šalka. Jezno.) Opica.
MOZ: Poglej me zdaj, Herta!
ZENA (neprizadeto): Nekoliko bolje, toda še vedno ne najbolje. Zdaj si
pač Buchmeister brez brk in v sivi obleki.. . Poslušaj dragi, zakaj pa
se Miriam tako zanima za to obleko?
MOZ: Ne vem, Herta. (V zadregi.) Res je nekoliko čudno, kdo neki naj bi
ji povedal?
ZENA: Kaj povedal?
MOZ: O tej novi Buchmeistrovi muhi.
ZENA: O kakšni muhi?
MOZ: Hoče, da bi bil drugačen, ne verjame, da sem takšen, kot sem, jaz,
pravi jaz. Rekel mi je... rekel mi je,.. . da sem njegova senca ... on.
ZENA: Zanimivo, zelo zanimivo.
MOZ (jezno): Kaj hočeš reči s tem?
ZENA: Nič. Potem ti pač ne kaže nič drugega, kot da najdeš samega
sebe.
MOZ: Toda jaz sem, razumeš. Nisem kriv, če se v vseh rečeh popolnoma
strinjam z njim.
ZENA: Zdi se, da ti ne verjame več.
MOZ: Zmešalo se mu je in nič drugega! Telefoniral mu bom. Povedal mu
bom, da sem se obril, da sem oblekel drugo, sivo obleko. Nikoli ni
nosil sive obleke.
ZENA: Prav, poskusi.
Telefonske številke.
MOZ: Halo, da tukaj profesor Rotar. Gospod rektor, obril sem se, oblekel
sem drugo obleko, — sivo. Te barve nikoli ne nosite... Ce sem spre-
menil svoje mnenje... Nemogoče, gospod rektor. Popolnoma se stri-
njam z vami... Poslušajte, toda jaz sem drugačen ... Spremenil sem
se. Nisem vam podoben, res ne... Nič bi me ne stalo, če bi bil za
tretjo verzijo, toda zakaj bi lagal. Govoril bi v nasprotju s svojim pre-
pričanjem. Ne morem pomagati, če sem za prvo, za vašo ... Da to ni
važno... ni dovolj ! Ne razumem, gospod rektor, do danes sem mislil,
da je moja poglavitna naloga strinjati se z vami in vas podpirati v
vaših hotenjih ... Da samo kimam!. .. Protestiram, gospod . . . Opro-
stite, nisem hotel, beseda mi je sama ušla iz ust. . . Da, gospod rektor.
4
da. Skušal bom najti. Gotovo bom našel, da, svoj pravi obraz. Obljub-
ljam, da bom našel.. . Prav! (Položi slušalko.)
ZENA (ravnodušno): Kaj je, Maks?
MOZ (obupano): Znorel je, zmešalo se mu je. Vedno je bil zadovoljen z
mano, zdaj pa to.
ZENA: Kaj to?
MOZ: Hoče moj pravi obraz.
ZENA: Potem ga išči.
MOZ: Toda on se moti, Herta. Jaz vendar imam svoj pravi obraz. Obril
sem se, skrajšal sem zalisce, preoblekel sem se.
ZENA (ironično): Kot vidiš, je to premalo, Maks. Išči se!
MOZ: Kako naj najdem svoj obraz, če pa ga že imam?! Ljudje, znorel bom.
Sama vidiš, da sem.
ZENA: Buchmeister pravi, da nisi pravi.
MOZ: Zmešalo se mu je.
ZENA: Kljub temu je še vedno predsednik sveta, tvoj šef. Od njega si
odvisen, ubogati ga moraš. Torej išči svoj pravi obraz, Maks.
MOZ: Kako ga naj iščem in kje?
ZENA: Išči po hiši. Med temi zidovi. Išči po ulicah, po sobah, po omarah,
v kuhinji, v shrambah, v kopalnici, med posodo, med steklenino, med
perilom, med smetmi, povsod išči. Mehko hrbtenico imaš. To ti je in
ti bo v veliko korist, ker se boš lahko zavlekel, kamorkoli boš hotel.
Morda boš le našel, moj Maks! (Se ironično nasmehne.)
MOZ: Toda (ves nesrečen), kako naj začnem?
ZENA: Začni, preprosto začni. Najprej se preobleči. Drugače boš zamazal
vso obleko. Sam veš, koliko prahu je v hiši, in kdo ve, kod vse se boš
plazil!
MOZ: Kaj naj oblečem, Herta?
ZENA: Spet vprašuješ. Sam se odloči.
MOZ: Naj vzamem traperke, naj vzamem delovno obleko?
Zen A (počasi): Odloči se sam.
MOZ: Ne muči me, Herta. Odločiti se! To je vendar težko. Moja žena si,
zato mi moraš pomagati! Prijetneje se bom počutil, bolje bom iskal,
če bom vedel, da imam na sebi pravo obleko. In če bova oba za isto
obleko, bo bolj verjetno, da je prava, kot če bi jo bil izbral sam.
Zen A (z ironijo): Prav, Maks, pomagala ti bom, pomagala ti bom, samo
da boš začel iskati. .. obleci delovno obleko!
MOZ: Hvala, Herta, ljubica moja, hvala!
Zen A: Kakšna ljubezen, kakšna ljubezen!
MOZ: Se kozarček bom.
ZENA: Ce želiš, vendar ne vem, zakaj ti danes pijača tako diši!
MOZ: Zaradi vsega tistega, kar je pred mano, in kar je za mano, Herta.
Zen A: Pazi na temne kote, Maks, na kote. katerih si se vedno ogibal.
MOZ (prestrašeno): Tudi v kote bom moral pogledati?
Zen A: Razumljivo, Maks. Koti so najvažnejši. Vedno si hodil po tekačih
sredi sob in hodnikov. Po mehkih tekačih.
MOZ: Tudi ti to počenjaš.
5
Zen A (odsekano): Jaz se vozim.
MOZ: Oprosti! Vendar... to je zame varneje. Sama boš priznala, da je.
Ce bi bil hodil drugje, bi se bil lahko spotaknil. Ob stol, ob omaro,
ob posteljo, toliko nog, toliko ovir.
ZENA: Padel bi bil in ne bi se bil mogel pobrati. Tudi pomagati bi ti ne
bila mogla, ker sem sama slaba . . . Toda, poklicala bi bila Alfonza.
On bi te bil pobral...
MOZ: Nehaj zbadati, Herta! Pomagaj mi, pomagaj mi raje. Moram najti
svoj pravi obraz, drugače ne morem k Buchmeistru. — Kam sem
prišel !
ZENA: Kljub hoji po tekačih.
Glasba.
MOZ: Pripravljen sem, Herta!
ZENA: Potem začni!
MOZ: Kje?
ZENA: Kjer hočeš. Sam moraš najbolje vedeti, kje imaš kaj iskati. Se ne
spomniš, kam si vrgel svoje odslužene obraze?
MOZ (zamišljeno): Nikoli nisem mislil nanje. Ko sem našel novega, bolj-
šega, sem starega zavrgel. . . kot odvržeš čik.
ZENA (se smeji): Neumno. Hraniti bi jih bil moral. Veš, koliko jih je?
MOZ: Ne.
ZENA: To je hudo. Morda jih boš našel vse, pa boš še vedno iskal, ker
boš upal, da boš našel še boljšega, še bolj svojega.
MOZ (poln upanja): Ti mi boš povedala, kateri je pravi, ti, draga Herta.
ZENA: Kakšno zaupanje... Nič drugega mi ni ne kaže, kot da ti po-
magam. Na popotovanjih po tej veliki hiši sem marsikdaj našla kaj
zanimivega.
MOZ: Tudi moje obraze?
ZENA: Tudi!
MOZ: Tudi pravega?
ZENA: Ne vem. Preveč jih je, vse preveč. Veš, Maks, napravil si veliko
napako. Vsak odsluženi obraz bi bil moral spraviti v svoj predalček
in zapisati nanj njegovo ime, rojstvo, smrt.. . čeprav človek ne more
govoriti o pravi smrti. Ce bi bil delal tako, bi jih zdaj zlahka našel.. .
MOZ: Nisem vedel, da bo znorel... ta cepec!
ZENA (narejena začuđenost): Kako pa govoriš o svojem šefu!?
MOZ: Saj me ne sliši. .. Povej, kje naj začnem.
ZENA: Ubogi Maks! Poslušaj, poznaš tisto otroško igro, mrzlo, mrzlo,
toplo, toplo, vroče, vroče .. .
MOZ: Ne norčuj se! (Roti.) Poglej me, Herta! Odpustili me bodo, zavrgli
kot staro šaro in pozabili.
Zen A : Morda si že prestar za danes !
MOZ: Kako moreš to reči, Herta. Jaz, prestar! Poln moči sem, le nekoliko
previdnejši, razumnejši kot ti mladi s polnim gobcem besed. Ti so
vsega krivi.
6
ZENA: Nihče ne govori o mladih. Buchmeister hoče tvoj pravi obraz,
ne pa obraz koga izmed mladih.
MOZ: Ja, moj obraz... Toda Herta, kaj pa če ga ne najdem?
ZENA: Potem boš pač ostal tu, pri meni. Živel boš v tej hiši kot jaz.
In ne bo ti dolgčas, zagotavljal?! ti, da ne! Ne bo težko živeti tukaj,
Maks. Povsod so položeni tekači! Pozimi kurimo v vseh prostorih hiše,
da je prijetno toplo, poleti pa prostore hladimo. Tako prijetno je živeti
tukaj, Maks.
MOZ (nestrpno): Nikoli se ne bom mogel prilagoditi tem stenam, nikoli.
Ne morem živeti brez svojega dela! Pomagaj mi Herta, pomagaj mi
najti.
Zen A: Igrala bova človek ne jezi se, domino, šah, tarok . . .
MOZ: Nočem, nočem! Hočem svoj veliki, pravi svet!
ZENA: Prav. Potem začniva! Ena, dva, tri! Hladno, hladno, toplo, toplo,
toplo, toplo ...
MOZ: Tu je omara, ne morem podnjo.
Zen A: Potem prenehaj.
MOZ: Ne, nadaljujem!
Zen A : Toplo, toplo, mrzlo, toplo, toplo, vroče, vroče, vroče, vroče...
MOZ (srečen): Imam, tu! Našel sem! Samo prah, samo prah naj obrišem.
ZENA (neprizadeto): Kaj imaš v rokah?
MOZ: Svoj obraz!
ZENA: Pokaži!
MOZ: Zelo mlad, zelo mlad!
ZENA (se nasmehne): Dijak. Ko sva se spoznala. Kje sva se spoznala?
MOZ: Na morju. Z mamo si bila.
ZENA: Tako je. O počitnicah. Posrečeno!
MOZ: Kopali smo se pod visoko ilovnato obalo in delali peči. Mimo so
vozovi vozili premog iz pristanišča. Kar je padalo z voz, smo pobirali
in s tem kurili.
ZENA: Na tistih svojih pečeh ste pekli školjke .. . Sredi zaliva je bila boa.
Do tam sva plavala in legla nanjo.
MOZ: In se sončila ... in pogovarjala. Samo pogovarjala.
ZENA: Nič drugega ni bilo med nama.
MOZ: Je. Zadnji dan sem te poljubil.
ZENA (smeje): In mi ob odhodu stisnil v dlan zmečkan listek papirja.
MOZ: Pusti!
ZENA: Pesem si mi napisal. Kako se je že začela. . . Aha!... Morje sanja
v zalivu, mesec guga se nad njim. Colnič v daljo plava in ljubezen
moja z njim . . . (Smeh.)
MOZ: Ne smej se.
ZENA: Saj je bila le šala.
MOZ (trpko): Sala.
ZENA: Potem sva se sestajala.
MOZ: Vsak teden dvakrat.
ZENA: Namesto da bi bila telovadila, sem se sestajala s tabo.
MOZ: Tista jesen.
7
ZENA: Hodila sva po gozdovih in brodila po listju.
MOZ: Hodila sva med njivami in jedla repo.
ZENA: Tudi zakurila sva si.
MOZ: Do zime sem napisal pol zvezka pesmi.
ZENA: Spomladi sem jih zažgala, ker,sem te videla s tvojo sestrično.
MOZ: Prav si storila.
ZENA: To praviš zdaj. Takrat pa ti ni bilo vseeno. Celo s svojim sošolcem
si se stepel, ker te je zbadal zaradi tega. Sploh si se takrat veliko
pretepal in prepiral.
MOZ: Srboritnež.
ZENA: In ta obraz?
MOZ: Kaj zdaj početi z njim? Ce bi bil Buchmeister želel pesmico, potem
že. Tako pa?
ZENA: Spravi ga.
MOZ: Kam?
ZENA : V košaro za umazano perilo.
MOZ: Toda...
ZENA: Najpripravneje je.
MOZ: Prav, v košaro za umazano perilo.
Zen A: Vse tiste obraze, s katerimi ne boš vedel kam. Za vsak primer...
Ce bi jih kdaj še potreboval.
MOZ: Pametna ženska, kako pametna ženska! Toda, kaj zdaj?
ZENA: Išči dalje.
Zvoni telefon.
ZENA: Oh, Majda, ljubica moja! Kako?... Prav dobro se imam... Nisi
takoj dobila zveze! Čudno!... Draga, na žalost nimam časa. Ne, danes
ne!... Se čudiš?... Ce je zaradi Maksa?... Kaj je z Maksom, lju-
bica? . .. Ne, prav dobre volje je... Sušlja se po mestu ... Kje
neki.. . Natolcevanje!... Zavist!. .. Vse je v najlepšem redu. Z Buch-
meistrom se popolnoma ujemata. .. Majda, ljubica, ni treba. Ce bi
bilo potrebno, bi te sama prosila. Vem, da si v zelo dobrih odnosih
z gospodom rektorjem, toda razumi, ni potrebno! Nobene besede...
ni treba, res ne .. . Ce bi bilo potrebno, bi te sama prosila .. . Prav,
ljubica, jutri! (Spusti slušalko.) Koza!... Maks!... Maks, kje si!
MOZ: Pod knjižno omaro! Našel sem, poglej, spet sem nekaj našel. . . Kdo
te je klical?
ZENA: Majda.
MOZ (preplašeno): Kaj je hotela?
ZENA: Ve.
MOZ: Kaj ve?
ZENA: O tebi... In Buchmeistru.
MOZ (prestrašeno): Kako! To vendar ni mogoče. Sam sem zvedel šele
pred dobro uro.
ZENA: Dovolj, da ljudje zvedo.
MOZ: Vedo, vsi vedo in govorijo o tem. Herta, kaj ni to grozno! O meni
govorijo.
ZENA: Tudi prej so to počenjali. Brez skrbi.
8
MOZ: Ze, toda lepo so govorili. Odvisni so bili od mene, nekoliko so se
me bali. Zdaj pa bo drugače, Herta. Ne bodo skrivali svojega sovraš-
tva in škodoželjnosti.
ZENA: Da, nekaj jih bo res uživalo ob tvoji nesreči.
MOZ: Herta?
ZENA: Kaj je, Maks?
MOZ: Kdo bo prišel na moje mesto?
ZENA (razmišlja): Morda Til, morda Tratnik, morda kdo drug. Dovolj
jih čaka pred Buchmeistrovimi vrati.
MOZ: Poslušaj, Herta, nihče ne bo, nihče! Ne muči me zdaj še ti, Herta.
ZENA: Vprašal si me, pa sem ti odgovorila.
MOZ (veselo): Poglej, spet sem našel.
ZENA: Pokaži!
MOZ: Tu!
ZENA (počasi): Zlati študentski časi.
MOZ: Morda bo ta pravi, Herta. Bil sem marljiv, ambiciozen...
ZENA: Ambiciozen si tudi zdaj, Maks.
MOZ: Hotel sem biti najboljši.
ZENA: Tudi v tem se nisi spremenil. Zal se ti to največkrat ne posreči.
Kot študent si bil v tem bolj prepričljiv ...
MOZ: Herta, kaj imaš proti temu obrazu?
ZENA: Varal si me s Helgo, z Marijo, z Mišo ...
MOZ: Toda to ni v nikaki zvezi s službo in z mojim položajem. No, ne
more škodovati mojemu odnosu do Buchmeistra.
ZENA: Prav imaš. Pozabila sem, da je to lastnost vseh tvojih nekdanjih
zavrženih obrazov. Tudi tega, ki ga imaš trenutno na sebi.
MOZ: Herta, saj vendar nisi ljubosumna!
ZENA: Nisem. Toda povem ti lahko kljub temu.
MOZ (roti): Reci mi raje kaj o tem obrazu, Herta! Nimava več dosti
časa.
HERTA (počasi): Jaz ga imam dovolj, še preveč.
MOZ: Ne more ti biti vseeno, če me bodo odrinili.
ZENA: Skoraj mi je vseeno. Zame se ne bo dosti spremenilo. Seveda, če
bi ti zraven vzeli tudi hišo, bi bilo po meni. Vendar tega že dolgo
ne delajo več. Zame je važna le hiša in predmeti v njej. Tudi če boš
menjal službo, če boš zdrknil niže, boš še vedno toliko zaslužil, da
nama ne bo treba prodajati.
MOZ (roteče): Govori raje o obrazu.
Zen A (s spremenjenim suhim tonom): Nič ni vreden. In še tvoj ni. Preveč
je podoben obrazu tvojega nekdanjega profesorja. Res si bil marljiv.
Toda vse, kar si storil, je bilo do potankosti podobno temu, kar je
počenjal tvoj profesor. Se spomniš, kako so te klicali? Mali Vrečnik.
Nosil si mu aktovko, odpiral si mu vrata, se priklanjal globlje, kot
bi se bilo treba... celo z njegovo hčerjo si se poročil. (Se zasmeji.)
Prijetno s koristnim.
MOZ: Herta, pa vendar ne misliš, da sem te vzel zaradi kariere?!
9
ŽENA: Tudi to. Vendar to zdaj ni važno. Ta obraz ti zdaj ne bi nič
koristil. Toda kljub temu ga spravi. Tega obraza nočem izgubiti.
Zate pa tako nima vrednosti.
MOZ: Toda Herta!
ZENA: Stori, kot sem ti rekla. Vidiš, sovražim te in bi ti hkrati rada
pomagala. Nič drugega mi ne preostane. Dvajset let sva skupaj, nava-
dila sem se tebe in vseh tvojih svinjarij, tako navadila, da se mi zde
razumljive in mnogo manj nagnusne, kot so v resnici. Išči naprej, moj
dragi Maks, išči!
MOZ: Kje?
ZENA: Kjerkoli, ne vprašuj. Hiša je velika. Toliko možnosti imaš!
Zvonec telefona.
Zen A: Halo! Kaj hočete vedeti? . . . Bom vprašala ... Maks!
MOZ: Kaj je?
ZENA: Alfonz vprašuje, če naj še čaka z avtomobilom.
MOZ : Naj bo pripravljen... Za vsak primer.
ZENA: Alfonz, čakajte! Da je že pozno?... Vseeno, čakajte. Bodite pri-
pravljeni. Ce bo šel? Seveda bo šel... Vam je morda kdo rekel, da ne
bo šel? .. . Nič ni treba misliti. .. Čakajte! (Odloži slušalko.)
MOZ: Kaj je?
ZENA: Kot da bi bil slutil. . . ali pa celo vedel.
MOŽ: Šoferji vse vedo... Včasih več kot mi... (Veselo.) Tu, poglej. Spet
sem nekaj našel. Ta je brez prahu, le nekoliko stisnjen. Med knjigami
je bil.
ZENA: Pokaži.. . Prašen res ni, toda počečkan in črke so narobe.
MOZ: Pazi. Strgala ga boš!
ZENA: Ne boj se, debelo kožo ima. Tako. zdaj je dobil svojo pravo podobo!
(Se začne histerično smejati.)
MOZ: Kaj ti je?
ZENA (resno, suho): Ta je še slabši od prejšnjega. Iz tvojega asistentskega
obdobja. Tudi to je obraz mojega očeta, le da bolj umazan.
MOZ: To je vendar obdobje mojega največjega uspeha. Kaj, če bi vzel
tega!
Zen A (ironično) : Obdobje uspeha! Ko si ukradel mojemu očetu razpravo.
MOZ: Noriš, Marta.
ZENA: Ukradel si!
MOZ: Ni res!
ZENA: Res je. Povedal mi je. Preden je umrl, mi je povedal. Oprosti,
p>ozabila sem ti to reči.
MOZ: Grozna si!
ZENA: Kaj naj rečem o tebi, ljubi mož. Mesec dni po očetovi smrti si jo
bral na mednarodnem kongresu ... z velikim uspehom. Res.
MOZ: Oba sva delala, pravico sem imel.
ZENA: Ukrasti?
MOZ: Izgubila se je. Nehote sem jo nekam založil. Iskal sem jo in je
nisem našel. Oba sva iskala, tudi tvoj oče.
10
ZENA: Samo ti si vedel, kje je. Vseh pet kopij. Ko je bil oče mrtev, si
našel tudi razpravo... in si jo prisvojil. Niti njegovega imena nisi
omenil. Kakšen bleščeč uspeh!
MOZ: Tvoj oče je bil že mrtev. Nič več bi mu ne bilo pomagalo. Jaz pa
sem bil na pragu mednarodnega priznanja.
ZENA (cinično): Ubogi moj Marks. Ubil si ga! (Jezno.) Zaradi te kraje
je umrl!
MOZ: Ni res, Herta!
ZENA: Je, Maks, na žalost je! (Zajoka.)
MOZ: Herta, ne jokaj, za božjo voljo! Zažgal ga bom, vrgel ga bom proč ...
ZENA (se umiri, spet jezna): Položi ga k drugim. Naj bo pri roki. Morda
ga boš spet potreboval. Kdor ubije prvič, stori to tudi drugič in tretjič.
Vedno laže!
MOZ: Herta, molči! Ne misli, da sem storil tisto kar tako. Spr^ra si res
nisem hotel prisvojiti razprave ...
ZENA: Ko pa je bil oče v postelji, ko si vedel, da ne bo več dolgo, si
storil to . . .
MOZ: Herta, trpel sem zaradi tega. Tudi zdaj včasih po cele noči raz-
mišljam o tem. In trpim, Herta. Herta, včasih sem tako slab, ne-
bogljen ...
ZENA: Veliki Maks Roter, slabič! Kaj če bi te slišali tvoji asistenti,
tvoji sodelavci, tvoji docenti in vsi tisti, ki drhtijo pred tvojim ostrim
pogledom.
MOZ: Nehaj, Herta, prosim!
ZENA: Prav. ljubi mož. Nehala bom. Ubogala te bom, kljub sovraštvu,
ki ga čutim do tebe. Pomagala ti bom, te tolažila in ljubkovala kot
otročička. (Zapoje.) Otročička, otročička, otročička Ivančka!
MOZ (prestrašeno): Molči, Herta!
ZENA: Saj se vendar lahko spomnim svojega lepega sinčka, nekdanjega
sinčka.
MOZ: Pa ne zdaj, Herta. Pri Ivančku nisem jaz nič kriv.
ZENA: Kriv, nekriv, kriv, nekriv... Morala bi imeti marjetico. Marjetica
bi mi povedala.
MOZ: Ti si vozila!
ZENA: Vozila in zavozila. Vidiš, le enkrat zavoziš in vse je fuč. Sinček
v grobu, jaz na vozičku, viia vaja ven. Ti loviš! (Se histerično zasmeji.)
MOZ (prigovarja): Herta, čas beži!
ZENA: Potem išči!
Zvonec telefona.
ZENA: Halo! Da tukaj Rotarjevi... A, vi ste Ančka! Kaj je rekla
gospa ... da ne morejo priti... zadržani. .. prav, Ančka, prav! (Spusti
slušalko.)
MOZ: Kaj je?
ZENA: Pelanovi... ne pridejo!
MOZ: Podgane! So že zavohale... Toda ne bodo me ujele, ne bodo me
ujele, našel bom. Kajne, da bom našel?
ZENA (ravnodušno): Morda, Maks. Le iskati bo treba!
11
MOZ: Tu, za kaminom je nekaj!
ZENA: Poglej, kaj je!
MOZ: Ne morem doseči.
ZENA: Vzemi metlo!
MOZ: Metlo, metlo, kje je metla, aha!. . Tukaj, Herta! Poglej!
Zen A: Hm, zanimiv obraz. Nekoliko drugačen od tistih, ki si jih prej
našel. Lepo ga očisti, Maks.
MOZ: Pa to je vendar... Ne, Herta, z njim nimam kaj početi.
ZENA: Posrečen, hecen obraz. (Se nasmehne.) Zdaj se spomnim.
MOZ: Tudi jaz že vem.
ZENA: Kakšno nesrečno obdobje, Maks. Človek bi ga lahko imenoval,
Klančnikovo obdobje, tudi obdobje zaslišanj, tudi policijsko obdobje!
MOZ: Ne šali se, Herta. Ni mi bilo lahko takrat. Sam ne vem, kaj me je
takrat prijelo, da sem se zapletel v Klančnikovo zadevo.
ZENA: Se zdaj ti je žal, kaj ?
MOZ: Zasliševanja na policiji niso bila prijetna.
ZENA: Bil si prepričan, da Klančnik ni kriv. Zato si ga branil in zago-
varjal.
MOZ: Pa kljub temu ni nič pomagalo. Čudno, da še mene niso obsodili.
ZENA: (počasi): Mislim, da je prav ta obraz pravi.
MOZ: Moj obraz?
ZENA: Tako je! Le v Klančnikovi zadevi si naredil nekaj po svoje. Sam
si se odločil za to. Nikogar nisi vprašal.
MOZ: In to je bilo narobe... Sama veš, da sem se takrat komaj rešil.
ZENA: To ni važno, Maks. Tedaj si edinkrat storil nekaj po lastnem
preudarku, po svoje... (Mehkeje.) Spominjam se, kako si bil srečen
zaradi tega . . . Zal, premalo časa, ker si spet zavozil na stari tir. Spet
si začel blebetati za drugimi.
MOZ (jo skuša prepričati): Nič drugega mi ni kazalo, Herta. Sama veš.
Ne moreš pljuvati proti vetru. Zelo nepremišljen sem bil takrat. In
moral sem čakati pet let, da sem bil imenovan za docenta. Samo zaradi
Klančnika ... In še pomagalo mu ni nič. Čeprav so vsi vedeli, da ni
kriv on, da je kriv drugi... Brez moči si, majhen, zagozdiš se med
kolesje, kolesa in kolesca, ki te začno počasi treti. Vem, kako je to,
Herta, vem.
ZENA: Toda, Maks, boril si se za pravico. Ze samo ta občutek je lep.
MOZ: Sprva morda res, potem pa dobi vse nekak grenak okus, nazadnje
ti gre na bruhanje. Zaradi tega sem poslal vse skupaj k vragu. Nekaj
časa sem se bodel z njimi, jim ugovarjal, jih prepričeval, potem sem
jim dal prav, rekel tako, kot so hoteli, in odšel domov.
ZENA: Izpustili so te.
MOZ: Prav, izpustili... In kljub temu so me gledali nekaj let po strani.
ZENA: In kljub temu ti pravim, da je ta obraz tvoj pravi obraz. Poskusi
ga spraviti nase.
MOZ: Ne bo šlo, Herta. Preozek je, premajhen.
ZENA: Poskusi!
MOZ: Prav, če želiš ...
12
2ENA: Se malo, Maks, še desno stran ...
M02: Saj vidiš, da ne gre ... in tudi slab občutek imam .. .
2ENA: Potrudi se, saj gre, še malo...
M02: Tišči me... Vraga!
2ENA: Nesrečnik! Uničil si ga!
M02: Rekel sem ti, da ne bo šlo. Vedel sem, da se bo strgal. . . Kaj naj
storim, Herta?
2ENA: Išči naprej!
M02: Zdi se mi, da je vse to iskanje zastonj. Utruja me. Prestar sem
za vse to.
2ENA: Vtrajati moraš, Maks. Išči v kuhinji, v shrambah, po sobah, tudi
v klet pojdi, tudi na podstrešje. Tudi v drvarnico, tudi v garažo...
M02: Prav, če tako želiš, prav . ..
Glasba.
M02: To je vse.
2ENA: Si prepričan, Maks?
M02: Vse sem pretaknil. Od podstrešja do kleti. Vse skupaj ni nič
vredno ...
2ENA: Res ne. Podobni so si kot krajcar krajcarju... Toda Maks...
Skušaj najti nov obraz!
M02 (že čez čas): Nič ne bo iz tega. Prestar sem, Herta. Premalo moči
imam. Pravzaprav je nikoli nisem imel dovolj za kaj takega... Komaj
stojim na nogah, Herta, slabost me obhaja .. . Bolan sem ...
Zen A: Maks. .. saj si res ves bled. Pridi, Maks, k meni. Poklekni k vo-
zičku, nasloñi glavo na moja kolena in odpočij se.
MOZ: Toda moje mesto, Herta. Buchmeister čaka.
ZENA: Ostani pri meni, v hiši, Maks.
MOZ: Herta, jaz vendar ne morem dopustiti, da pride kdo drug na moje
mesto.
ZENA: Rekel si, da si izmučen, bolan . . . Misli samo nase. Ostani tu pri
meni in morda boš nekoč celo našel svoj pravi obraz.
M02 (nebogljeno): Ne vem, kaj naj naredim, Herta.
2ENA: Pri meni boš, Maks. 2ivela bova skupaj od jutra do večera, od ve-
čera do jutra. V najinem majhnem svetu. Ne veš, kako je ta svet
zanimiv, bogat! Pokazala ti bom pajka. V sobi za goste. Le jaz vem
zanj.
M02: Pajka?
2ENA: Da, Maks. . . In dovolila ti bom, da mu boš vsak dan ujel muho.
M02: To vendar ni mogoče. Navajen sem delati!
2ENA: Tudi to je delo, Maks.
M02: Loviti muhe... neumnost.
ZENA: In vendar je tako, Maks. Verjemi mi.
MOZ: Nočem, nočem tega, hočem nazaj v svoj veliki svet!
ZENA (jezno, odsekano): Potem pojdi! Kaj še čakaš?
MOZ: Ne morem, Herta, ne morem. Noge sp mi šibijo. Roke se mi tresejo
in v glavi, kot da bi imel svinec namesto možganov. Pomagaj mi,
Herta, pomagaj mi, tako kot si mi vedno pomagala.
13
Zen A: Pridi, Maks. Spodrsnilo ti je in ne bodi preveč žalosten zaradi
tega. Živel boš lepo pri meni. Odpočil si boš. Dobra bom s tabo, naj-
boljša. Ves boš moj, moj stari, pametni otročiček. Igrala bova človek
ne jezi se, domino, šah. Tudi tarok bova igrala.
MOZ: Tudi tarok.
ZENA: Tudi. Saj ga še znaš, kajne?
MOZ: Poskusiva lahko... toda za tarok potrebujeva tretjega.
ZENA: Poklicala bom Alfonza.
MOZ: Šoferja!
ZENA: Prava reč. Ce te je lahko do zdaj vozil p>o velikem svetu, lahko
tudi zdaj igra z nama tarok . . . Pravzaprav bi drugače ne vedela kaj
z njim ...
MOZ (obupano): Toda vožnje!
ZENA: Misli na tarok. (Dvigne slušalko.) Halo, Alfonz... Ni potrebno.
Avto spravite v garažo. Ne.. . gospod ne gre v mesto . . . Alfonz, in
pridite gor .. . Cim prej — da. Znate igrati tarok? ... Odlično! Alfonz,
čim prej ... (Položi slušalko.) Tako... (Sproščeno) Poišči karte, Maks!
MOZ (obupano): Toda ljudje, Herta. Kaj bodo rekli ljudje? Ljudje, ljudje
vendar ne bodo mogli brez mene...
ZENA: Moj dragi Maks, bodo. Verjemi, bodo.
MOZ: Herta, tako sem nesrečen!
ZENA: To se ti samo zdi... Najdi karte!
MOZ (se sprijazni z vsem): Prav, Herta... pa začnimo. Priznam, tako
malo mene je bilo v meni. Tako zgrešeno je bilo vse skupaj, tako
majhno...
Hišni zvonec.
ZENA: Alfonz.
MOZ: Grem odpret!
Koraki se oddaljujejo.
ZENA (zaneseno): Morje sanja v zalivu, mesec guga se nad njim, čolnič
pa v daljavo plava in ljubezen moja z njim . . .
Koraki se vračajo.
(Presenečeno): Ni bil Alfonz?
MOZ: Dnevnik.
ZENA: Dnevnik.
MOZ (Šelestenje papirja. Mrmraje čita): Kaj je to mogoče?
ZENA: Kaj je?
MOZ: Zdi se mi, da sanjam! (Vzhičeno.) Zdi se mi, da sanjam! Poslušaj!
(Cita.) Danes dopoldne je bil sestavljen nov urbanistični svet. Dose-
danjega predsednika, rektorja, profesorja doktorja Buchmeistra je
zamenjal univerzitetni profesor doktor Milan Senčar. Za njegovega
pomočnika je bil izvoljen dosedanji sodelavec sveta profesor doktor
Maks Rotar ... Maks Rotar ... Maks Rotar ... Slišiš, Herta, Maks
Rotar...
ZENA (utrujeno): Beri dalje!
MOZ: Nič važnega... aha, tukaj je nekaj... (Cita.) Novi predsednik
zagovarja tretjo verzijo... Tretjo verzijo .. . (Razmišlja.) Tretjo ver-
14
zijo... (Veselo.) Seveda tretjo verzijo ... Hrta, mislim, da sem ti
pravil o tretji verziji!
ZENA: Govoril si mi o prvi, Maks!
MOZ (se zmede): O prvi. . . da, seveda sem ti govoril o prvi. Vendar sem
imel pomisleke. Povedal sem jih Buchmeistru...
Zen A: Nobenih pomislekov nisi imel. Bil si za prvo. In ne samo to ...
Si pozabil, zakaj si danes doma?
MOZ: Herta, prosim te!
ZENA: Daj, pripravi karte!
MOZ: Herta, kaj si ob pamet! Postal sem pomočnik, predsednikov po-
močnik ! (V zanosu.) Pomočnik predsednika urbanističnega sveta ! Maks
Rotar.
ZENA: Slab si. Kolena se ti šibijo. Ne boš mogel v mesto.
MOZ: Nobene slabosti ne občutim. Nasprotno. Poln novih moči sem, poln
zanosa. .. Da, tretja verzija, interesantno, res!
Zvonec telefona.
MOZ: Jaz bom .. . Halo, da tukaj Maks Rotar!... Ce že vem . . . Pravkar
sem prebral. . . Prav lepa hvala, gospod profesor. Tudi vam čestitam.
Ce se strinjam s tretjo verzijo? Seveda!... Da sem bil drugačnega
mnenja! Slabo ste bili obveščeni, doktor Senčar. .. Res so se morda
najina mnenja včasih razhajala, toda načelno sva bila vedno enih
misli, enih misli. Da, zadnje dni sem precej razmišljal. Sem za tretjo
verzijo, razumljivo! Prav lepa hvala, gospod doktor. Takoj bom pri
vas. Cez pol ure... Na svidenje, gospod doktor, na svidenje! (Položi
slušalko.) Povabil me je k sebi! (Veselo.) Pomisli, povabil me je k sebi.
In to takoj, takoj moram priti. Herta, poslušaj, navdušen je, ker bo
sodeloval z mano. Enih misli sva!
ZENA (suho): Njegovega mišljenja si.
MOZ: Herta, vse sem preudaril. I^ed tremi dnevi sem bil še v zmoti! Ze
leta sem s tem človekom skrivaj simpatizira!
ZENA: Zakaj pa skrivaj?
MOZ: Kaj pa Buchmeister? Pozabila si nanj ... (Skozi zobe.) Prav mu je,
nadutežu!
ZENA: Ubogi Maks!
MOZ: Zakaj ubogi, Herta? Kako sem srečen, Herta, kako sem srečen!
ZENA: Ne boš ostal pri meni?
MOZ: Herta, si ob pamet! Kako naj odklonim to zaupanje. Nimam pra-
vice, razočaral bi jih!
Zen A: Ne boš pri meni, v malem svetu?
MOZ: Prihajal bom. Vsak dan bom prihajal. Kot doslej, Herta!
ZENA: In odhajal!
MOZ (gospodovalno): Telefoniraj Alfonzu, naj pripravi avto!
ZENA: Prav, Maks. Telefonirala bom. (Telefon.) Halo, Alfonz, ste vi?...
Ne, ni treba priti. Pripravite avto in čakajte gospoda ... Da, prav ste
razumeli. (Telefon.)
MOZ: Vzel sem rjavo obleko.
ZENA: Ker nosi tudi Senčar rjave.
15
MOZ: Toda Herta, to vendar ni važno!
ZENA (z ironijo): Ampak bolje je, bolje, Maks!
MOZ: Sem v redu, draga?
ZENA: Si, Maks!
MOZ: Na svidenje, draga. Kmalu se vrnem!
ZENA: Na svidenje, dragi!
MOZ: Poljub?
ZENA: Poljub.
MOZ: Vmil se bom... in presenetil!
ZENA: O tem zadnjem dvomim ...
MOZ: Herta, nič nisi vesela mojega uspeha!
ZENA: Vesela sem, čestitam ti in vse... Samo pojdi zdaj, pojdi, Maks,
da ne zamudiš!
MOZ: Grem, draga! (Koraki.)
ZENA (v začetku običajen glas, potem odmev): Pomočnik predsednika!
(Se začne histerično smejati.)
16
IRENA PUČNIK — MAJA TUL: PESMI
im«, ki se Iriiirat ponavi|a. pomeni smrt
Prihajaš izza potopljenih let
moj svet je križan, moj svet je razčetverjena žival
moj svet je že zdavnaj strohneli grob
nobenega mrtvega obraza ne vidim, nobenega mrtvenega obraza ne
maram
Prihajaš izza potopljenih let
s steklenimi očmi
po prstih
in tipaš: imam še svojo dušo?
Smrt je nepreklicno mrtva
grob je nepreklicno konec
in ti kljub vsemu nosiš žive oči
V	tvoje žive oči bom vkovala stud let
ki so nepovmljivo moja
ki so nepreklicno samo moja
V	tvoje žive oči
bo planila noč v krčih zvitih trupel
in rdeča konjenica bo za vedno zapustila svoje gnezdo.
Ljubim zemljo, zaivaj Ivruh ni iz železa
Na pragu našega doma je še vedno kamenje
in gnoj se praši med murvami
na našem vHu še vedno gorijo zvezde
tiste z dušo
2 Problemi	1''
Po dolgih letih vstaja moj dom
nad njim vihra dež in brije kraška burja
kamniti dom
vsak kamen poznam
vsako plast
vsako drevo
letos je orkan odnesel krošnje drevesom
takrat sem se stisnila k zidu z vsem telesom
Moji dnevi so mehki
stopinje se vdirajo v globoka tla
in kamnov tu ni
Nekoč bom svoje otroke poslala v zahod sonca
prišli bodo na vrt zvezd ki imajo dušo
in prešteli polomljene krošnje dreves
Takrat se ne vrnejo več k meni
ostanejo kamniti v sončnem zahodu
Slopinje II.
Ko prihaja moja ljuba sestra
me spominja na belo pomlad
ko prihaja moja mrtva sestra
ko prihaja moja mrtva sestra
je vsepovsod razbičana prst
je vsepovsod nemi dan
Ko prihaja moj ljubi bratec
ko prihaja moj nesrečni brat
si želim smrti
nevidne
neslišne
si želim večnosti z njimi, z mamo
z mrtvim očetom
Ko prihajajo ko odhajajo
in mi žele mnogo mnogo sreče
jih poljubim ГШ čelo
jih polju him na čelo
nasvidenje še kdaj še
vedno
vedno mama
18
odhaja tiho
neslišno
zatem skovika spomin
otožen in krut
Stopinje III.
Kar je ostalo od razvpitih dni
zdaj glodajo zobje
koščeni in okorni
zaniha dan zaniha sonce in zaniha
smrt
stvari se spet povračajo v nemir
in neutešljiva bol ostaja brez bolesti
in neizrečena psovka pljuva ti v obraz
Zaniha dan zaniha smrt
stvari se vračajo v nemir
na dolgi težki poti srečaš ...
Ko se povrne dom in bo streha preperela do zaves
ko bo uboga mama vstala iz težkih sanj in ne bo verjela več
mojim očem
ko bosta brata vzela kamen in ga zalučala na prag za mano
takrat mi bo še žal za mojo dušo, moj obraz
zdaj prihaja dan prihaja smrt
in vse kar človek tu stori je gola nujnost
in težki kamni ki jih nosim v roki
in strup, ki pijem ga v pogašenih očeh
oznanja mir z vsem svetom
trde, mrzle so stvari ob meni
oznanjam dan kot trpko čisto vino
kot topel kruh mračnjaških let
kot topel enolični kruh
ki človek se najraje mu odreče
in vendar jem ta kruh
in pijem čisto vino
in še verjamem
to je vse kar tu živimo
2»
19
BOGDAN GRADIŠNIK: PESMI
II. Št'pi'1
v preproge puščavskega peska
riše besede
ki se jih bojim šepetati
neviden kazalec
sonce izda skrivnost zvezdam
nepremična modrina se odpre
tišino večnosti odpečati tuljenje
skozi katero švistne nepremagljiva
z roparskimi spevi divjih sten
prekoplje skriti svet
v njem skladno odsevata
upanje
posivelo od resničnosti nerešljivega
in senca čudodelnega vodnjaka
valujoča od zvokov rekviema
neznano drhtenje nenehno uspava
medtem ko
življenje plast za plastjo
odpada kot borovo lubje
ne zna stopiti čez mejo kolobarja
III. grmenje
stopinje čistosti
prestopajoče pajčevinasto ivje
zabubljeno v raztelesenost
sonce zlagane ljubezni
, zasuje s prahom nemožnosti
prekrijejo jih žrtve zime
nekateri te poznajo tako dobro da
ko si že neštetokrat premislil
in začneš trdno odločen da je prav
pridejo z odrešujočim jezusovskim pogledom
presrečni da ti lahko pomagajo
20
ne prehajajte ne govorite ne verjamem
kdo je videl skalo
jokati nad polomljenim krampom
oblak se
namesto da bi napil izsušeni deželi
utrga nad mestom
plazu je vseeno kaj pokoplje
zakaj smo si izmislili heroje
da hi umirali pogumneje ,
še bog se je osramotil
ko ni sprejel kajnovega daru
omagal sem v reki ki me nosi
ustavi se izpusti me ubij me
moje stopinje iščejo v zrak
IV. veter
zagledam jih kako stoje
popolnoma negibno
niso kipi strnjena
poteča se telesa drgetajo
nozdrvi hropejo naraščajočo grozo
živali ne znajo lagati
kleče skušam kričati
zdaj prihaja veter
bliže počasi neizprosno
ne to ni veter
veter hladi
koliko jih je ki
nekaznovani rojevajo puščave
duhovi prepleteni z neplodnimi besedami
naj nas ne ubije strah
zdrobljenih kosti gotovosti
trohnečih rodovitnosti spoznanj
nezlomljivih okovov razglašenosti
in ker je lepota votla
in ker je ljubezen zašla
je dozorel dan ki ne zasluži jutra
pastirjevo pesem sem poslušal nezavzeto
prevzela me je oblika njegove piščali
nekoč
jo bo razbil in ob udarcu bo kremen vzcvetel
tisoč ledenih delcev se bo zlilo
v toplo mavrico
21
Tatjana, Tatjana
Marjan Rožanc
Prvi sveženj
Pozdravljeni, spoštovani gospod L., pozdravljeni iz vsega srca! Prav
gotovo ste presenečeni, osupli nad pisemcem, ki ga držite v rokah, nad to
popolnoma neznano pisavo in temi familiarnimi, prijateljskimi pozdravi.
Toda ne razburjajte se, ne čudite se preveč — to pisemce ni prvo, ki Vam
ga pišem. Tudi niso to najine prve besede. Midva sva si že stara znanca.
Tudi gospodična Cecilija Vovk, ki vam je pred kratkim pisala na naslov
turističnega urada in Vas prosila za natančnejše podatke o Vašem pre-
lepem kraju, sem bila pravzaprav jaz. Vaša stara znanka in prijateljica
Tatjana S. Tatjana S. — zdaj se nemara spominjate?! Dolžna sem Vam
seveda pojasnila, zakaj ta skrivnost, toda zdaj Vas samo prosim, ponižno
prosim, da to nekako spregledate in mi oprostite. Ne morem Vam še
razložiti, kaj me je pripeljalo tako daleč, da se tudi tokrat skrivam na
ovojnici pod tujim imenom. Tudi meni — verjemite mi — ni prijetno to
slepomišenje s svojim imenom, žali me, toda za zdaj res ne morem ravnati
drugače. Kakor hitro mi bo mogoče. Vam bom prav rada pojasnila vse
vzroke te svoje nezaupljivosti, z olajšanjem Vam bom povedala, kako in
zakaj, do takrat pa ostanite uvidevni in upoštevajte te moje težave. Berite
to moje pisemce, kot da ni nič narobe!
Niti misliti si ne morete, gospod L., kako sem srečna, kako vesela,
da se mi je končno le nasmehnila sreča, nasmehnila prav v najhujših
dneh. Vsa ta dolga leta sem namreč izkoristila vsako najmanjšo pri-
ložnost, izkoristila vsak stik z ljudmi, da bi kje zasledila Vaše cenjeno
ime ali naletela celo na Vas osebno. Listala sem po vseh časnikih, vestno
in redno sem prebirala celo poročila o obiskih in sprejemih ter dogodkih
v skupščini — prebirala te nepotrebne vrstice samo zato, ker sem nekje
na dnu duše upala, da ste prav gotovo tudi Vi postali najmanj ljudski
poslanec. Vendar brez zlega namena. Iskala sem Vas brez najmanjše
hudobije in maščevalnosti v svojem osamljenem srcu; zame ste kljub
neljubi preteklosti ostali in ste še zmerom predvsem tisti nadobudni
mladenič, ki je brezskrbno divjal po našem nekdaj tako lepem vrtu.
22
Iskala sem vas pač in se nadejala. Nazadnje sem že skoraj obupala in
sem tudi sicer zašla v najhujšo življenjsko stisko, takrat pa je prišlo
nepozabno pismo s turističnega urada, pismo z Vašim podpisom. »Poglej
no!« sem vzkliknila vsa vzradoščena, »ali ni to podpis pripravnikovega
sina?!« »Seveda je,« je odvrnila sestrica, »pisati se sicer ni naučil dobro,
toda kot kaže, si je tudi on visoko postlal.« Takrat mojemu veselju ni
bilo ne konca ne kraja.
Vedeti morate, dragi gospod L., da sva medve s sestrico po tistem
sestanku v bivšem telovadnem domu. o katerem ste najbrž slišali, ostali
popolnoma sami. Nobenega človeka nimava nikjer. Toda kaj sva hoteli!
Takrat so vsi ljudje hodili na sestanke in sva šli tudi medve — nisva
mogli več trpeti, da imajo našega očka v zaporih v Teharju in med
ljudmi tako črno zapisanega, ko je bil vendar vse življenje kljub bo-
gastvu organist v šempetrski cerkvi, brezplačen organist. Napotila pa
naju je tjakaj tudi pobožna želja, ki se je nisva odrekli vse do danes;
— nisva hoteli biti povsem izobčeni, hoteli sva deliti radost in veselje
novega življenja z vsemi drugimi ljudmi. Okrasili sva torej naša okna in
šli. Toda z mojo sestrico je težko: nima toliko ozira kot jaz in zmerom
pove vse, kar misli. Tudi tam je stegnila jezik, zahtevala je pravico za
našega očka in terjala, naj ga izpustijo. 2enske so se seveda razkačile,
planile so kvišku in nobeden jih ni več pomiril — niti tovariš, ki je
vstal in rekel, da morajo biti one boljše, kot so bili belogardisti. Zgrabile
so mojo sestrico za lase in jo hotele posaditi nazaj na klop, zgrabile, ne
da bi vedele. . . Takoj potem jim je bilo seveda žal in so se zmedle,
ampak takrat je bilo že prepozno: moja sestrica je že jokala v nabito
polni dvorani. To je bila zanjo taka sramota in tako ponižanje, da ga
vse do danes ni pozabila. Zaprla se je pred vsemi in potegnila za sabo
še mene, tako da zdaj že dolgo let živiva čisto sami; kakor medve pred
drugimi, so se tudi drugi umaknili pred nama. Niti najbližji sorodniki
ne prihajajo več v hišo: ne stric Pavle s sinom in njegovo ženo Marto,
ki je uslužbena na republiški upravi za dohodke in si jo s sestrico naj-
bolj želiva videti, ne bratranec Ferdinand in njegova družina.
Zdaj si lahko mislite, kako sem bila vesela vašega pisma, kako me
je vzradostilo, ko sem Vas našla. Takoj Vam pišem.
Toda ne strahujte pred mano! Ne bom Vas zasipala s svojimi teža-
vami in ne bom kar v prvem pismu zvalila na Vaša pleča vseh svojih
preglavic. Tudi Vas ne bom na dolgo in na široko spraševala, kako
živite, kje ste pravzaprav preživeli ves ta čas in ali ste sploh še samski,
ne bom Vas napadla s pretirano zaupljivostjo — nič takega, čeprav imam
vprašanj, ki bi Vam jih rada zastavila kar v prvi sapi, tako rekoč brez
števila. Toliko takta premorem tudi v najhujši stiski. Zadovoljna bom
z drobno uslugo — z nekoliko izčrpnejšimi in osebnejšimi podatki o
Vašem prelepem kraju, ki so bili v uradnem pismu precej skopi — le
toliko, da se bova s sestrico v miru in z zaupanjem odpravili na po-
čitnice. Natanko tako: za zdaj si drznem izkoristiti najino osebno po-
znanstvo le toliko, da dobim čim natančnejša obvestila o vašem letovišču,
da dobim Vaš nasvet ali celo priporočilo. Zanima me namreč, kakšni
23
ljudje pravzaprav zahajajo k Vam — ali niso morda le upravičenci social-
nega zavarovanja? — kakšna je razlika med zdraviliškim in letoviškim
penzionom, katere bolezni zdravite tam in kakšne so cene privatnemu
zdravljenju. Toda poglavitno so ljudje! Ne pozabite na ljudi!
Se nekaj, gospod L.! Lepo Vas prosim, da mi tudi v prihodnje pišete
na naslov: Cecilija Vovk, pri Urankar, Ljubljana, Streliška ulica 19.
Morda Vam bom že v prihodnjem pismu lahko razložila, v kakšnih
razmerah živimo in zakaj je ta skrivnost potrebna, toda za zdaj me po-
slušajte, nikar me nič ne sprašujte; vzemite to dejstvo za dokaz, kako
močno mi je potrebna Vaša pomoč. Upoštevajte to! Nikar me ne pahnite
v še večjo nesrečo!
Pravzaprav: pišite kakorkoli hočete, samo pišite! Kakršne koli ne-
prilike, ki bi me lahko še doletele, so spričo veselja, da sem Vas končno
le našla, čisto postranska reč. Pišite! Na nič se Vam ni treba ozirati!
V svoji osamljenosti si želim samo to, da bi se najini stiki nikdar več ne
pretrgali, da bi nama nič več ne stopilo na pot in da bi bili najini odnosi
vse prisrčnejši. V tem upanju Vas tudi pozdravljam.
P. S.: Sporočite mi tudi, ali je v Vašem letovišču dovoljena privatna
zidava letoviških hišic. Saj s sestrico ne zahtevava, da bi jo morali po-
staviti ravno na najlepšem mestu, ki je verjetno rezervirano za družbeni
sektor, prav radi bi se stisnili kam v kot. kjer ne bi bili nikomur v
napoto. Načrtov — kot vidite — imam toliko, da me postaja kar strah.
Deset, dvanajst dni je že minilo, odkar sem Vam napisala svoje skromno
pisemce in se Vam zaupala z delom svojih težav, toda od Vas še zdaj ni
nikakršnega odgovora, nobene odrešilne besede. Ne morem si razložiti
tega Vašega okrutnega molka. Zamerila se Vam najbrž nisem — zameriti
se Vam s svojim ponižnim pisemcem skoraj nisem mogla. Vsa v strahu
sklepam, da najbrž sploh niste dobili mojega pisanja, domnevam pa tudi,
da so morda medtem naši sovražniki razpredli svoje zahrbtne mreže celo
v Vašem kraju in da imajo že tako rekoč vse v oblasti. Tega me je seveda
prav groza. Oglasite se vendar! Rešite me teh dvomov!
Nikar ne nasedajte, gospod L.! Nikar ne mislite, da res nič ne delam
in da sem za našo družbo prav tako nezaželen, nepotreben človek kot moj
bratranec Ferdinand, parazit ali kaj takega! Uslužbena sem! Delam! Ne
bi mi bilo sicer treba, ker imam še nekaj malega prihrankov in mi je
tudi sestrica odsvetovala, da bi hodila delat, toda jaz sem le šla, odtrgala
sem se od našega doma in se zaposlila. Zdaj že tretji mesec hodim
vsako jutro navsezgodaj v službo in nisem zamudila še niti minute. Za-
poslena sem kakor vsi naši ljudje, toda — tudi to Vam moram povedati
— za zdaj še nisem opazila, da bi bili ljudje zdaj zadovoljnejši z mano
ali da bi se kar koli obrnilo na boljše, pozabilo ... Kljub vsemu se ne
počutim dobro. Vse pogosteje mislim, da najbrž nisem prišla med prave
24
ljudi — službujem namreč v univerzitetni knjižnici, med knjigami živim,
tako da imam najbrž res opraviti samo z ljudmi, ki dandanes niso dosti
upoštevani. Nekako tesno mi je pri srcu, zadnji čas vse tesneje.
Poleg vsega je pretekli teden zbolela še sestrica: ne zgane se več iz
svoje sobice in niti olupljenega paradižnika ne je več. Se zmerom ji seveda
vsako jutro že navsezgodaj — še preden grem v službo — naberem na
vrtu košarico paradižnikov in jih olupim, ker vem, da jih ima rada. le
kožice ne more pogoltniti, toda sestrica mi vsako jutro le malodušno od-
kima. ne zgane se iz postelje in niti pogleda me ne — tako že ves teden,
predvčerajšnjim in tudi včeraj. V stiski si pomagam z zvijačo in storim
kakšno neumnost, privoščim si najbolj neokusno in surovo šalo — po-
tegnem na primer z nje odejo — toda vse zastonj: sestrica podvije noge
v spalno srajco, zamota se vanjo in me niti ne pogleda. Popolnoma me
je zapustila tudi ona. Vendar samo zaradi sovražnikov, ki jih imamo v
hiši, zaradi sovražnikov in zaradi testega brezumnika — sestricinega za-
ročenca, gospoda Merharja, 2e nič kolikokrat mu je povedala, v kakšnih
razmerah živimo in kako je pravzaprav z našo hišo — naša hiša sploh
ni več naša — toda njemu se ne da nič dopovedati: najrajši se prikaže
kar sredi belega dne, ko so vsi naši sovražniki zbrani na dvorišču. Tako
je bila sestrica že prej popolnoma zmedena in bolna zaradi njega. Toda
bolj kot mu je dopovedovala, da ti ljudje ne smejo vedeti, da zahaja k
nam in da bomo v kratkem dobili moškega v hišo, ker ji tega niso do-
volili vseh preteklih dvajset let in bi ji tudi zdaj utegnili preprečiti
z novimi spletkami — bolj kot mu je dopovedovala, manj je pomagalo.
Rekel je, da je kljub vsemu svoboden človek, da se pred nikomer ne
počuti nič kriv in da se torej pred nikomer ne bo skrival. Postal je čisto
brezumen. Pred tednom dni se je kar sredi belega dneva prikazal celo
z rožami, z velikim šopkom pomladnega cvetja je pozvonil pri vhodnih
vratih, tako da je sestrica skoraj omedlela od strahu. Oštela ga je, ker ga
ima kljub vsemu brezmejno rada, gospod Merhar — brezumnik — pa se
je namrdnil in užaljeno odšel. In sestrica, ki pravzaprav ni mislila tako
hudo, se je vsa obupana umaknila v svojo sobico: niti besedice še ni
spregovorila od takrat in niti olupljenega paradižnika ne jemlje več iz
mojih rok. Ujezila se je, zapustila še mene.
Tako — vidite, gospod L. — ni rešitve ne z ene ne z druge strani.
Moja stiska je vsak dan večja. Tudi jaz bi veliko rajši živela v miru, nič
pisala in tarnala, toda moja sestrica je tako rekoč mrtva, ničesar si ne
želi, naši sovražniki me dan na dan vlečejo za jezik, v službi pa se vrtim
med popolnoma nespoštovanimi ljudmi. Naslov naše ustanove je zveneč,
toda samo naslov. Popolnoma sem prepuščena sama sebi. Noč in dan
čakam na Vaše pismo — čakam in čakam, zakaj samo Vaše pisemce in
Vaš svet me lahko odrešita tega odvezanega življenja, sicer bom res kaj
ukrenila kar na svojo roko. Zakaj, res, mi ne pišete in me ne odrešite?
Menda Vas ne zadržujejo tiste zadevščine med vojno?
Nikar, gospod L.! Tisto je pozabljeno. Res, da so ljudje, ki so si vse
zapomnili in še danes radi pogrevajo te reči, toda jaz sem Vam vendar
pisala, povedala sem Vam, da je v mojem srcu že zdavnaj vse pozabljeno
25
in zbrisano, da sem vsa ta dolga leta mislila na Vas brez najmanjše zlobe.
Se več: takoj potem, ko se je Vaša družina odselila iz naše hiše, sem se
naskrivaj vtihotapila v Vaše stanovanje pod gospodarskim poslopjem,
pogledala tisto revščino tam doli in se razjokala — razjokala zaradi Vas.
Tedaj sem šele videla, med kakšnimi zidovi ste preživeli mladost in kako
malo sonca ste bili deležni, za kaj vse ste bili prikrajšani in kako je bila
pravzaprav Vaša jeza upravičena. Takoj sem sklenila, da nihče več ne
bo stanoval tam doli, pregovorila sem svojo sestrico, da sva še isti dan
založili klet z ropotijo; s svojimi rokami sem zmetala noter vso navlako,
ki je dotlej ležala krog hiše. Toda tega nisem storila, da bi nad našo
družino ne priklicala še hujšega maščevanja in prekletstva, najhujše je
bilo takrat že za nami — očka je bil že mrtev. To sem storila zaradi Vas.
Zdaj se seveda zavedam, da je bilo vse to prepozno in premalo. Bilo je
le prazno kesanje in obup, nekakšno usmiljenje nad samo^ seboj — pač
toliko, kolikor ljudje gosposkega kova, ki smo otopeli v izobilju in lagod-
nosti, v takih trenutkih premoremo. Toda eno vendarle drži: ničesar Vam
nisem zamerila. Nasprotno: jokala sem, pobrala sem vse, kar je v kupu
smeti ostalo za Vami — nekaj šolskih zvezkov in par Vaših ponošenih
čeveljcev — skrila sem jih in jih še danes hranim. Te moje solze in ti
Vaši čevelj ci so vendarle dokaz, da sem že takrat sočustvovala z Vami in
da si tudi danes lahko dopisujem z Vami z razumevanjem, povsem brez
predsodkov. Navsezadnje: gospodarsko poslopje in hiša sploh nista več
najini — vzeli so nama ju in nama pustili le skromno stanovanje v nad-
stropju, vzeli in vselili vanju najsurovejše ljudi. Tudi v kleti pod gospo-
darskim poslopjem je zdaj spet stanovanje, toda tega nisem kriva jaz
— jaz sem znosila vanjo vso navlako, založila sem jo od tal do stropa.
Ne zapustite me torej v tej sili: Rešite me neumnosti in zla! Sporočite
mi vendar, kako je z Vašim krajem, kako je z zdravljenjem in letovanjem
v njem! Jaz čakam in čakam. Medtem sem prebudila svojo domišljijo in
že kar vidim, kako bi pogledala sestrica, ko bi lepega dne pozvonil pri
vratih šofer taksija, da bi jo odpeljal v zdravilišče, pozvonil z vsemi po-
trebnimi papirji, številko hotelske sobe in morda že kar s ključem. To
bi jo nemara že zdramilo in razjezilo, vzdignilo s postelje — zlasti še
potem, ko bi zvedela, da sem ji pravzaprav vse to pripravila jaz, tako
rekoč na skrivaj in za njenim hrbtom. Srhi me spreletavajo že ob sami
misli...
Končujem! Moram končati, ker sem tako na smrt utrujena, da mi
črke kar poplesujejo pred očmi in sploh ne čutim več rok, čaka me pa še
veliko, veliko dela.
Upam, neomajno v Vašo pomoč in Vas najtopleje pozdravljam.
P. S. Svetujte mi vendar, kaj naj storim! Nocoj je v telovadnici
bivšega telovadnega doma spet sestanek, tokrat sestanek društva prija-
teljev mladine. Obvezen ni menda za nikogar, toda mene kar nekaj pre-
ganja, da bi vendarle morala tja — zadržuje me edino to, da pravzaprav
nimam svoje družine in otrok. Sicer pa res ne vem, zakaj vas sprašujem
in nadlegujem še s tem! Svetovati mi tako ne morete pravočasno. Najbrž
samo zato, ker si tako močno želim Vašega odgovora.
26
Usmilite se vendar! Pišite!
Na sestanku sem seveda bila. Zbralo se nas je samo ducat, vendar
Vam z veseljem in ponosom sporočam, da sem bila tudi jaz med temi
dvanajstimi ljudmi, ena izmed redkih, ki se jim je zdelo vredno priti.
Pogovorili smo se o poletnem letovanju otrok. Mene seveda niso nič
vprašali, ker vedo, da sem še samska, toda lepo in složno smo sklenili:
vsi bodo odšli na morje s taborniki, vsa naša ulica, kolikor je v njej teh
malčkov.
Tukaj je moje pismo! Pravzaprav je moja dolžnost, da Vam ustrežem.
Hotel sem Vam čimprej, toda vse do danes nisem ujel toliko potrebnega
časa, ker smo pač pred koncem šolskega leta in me zadržujejo še številne
druge družbene obveznosti. Nisem sicer prišel do ljudskega poslanca, ker
mi ljudstvo za zdaj še ni zaupalo te časti, toda tudi kot predmetni učitelj,
ki se zaveda zahtev današnjega časa, ne najdem veliko priložnosti za
osebna dopisovanja. Delo predsednika turističnega društva opravljam
poleg vsakdanjega dela na šoli. Preden preidem k poslovnemu delu
pisma, samo še tole: tudi jaz bi lahko dobil bolj zveneč naslov, ker imam
za to vse kvalifikacije, toda odločil sem se za tisti pwklic, ki ga je naša
družba po vojni najbolj potrebovala —■ za učitelja. Blaginja družbe mi je
bila prva — temu vzvišenemu cilju pa lahko vsakdo izmed nas najbolje
služi na svojem delovnem mestu. Stremljenje kvišku in mimo ljudi je že
marsikoga pokopalo.
O drugem na kratko takole: zdraviliške usluge ne sodijo v območje
turističnega društva, zato Vam v tej zvezi ne morem postreči z nikakrš-
nimi podatki. To področje dela pripada zdravstveni službi in socialnemu
zavarovanju, katerega so deležni vsi naši delovni ljudje. Prav tako Vam
ne morem povedati nič novega v zvezi z Vašimi gradbenimi ambicijami,
ker ste s položajem že sami dobro seznanjeni: za našo letovišče je izdelan
urbanistični načrt in vse dosegljive parcele za nove zidave so namenjene
objektom družbenega značaja. Toliko o tem. Kar zadeva turizem, prilagam
pismu prospekt, v katerem se boste še najlaže seznanili z vsemi turistič-
nimi storitvami, s katerimi Vam lahko postrežemo v našem kraju; tu so
najprej podatki o hotelih in o cenah posameznih penzionov (letošnje cene
so nekoliko višje, ker je prospekt natisnjen že lansko leto), dalje zem-
ljevid, iz katerega je razvidna razmestitev hotelov, nazadnje pa še vrsta
slik o naravnih lepotah našega kraja, ki so zares enkratne (letos imamo
celo nekaj tujih gostov, pet Angležev in dva Nemca). Torej: v prospektu
boste našli vse, kar Vas zanima in kar je moč opisati. Res je seveda, da
tudi za naše letovišče velja vse tisto, kar je opaziti drugje: na turizem
dozdaj nismo gledali kot na gospodarsko panogo, temveč smo to vejo
dejavnosti vse prepogosto prepuščali priložnosnim akcijam in nenačrtnim
27
pobudam: v hotelih in v zdravilišču ni na primer niti ene dvorane, ki bi
lahko rabila družabnemu življenju. Toda zdaj je tega nenačrtnega delo-
vanja konec in •— to je tudi moje osebno mnenje — tudi razmere na tem
področju se bodo kmalu izboljšale. V načrtu imamo celo gradnjo odprtega
bazena.
Pisma izjemoma ne narekujem tajnici, kakor je moja navada in kakor
je v praksi našega turističnega urada že, odkar ga vodim. Pišem Vam
osebno, to dokazuje že kvaliteta pisemskega papirja, toda to je hkrati
tudi vse, kar lahko storim za Vas. Dolžnost in vest mi ne dopuščata, da
bi skušal v Vašem primeru kakor koli osebno posredovati in Vam delati
posebne usluge, ker bi s tem prekršil načelo korektnega poslovanja. Po-
nekod se verjetno tudi dandanašnji še dogaja kaj podobnega, toda od
mene tega ne smete pričakovati. To je tuje mojim načelom in me vse
preveč spominja na posredovanje prek osebnih zvez, ki se sicer v naših
medsebojnih odnosih kot posledica birokracije trdovratno drže, vendar
smo jih dolžni čimprej odpraviti. Moje osebno prepričanje je, da je mir
naša najdragocenejša pridobitev, ki je nikakor ne smemo zapraviti, za
ohranitev miru pa sta potrebna red in zakonitost. Poleg tega morate
vedeti, da je moje mesto predsednika turističnega društva neplačana, vo-
ljena, torej častna dolžnost.
Bodite najtopleje pozdravljeni! V našem kraju bosta dobrodošli tako
Vi kot Vaša sestrica, toda v prihodnje se s svojimi pismi obračajte spet
na naslov turističnega urada. Tudi tajnica Vam bo postregla z vsemi
potrebnimi informacijami.
P. S.: Tudi jaz mislim, da je vojni čas minil in da danes nima več
smisla oživljati stara nasprotja. Živeti moramo s časom in gledati na
stvari z novega zornega kota. Tukaj imamo na primer na šoli predmet-
nega učitelja, ki je vso vojno preživel kot nemški vojak, vendar mu tega
nihče ne oponaša — sprašujemo se kvečjemu, kako je ostal živ. Možak
je zelo dobra učna moč in požrtvovalen družbeni delavec, ki se niti v
prostem času ne ustraši dela na šolskem vrtu, in to je danes poglavitno.
Toda tega ni razumeti tako, da hočemo ali celo moramo pozabiti kratko
malo vse, kar se je zgodilo med vojno. To je le prizanesljivost revolu-
cionarjev — borcev, ki smo se borili na pravični strani in še danes zasle-
dujemo dogodke v duhu napredka. Motijo pa se tisti, ki skušajo danes
s povsem drugačnimi nagibi katero koli dejanje med vojno prikazati kot
hudodelstvo, ker pozabljajo, da je bila takrat revolucija in da je danes
mir, da so bili na eni strani taki, na drugi pa drugačni ljudje. To velja
tudi za Vas! Nikar ne pozabite, da je bil Vaš cenjeni očka vojni dobičkar
in sovražnik ljudstva!
Tako ne mislim samo jaz — tako mislijo tudi številni ugledni ljudje.
28
Kako sem srečna! Kako vesela, kako hvaležna, da se mi je končno
le izpolnila moja želja in da ste mi prav v najtežjih trenutkih priskočili
na pomoč, poslali Vaše dragoceno pisemce. Tudi moška zadržanost in hlad,
ki vejeta iz njega, sta me ogrela in navdušila — navdušila še toliko bolj,
ker se je vse zgodilo tako nenadejano. Nobenih ugodnih znamenj ni bilo
nikjer. Dan za dnem sem potrpežljivo polagala pasianso, ugibala in upala,
toda karte se mi niso in niso hotele iziti. Nekajkrat sem se že pošteno
oštela za svojo nestrpnost in zahtevnost, ki jo gojim do ljudi, oštela tudi
zaradi vraževemosti, toda upanje me ni zapustilo. Davi, ko sem morala
po opravkih v mesto in nisem utegnila čakati na pismonošo, sem spotoma
preštevala okna po hišah, čakala na kakršno koli dobro novico. Toda
česarkoli sem se lotila s svojim štetjem, pri ničemer nisem dobila parne
številke, ki mi je doslej še največkrat prinašala srečo. Tik pod Golovcem
sem preštela drevesa v drevoredu in jih naštela trinajst, toda pri gospe
Urankar — glejte! — me je kljub temu čakalo Vaše dragoceno pisemce.
Zdaj res lahko zapišem, da mi je najhujše odleglo in da sem srečna —
srečna, kolikor je pač človek v mojem položaju sploh še lahko srečen.
Bodi kakor koli. Vi ste človek, ki utegne preobrniti mojo zlo usodo.
Dovolj mi je bilo, da sem prebrala le nekaj vrstic Vašega možatega,
jedrega pisemca, že sem začutila, da sem Vam prepuščena na milost in
nemilost. Vaša odločnost in jasnost sta me povsem omamili. Ne vem, kako
naj to imenujem, toda občutki me najbrž ne motijo: prvič se mi dogaja,
da imam stike z nekom, ki ga spoštujem in se ga celo malce bojim,
vendar ima pri tem določeno ime in določeno, celó znano in prikupno
človeško podobo. Hkrati je res vse, kar pravite: pravičnost je bila takrat
na Vaši strani in vse, kar nas je doletelo, je bilo povsem zasluženo. Moje
življenje je tako rekoč v Vaših rokah. Do Vas čutim posebno naklonje-
nost. Zaupna postajam. Zaupati se Vam moram!
To potrebo sem čutila že neštetokrat, toda do zdaj še nisem naletela
na primernega človeka — šele ob Vas sem se sprostila. Naravnost vre
iz mene. Vi ste vpliven človek. Tudi ste bolj službeni in molčečni, tako
da bo vsaka beseda ostala med nama in se lahko brezskrbno razgovorim,
odprem to svojo namučeno dušo. Hudo mi je namreč. Čedalje huje. Tudi
zdajle čustvujem, čeprav vem, da to ni lepo. Toda tega ni kriva samo
sestrica, ki se je zaprla v svojo sobico in ne črhne več niti besede — z
vseh strani so pritisnile name nadloge in hudobni ljudje, medtem ko sem
jaz prepuščena popolnoma sama sebi. Tudi praskala bi lahko in grizla.
Malo zaradi sebe. malo zaradi sestrice, ki ne vidi ničesar in mi noče po-
magati niti toliko, da bi sedla, vzela v roke pero in napisala najnujnejše
pisemce, udarila z nogo ob tla — najbolj pa zaradi teh hudobnih ljudi,
naših stanovalcev. Navsezadnje nimava nič proti njim in sva se priprav-
ljeni v vsem sporazumeti, zaživeti v prijateljstvu, toda oni so polni pred-
sodkov, gledajo naju kot na hišni lastnici, in prav to je človeku za malo,
prav to boli. Ne samo, da odklanjajo ponujeno roko — pljujejo na naju.
Stisnili so naju popolnoma v kot, izgnali tako rekoč iz lastne hiše, tako
29
da zdaj samo še nemočno gledava, kako pred najinimi očmi propada vse,
kar smo z očkom v dolgih letih le stežka postavili, vendar jim niti to ni
dovolj — rovarijo še naprej, uničujejo. Resnico Vam pišem: naša hišica
— edino, kar nama je s sestrico preostalo, kraj, kjer ste tudi Vi preživeli
najlepša leta svojega življenja — je tik pred uničenjem. Tudi tistih pod-
pornikov za iztepanje prahu, na katerih ste svojčas napravili gugalnico,
ni več, razmajali so jih in podrli. Tako je res vse bolj nevzdržno. Zave-
dava se sicer, da nisva več mladi, da sva le ostanek preteklega sveta,
sprijaznili sva se s tem in prav zaradi tega živiva še ponižneje, ampak
navsezadnje le ne moreva biti kar tiho. Razjeziva se spet, preklinjava
in rovariva, vendar nikdar po svoje krivdi — najini sovražniki naju pri-
pravijo do tega. Medve bi veliko rajši živeli v miru in prijateljstvu, malo
na vrtu in malo v utici, ohranili to našo hišico nepoškodovano. . .
Toda presodte sami, gospod L. ! Ob vsakem koraku se trudiva, da bi
bili taki. kakršni so vsi drugi ljudje, ker človek tako in tako ne more
živeti kar sam in zoper vse. Nisva se ustavili kar pri prvem ponesrečenem
poskusu v dvorani bivšega telovadnega doma, ki je prizadejal sestrici
toliko bolečin; vsaj jaz ne — pred kratkim sem se celO' zaposlila, hodim
skoraj na vse sestanke, in pretekli teden — pisala sem Vam o tem — sem
bila celo na sestanku društva prijateljev mladine. Kakor hitro sem videla,
da so v središču mesta odstranili nekaj ograj, da bi ne spominjale na
pretekle dni, sem šla, preprosila sestrico in podrla tudi našo ograjo. Malo
je bila res že načeta in nama je bila bolj v sramoto kot v varstvo, vendar
le ni bila še tako slaba — najmanj deset let bi še zdržala. Medve pa se
kljub temu nisva nič ozirali in računali — podrli sva ograjo. Toda kaj
pomaga vse najino prizadevanje! Naši najemniki spodaj jemljejo v hišo
podnajemnike, ne da bi naju karkoli vprašali — najmanj tako, kot da
naju sploh ni in kot da sploh nisva lastnici, odgovorni za vse, kar se
dogaja v hiši. Za vsakogar izmed njih sva zahtevali pismeno prošnjo in
prijavo, kakor zahtevajo zakoni — vseskozi paziva, da se ne bi skrivali
kje nezaželeni ali celo neprijavljeni ljudje, skrivali morda celo v najini
hiši, toda naši sovražniki se za to nič ne menijo, spravljajo naju ob dober
glas. Tudi zdaj imajo v hiši enega teh podnajemnikov, za katerega nihče
ne ve, od kod se je priklatil. Poleg tega razbijajo in uničujejo vse, kar
jim pride pod roko — razbijajo celó danes, ko je vendar vse naše in je
treba na vsako reč gledati kot na punčico svojega očesa. V stalnem strahu
živim in nikjer ne vidim rešitve. Storila sem vse, kar je bilo v moji moči,
da bi bili tudi medve s sestrico deležni malo spoštovanja, ti suroveži pa
me ženejo, da se jezim nanje in prepiram, jemljem v usta besede, ki jih
že najmanj deset let nisem izrekla. Zdaj samo čakam, da bom kljub vsej
prizadevnosti in ponižnosti še obtožena, da sama uničujem svojo hišo,
uničujem iz gole kljubovalnosti in sovraštva.
Poslušajte, kaj se je zgodilo sinoči! Že ves popoldan so loputali z
vežnimi vrati in razbijali kar vsevprek, zvečer pa so se v svoji nesram-
nosti drznili celo tako daleč, da so pokvarili vodovodno instalacijo. Prali
so spet — prali v stranišču! Zvečer sem slišala klokotanje in izpiranje,
zjutraj, ko sem si negovala telo — vsako jutro ga negujem in vsak večer
30
in prav temu se imam zahvaliti, da je kljub vsem nadlogam še zmerom
mladostno — zjutraj pa so zaropotali po najinih vratih in me pregnali
iz kopalnice. Vodovodne cevi da so zamašene! Tako je rekel njihov pod-
najemnik in tako so potem trdili kar vsi po vrsti, ne da bi priznali svojo
krivdo in hudobijo — hudobijo, ker so dobro vedeli, da so jih sami za-
mašili s svojimi cunjami in da medve s sestrico ne moreva biti brez vode.
Prav v nesrečo so naju hoteli pahniti. Toda jaz se nisem nič prepirala.
Brž sem stekla po instalaterja in ga pripeljala v hišo, pripeljala, kot se
poštenemu lastniku spodobi, da bi čimprej vse pregledal in p>opravil. Toda
še preden se je lotil dela, se je že zataknilo zaradi plačila. Nisem mu
namreč mogla plačati računa, vsega tistega, kar je zahteval, še preden je
karkoli prijel v roko. Preveč nas je že stala ta njihova hudobija, da bi
lahko kar naprej plačevali škodo in si trgali tako rekoč od ust. Saj dokler
je očka še živel, tudi pri tem nikdar nismo sitnarili — plačali smo vsako
razdejanje — zdaj pa res ne moremo več plačevati tega načrtnega uniče-
vanja; nismo in ne moremo. Tudi tokrat nisem mogla. Hiša nas je tako
in tako že skoraj uničila. Tako se je seveda zgodilo tisto, kar se je slej
ko prej moralo zgoditi: inštalater je pobral svoje reči in odšel, vodovodne
cevi pa so ostale zamašene in so še zdaj na tem. da popokajo, raznesejo
to našo hišo.
Taka reč lahko človeka popolnoma ubije! To je vendar ponižanje!
Jaz sem sicer zadnji čas vajena že toliko hudega, da sem pripravljena
veliko potrpeti in da me nikakršno pomanjkanje ne prizadene več, toda
s sestrico je drugače — sestrica kratko malo ne more biti brez vode.
Nikdar ni bila. Zanjo je to sramota, ki bi jo morala presuniti, raztogotiti
do dna duše, toda nazadnje — to vam pravzaprav hočem povedati — se
je izkazalo, da je zanjo celo ta žalitev premalo. »Vidiš,« sem ji rekla, ko
sem odpravila instalaterja, »zdaj sploh nisi več človek! Vzeli so ti še
vodo!« Toda ona se niti tokrat ni vzdramila. Se pred nedavnim bi bila
v takem primeru eksplodirala, skočila pokonci in ukrenila, kar bi bilo
treba, tokrat pa me je samo odsotno pogledala — nič drugega. V mislih
je bila pri gospodu Merharju.
Zdaj sem nemara res na robu pogubljenja. Nikakršne milosti ne
morem izprositi nikjer. Prepuščena sem sama sebi in sploh ne vem. kaj
naj storim — dozdaj je bilo vendar vse to na sestrici, vsaj del teh težav.
Povrh tega niti gospoda Merharja ni nikjer. Včeraj sem trikrat zvonila
pri njegovih vratih, vendar se niti enkrat ni prikazal v svoji spalni
srajci in mi odprl. Najbrž ga spet trga po čeljustih in ima spet vato v
ušesih. Toda preglasno si nisem upala zvoniti, ker gospod Merhar stanuje
pri tujih ljudeh; nima svojega kota. Z eno besedo: zdaj sem kratko malo
sama na svetu, nikjer nimam nikogar in vse se je zvalilo na moja pleča.
Zabubim se sicer v kakšen kot, zabubim v kakšno knjigo in skušam po-
zabiti nase. toda vse to mi nič ne pomaga — v vodovodnih ceveh sumljivo
poka, sovražniki spodaj loputajo z vrati in razbijajo, venomer drezajo
vame, da me slej ko prej zadenejo naravnost v srce in se zavem — zavem
sama sebe, svoje osamljenosti in nesreče. Zmerom znova bi morala kaj
ukreniti, ukreniti čimprej in popolnoma samostojno, sicer — tako se vsaj
31
zdi — bo kar vse propadlo in bom za zmerom ostala zapisana kot pre-
kletnica. In kakšne misli mi v tem položaju rojijo po glavi! Sploh se več
ne spoznam. Celó domišljija, ki je nikdar nisem imela veliko, se je pre-
budila v meni in me nosi naokrog. Zdaj sem prepričana, da se moram
upreti kar vsemu in vsem. drugič me spet ima, da bi pustila vse skupaj
vnemar in se sama odpeljala neznano kam, morda kar k Vam; vandranja
si zaželim. Tudi hišico bi zažgala, zgrabila sestrico za lase in jo potegnila
na sredo ognja, praskala bi lahko in tudi grizla. Najbrž bi celo ubijala.
Zamislite si pač do kraja odvezanega človeka! Poguba je pred mano.
Vaše pismo je edino, kar imam še oprijemljivega, toda obračam ga na
vse strani in si tudi z njim ne znam pomagati — po glavi mi rojijo še
vse drugačne misli. Ukrepam čisto po svoje, mrzlično se lotevam zdaj
tega zdaj onega, seveda, medtem sem že storila prvo nepopravljivo na-
pako. Davi se mi je na vsem lepem zazdelo, da sem užaljena v svojem
človeškem dostojanstvu, razjezila sem se, oblekla in pohitela, vendar ne
v službo, v službo sploh nisem šla — pohitela sem na sodišče. »Nekje le
mora biti varstvo tudi zame!« sem si rekla in šla, zatrdno odločena, da
si bom na sodišču izposlovala pravico, ohranila hišico pred uničenjem,
razdrla najemno pogodbo s temi hudobnimi ljudmi in jih postavila na
cesto, zaživela v prijateljstvu . .. Toda kaj se je zgodilo! Z vsemi mojimi
papirji so me kar na hodniku odpravili s sodišča, pokazali najkrajšo pot
nazaj do vrat! Razjezila sem se spet! Pljunila sem na prag te spoštljive
palače in na račun sodišča izrekla nekaj takih, ki jih že najmanj deset
let nisem vzela v usta! Zapravila sem naklonjenost še tistega spoštova-
nega človeka, ki mi je bil do zdaj kolikor toliko naklonjen in me je tudi
davi prijazno sprejel — vratarja! Moja jeza je bila deloma res upravičena:
zadnja leta sem redno plačevala davek in izpolnjevala sploh vse, kar je
ukazano, hodila sem celo v službo, nazadnje pa so kljub vsemu ravnali
z mano kot s trdoživim hišnim lastnikom: nikakršne pravice mi niso
priznali — toda zašla sem predaleč! Res da mi je končno spet nekaj
prišlo od srca in da sem se pravzaprav razživela, toda vendarle preveč,
predaleč — z enim samim nepremišljenim dejanjem sem vse podrla, za-
pravila. Cisto drugačna sem spet od drugih ljudi. Izobčena. Vsa v strahu
čakam, kaj se bo še zgodilo.
Predragi gospod L.. Vi ste moj edini odrešenik, samo na Vas se lahko
še zanesem! Stojte ob meni! Pišite mi čimprej, sporočite, kaj naj v tem
zagatnem položaju storim, da ne bom zagrešila še kake večje neumnosti
in se do kraja ugonobila. Domišljijo imam zdaj še bujnejšo kot prej.
Imate morda tam koga. kakšno vplivno osebo, ki bi lahko telefonirala v
vratarsko ložico na sodišču in povedala, da pravzaprav nisem mislila vsega
zares, da sem se pač samo razburila. Najdite koga ali telefonirajte kar
sami! Predvsem pa pišite! Zglasite se kdaj pri meni osebno!
32
6
Tudi take reči se še dogajajo! Ljudje še niso čisto taki, kakršni bi
morali biti. Prav prizadelo me je, raztogotilo, ko sem prebral, v kakšnih
razmerah še živite ponekod, kako si nekateri ljudje še dandanašnji na
najbolj nesramen način kujejo svoj politični kapital in kako je lahko
človek sredi vsega tega popolnoma nemočen. Eno je seveda jasno: to je
davek prehodnemu obdobju in naši žalostni preteklosti, zaradi katere
je ženska dandanašnji še v marsičem podrejena in še marsikdaj ni tako
upoštevana, kakor bi morala biti, toda resnica zaradi tega še zmerom
ostane resnica. Ženska — zlasti še ženska, ki jo zasleduje dvomljiva po-
litična preteklost — se lahko pri nas kljub vsesplošnemu napredku kaj
hitro znajde v tako zamotanem položaju, da si sama sploh ne more več
pomagati. Žalostno je z Vami, res žalostno! Tudi odločiti se ne morete
za nič pametnega — seveda se ne morete odločiti kar na mah in vrh
vsega še popolnoma samostojno. Ljudje nasploh, zlasti pa še ženske, so
v preteklosti živeli v stalni podrejenosti in so drugi odločali namesto
njih, tako da sploh niso vajeni svobodnega, samostojnega življenja. Celo
strah jih je pred njim. Toda v tem primeru se nič ne bojte! Obrnili ste
se na pravega človeka! Vajen sem dela z ljudmi.
Zal ste v marsičem preveč zmedeni, premalo jasni. Nič določenega
ne poveste, kakšni so pravzaprav ljudje, o katerih mi pišete in ki Vas
tako neusmiljeno preganjajo, tako sebično izkoriščajo za svoj politični
kapital. Sporočite mi najprej, kdaj so prišli v Vašo hišo in po kakšni
poti, ne pozabite pa mi tudi nekoliko jasneje opisati, kje so zaposleni in
kakšen je njihov današnji družbeni položaj. Brez tega je tudi meni težko
kaj svetovati. Morda so to le ljudje, ki so zaposleni, preobremenjeni z
družbenim in političnim delom, ki imajo na sebi preveč dolžnosti in
naših skupnih skrbi. S takimi ljudmi je drugače, take je treba pač raz-
umeti. Navadno nimajo kaj dosti razumevanja za naše drobne zasebne za-
device; živijo sredi svojega dela za splošno ljudsko korist, v majhnih
zadevicah pa so kaj radi nerodni, ne da bi s tem tudi res mislili kaj
slabega. Drugačne, večje skrbi imajo. Z njimi je treba vsekakor ravnati
taktno in po pameti.
Toda to pravzaprav ni poglavitno. Tudi zdaj Vam lahko že marsikaj
svetujem.
Zakaj — denimo — hišice ne prodate in se ne preselite kam drugam?
Trdno sem prepričan, da lahko to hišico, ki leži v neposredni bližini sre-
dišča mesta in ima celo nekaj vrta, brez kakršnih koli zapletov prepustite
občinskemu stanovanjskemu skladu in si v zameno izprosite novo stano-
vanje — stanovanje v kakem novem bloku, kakršne zadnji čas zidajo po
mestih. Menda razumete, kaj mislim? — stanovanje s kopalnico in ame-
riško kuhinjo, ki je skoraj do stropa obložena z modrimi ploščicami, z
vdelanimi omarami, s centralno kurjavo in toplovodnim priključkom,
morda celo s hišnim telefonom. V takem stanovanju boste živeli v miru
in zadovoljstvu, daleč od sovražnih ljudi in — niti malo ne boste pri-
3 Problemi
33
krajšani: to so namreč stanovanja visokega standarda. Prodajte ali za-
menjajte to svojo hišico! Res da ste jo sami postavili in da ste nanjo
navezani, toda to Vam v tem primeru ne bi smelo biti v oviro — na-
sprotno: navezanost na lastnino Vam lahko dandanašnji samo škoduje,
popolnoma Vas lahko zaslepi za vse današnj'e vrednote in pripelje v še
večje težave; govorili boste še hujše neumnosti in se ne boste zamerili
samo vratarju — pred vsemi se boste onemogočili. Lastnina namreč lahko
človeka popolnoma zasužnji in zaslepi. Toda že dolgo je jasno: svoboda in
neodvisnost duha sta človekovi najdragocenejši pridobitvi. Zapomnite si
torej dobro, kar Vam pravim: ne dovolite, da bi zaradi navezanosti na
svojo hišico zašli v brezkončne in brezciljne spore z Vašimi stanovalci
ter izgubili tisto, kar je nam vsem najdražje: svojo osebno svobodo! Pro-
dajte to hišico! Zamenjate jo za stanovanje visokega družbenega stan-
darda, dokler imate še priložnost! Nikar ne hodite po sodiščih in si ne
delajte zaradi hišice še večjih stroškov! Po moji presoji vse tako kaže,
da privatna lastnina nikdar več ne bo imela take veljave in pravice kot
nekoč, torej tudi ne pravne zaščite. Tako zahteva družbeni razvoj in tako
je navsezadnje tudi pravilno. Kam bi vendar prišli, če bi celo naši sociali-
stični zakoni kazali enako mero razumevanja za zasebno pobudo, ki skriva
v sebi najbolj sebične nagone in izkoriščanje bližnjih, kakor za družbeni
interes, ki zasleduje vse drugačno sožitje med ljudmi, v katerem je izko-
riščanje človeka od človeka prepovedano. V tem primeru sem tudi jaz
na strani sodišča. Hišnim lastnikom ne smemo dovoliti, da bi lahko proti
svojim najemnikom uveljavljali vse, kar jim pride na misel. Jasna in od-
ločna beseda je tu povsem na mestu. Veselje jo je spet slišati.
Ponavljam še enkrat: opustite svoje sebične nagibe in skušajte zaživeti
s čascm: hišico čimprej prodajte ali zamenjajte. Videli boste, da se boste
s posestjo rešili marsikatere težave in kar takoj svobodneje zadihali. Tudi
to Vam pišem iz svojih izkušenj. Tu imam namreč priliko dan na dan
opazovati, kako si ljudje s svojo trmoglavo navezanostjo na lastnino gre-
nijo življenje in kako se čistO' po neumnem zapirajo v svoj ozki krog —
ne samo okoliški kmetje, še marsikdo.
Tudi kar zadeva sestanek. Vam ne morem svetovati nič drugega: naj-
prej Vaša osebna svoboda! Najprej Vaše svobodno in sproščeno življenje!
Ljudem je res potreben občutek povezanosti z ljudmi, občutek močne
skupnosti ljudskega rodu; zato se nam včasih celo zazdi, da moramo biti
povsod zraven in da nam ne kaže zamuditi nobenega sestanka, sploh
ničesar. Pravo preganjavico imamo od tega. Toda zadovoljitev te potrebe
je vendarle premalo. Sami presodite! Kaj ste na primer dosegli s tem, da
ste šli na sestanek Društva prijateljev mladine, ne da bi imeli otroka ali
kakšno globljo potrebo? Prav nič. Ne Vi ne družba — nihče ni imel nič od
tega. Tudi niste nikogar preslepili. Za Vas osebno in za našo družbo je
koristna samo Vaša osebna svoboda. Vaše svobodno ustvarjalno delo s
soljudmi. To je pravzaprav tudi cilj naše družbe.
Upam, da boste odslej ravnali razumneje, zato radovedno pričakujem
Vaš odgovor.
34
p. s.: Ne pozabite mi nekoliko podrobneje opisati Vaše stanovalce;
kdaj so prišli v hiše in po kakšni poti, kje so zaposleni in kakšen je njihov
današnji družbeni položaj. Zlasti to zadnje! In nikar jih ne imenujte so-
vražnike! Naj bodo ti ljudje kakršni koli, danes, ko se bližamo socializmu
in nam je mir več kot potreben, ne smemo nikogar blatiti ali ustvarjati
med ljudmi celo umetne, nepotrebne razprtije. Tudi jaz Vam pišem, ne
da bi omenjal karkoli, kar bi Vas utegnilo žaliti.
Srečen tisti dan. ko sem Vas spet našla! Zlat človek ste! Rešili ste me
najhujše more v življenju. Niti predstavljati si ne morete, koliko vsega sem
že storila te dni, odkar sem dobila Vaše pismo; popolnoma sem se osamo-
svojila. delujem tako rekoč na svojo roko in niti sestrice ne pogrešam ob
sebi. obenem pa se počutim svobodno, lahkotno kot ptičica. Vendar vse
to samo zato. ker ste zraven mene Vi in me spremljate ob vsakem koraku.
Vi bi jo kar prodali, pcmešetarili bi celo z našo hišico? Prav imate!
Tudi jaz jo bom kar prodala. Konec je moje potrpežljivosti. Ze nič koliko-
krat sem na tihem mislila tudi na to, toda šele z Vašim nasvetom sem
dokončno spoznala, da je to res še najboljše, tako rekoč moja edina rešitev.
Na milost se zdaj ne zanašam niti malo več. Na sodišču sem jasno spre-
videla, da ne dosežem prave zaščite nikjer in da je torej hiša zame v takih
razmerah največja nesreča. Prodati jo nameravam, čimprej se je hočem
znebiti, smo da tega vendarle ne bom storila kar tjavdan, zaradi neuvi-
devnosti naših sodi.šč ali zaradi trenutne sestrine malodušnosti, Preudarila
bom najprej. Lahko bi jo sicer po najkrajši poti prepustila občinskemu
stanovanjskemu skladu in si v zameno izprosila stanovanje — najbrž celó
lepo stanovanje s kopalnico in vsemi današnjimi pritiklinami — ampak to
— oprostite, gospod L. — ne prihaja v poštev. Ne more priti. Ne moti me
razlika v vrednosti, temveč vse nekaj drugega: neka pravičnost le mora
biti na svetu, neka morala. Najbrž res mislim preveč po svoji pameti,
vendar zdaj le ne morem kar pljuniti nase in se poijižati še bolj, kot sem
bila ponižana doslej. Z zamenjavo bi ti ljudje prav gotovo ostali kar tu,
kjer so zdaj. v našem stanovanju in v naši hišici — nič bi ne bili kaznovani.
Prej bi rekla, da bi se samo še bolj razbohotili. Tako pa seveda ne gre.
Hišice vendar ne morem prepustiti ljudem, ki doslej niso imeli zame niti
ene prijazne besede, hišico pa so vseskoz načrtno uničevali. To bi bila
vendar nagrada. Verjemite mi. gospod L,: vse sem dobro premislila te dni,
odkar sem dobila Vaše pismo, ampak tega kratko in malo ne morem sto-
riti. V poštev prihaja kvečjemu realitetna pisarna. Tudi tam so oderuhi —
vem. ampak edino tam bodo našli kupca, ki bo znal izprazniti hišico in se
sam nastaniti v njej. Seveda: tudi za stanovanjski sklad in občino nimam
nobene žal besede, toda čisto vsega le ne morem prezreti: tudi občina mi
doslej ni stala ob strani tako. kot bi mi bila morala. Tudi v občino nimam
zaupanja. Vendar nič slabega! Pred kratkim — to najbrž veste — sem
delala v univerzitetni knjižnici in tam je bila zaposlena tudi gospa Metel-
3.	35
kova. Nič sovražnega ni bilo med nama, nisva pa se tudi kaj prida raz-
umeli, zdaj pa kot zanalašč prav tu — na občini — službuje njena neča-
kinja, bližnja sorodnica gospe Metelkove. Ne morem torej pričakovati, da
bi mi šli zares na roko. Nobene slabe besede nimam o občini in stanovanj-
skem uradu, ampak — vidite! — tudi tam se je zasukalo tako, da se ne
morem nadejati iskrene pomoči. Toda od Vašega nasveta kljub temu ne
odstopim. Prodati — to je prava beseda! Tudi sama se namreč vse pre-
dobro zavedam, da v tej državi ne bo nikoli nič drugače, nikakršne po-
litične spremembe. Prodati torej, dokler še ni prepozno in dokler razde-
janje še ni popolno! Papirji so sicer napisani tudi na sestričino ime in
hišica je pravzaprav tudi njena dota, toda nič za to — prav to jo bo morda
zdramilo, prebudilo iz njene letargije. Hišica je namreč edino, kar bi ji
lahko gospoda Merharja še pripeljalo nazaj.
Vidite, gospod L., z Vašo pomočjo sem končno le zbrala toliko poguma,
da sem se odtrgala od lastnine in se lotila dejanj — lotila lahkotno in brez-
skrbno. Davi sem bila že navsezgodaj v realitetni pisarni, zdaj pa so moje
misli pKjletele že naprej in pišem — pišem ne samo Vam, temveč kar na
vse strani. Ko že prodajam to hišico, bom poskrbela tudi za to, da se bom
preselila, da ne bom ostala kar tu kje v bližini. Tudi ne v mestu, morda
celo ne na Slovenskem. Poslovila se bom in odšla nekam daleč, čimdlje od
teh sovražnih ljudi — ne seveda kar na konec sveta, vsekakor pa nekam
daleč, kjer bom še lahko živela brez ponižanja in sramote. Znova se ob-
račam tudi na Vas.
Povejte, imate morda v Vašem kraju domek tudi zame? Saj ne name-
ravam kupovati v letoviškem delu, kamor verjetno vsi silijo — veliko
rajši bi imela káko zapuščeno kmetijo. Poučena sem namreč, da kmečki
ljudje dandanašnji kar množično bežijo iz hribovskih vasi v mesta, ker ne
morejo vzdržati na zemlji, meni pa bi prav hribovska kmetija prišla naj-
bolj prav. Morda že poznate kaj podobnega? Zemljo, kolikor bi je bilo, bi
tako in tako predala zadrugi, ko so že tako lakomni po njej, ostarela
hribovska domačija pa tudi zadrugi ni v nobeno korist. Toda zame bi bila
prav taka reč najbolj pravšnja. Ne želim si drugega kot samoten in pri-
jazen domek. Pozanimajte se zanj in sporočite mi, prosim!
Kakšni so pravzaprav ti ljudje? Kaj Vam bo zdaj to, gospod L.? Slabi
ljudje so. Saj si lahko mislite, kdo se je lahko takoj po vojni v škornjih
vselil v našo hišo — pritepel od nekod iz hoste in se vselil, ne da bi kogar
koli kaj vprašal. Najprej so bili miličniki, zdaj pa že nekaj let kar v ci-
vilnih oblekah pohajajo brez pravega dela. Niti malo niso preobremenjeni
z družbenim in političnim delom, splošna ljudska korist pa jim je deveta
skrb. Za samo škodo so na svetu. Sele na sodišču sem zvedela, da se pišejo
za Prepeluhe. Starejši gospod je sicer na videz prikupen, vendar tudi on
ni nič boljši od drugih; — ponudili smo mu prijateljsko roko, on pa jo jé
z drugimi vred odbil. Toda kaj Vam bo zdaj to! V realitetni pisarni so mi
obljubili, da bodo že izpraznili hišo. preden jo bodo prodali — v kratkem
bodo pravično kaznovani.
Mislite rajši name! Ne pozabite se pozanimati za kako domačijo!
36
Ne pozabite tudi na naslov: Cecilija Vovk, pri Urankar, Ljubljana.
Streliška ulica 19. Zdaj, ko sem se osvobodila svojih vezi in postala svo-
boden človek, je tajnost potrebnejša bolj kot kdaj prej!
P. S. Nekaj Vas moram vprašati! Povejte mi vendar, ali smo Slovenci
sploh še narod? Svojčas se je veliko dalo na narodnost in naš očka —
dokler je bil še živ — je marsikateremu zapitemu delavcu pogledal skozi
prste samo zaradi slovenstva. Reči hočem: nekdaj so bile med ljudmi
vendarle nekakšne vezi — vsi smo bili Slovenci in marsikaj med nami
se je dogajalo v prijateljstvu in ljubezni. Danes pa tega skoraj ni več. Nič
nas ne druži. Toda če že nismo več narod — tako mislim — potem bi
morali imeti v zameno kaj drugega. Nikakor ne bi smeli živeti tako čisto
brez medsebojne ljubezni.
Odgovorite mi na to vprašanje, gospod L.! Toda zanima me Vaše
mišljenje!
(Se ho nadaljevalo)
37
ALEŠ KERMAUNER: PESMI
kaj je ostuda No. 2
resno tomaž
ostuda je če se greš pesnika
in moraš tipkati do konca
in bi rad vstal od mize
in pesem pokazal prijatelju
kaj se sploh zgodi
saj se nič ne zgodi
najbolj globalna ostuda je rita pavone
Potrpežljivost
zakaj si ne izbereš vdaje v plašnosti ki izvira iz molka
ponoči pa ko se plenijo morišča mi pripadeš odkod
ti ta gotovost ograje
odpodila si vse možnosti pa ti še zmeraj uhajajo izpod rok
priklenila si pisavo odvila si pokoravanje smehu pa ti poštenost ni darm
ploskamo taki izumetničenosti a nismo si jasni v rojstvu nekajkrat že
a ne v tem krogu
čisto lahko dosežeš okolje plašnosti za nas se to ne pravi izvirati
kronaj se podri stolpe za sabo manjkalo ti jih ne bo
toda ГШ vrhu se lahko razbesni prihajanje takrat ni pomoči
od treh se dva trudita v blesku pijanosti ostali si kopičijo hrano
potem pridejo hudi časi pa si ne mislim dokazovati tvoje nevednosti
nasprotno ob izklicih si vedno na mestu šolo jemlješ resno v duhu
udomačenosti
toda ne zboliš prihajala si pravočasno odkod ti ta prebrisanost
pravica je vendar na moji strani izteka pogum takrat si nihče ne upa
vsakdo mora priklicati v spomin prejšnje navade
reči rov je zamašen navade
38
seveda si za žrtvenik postavimo domačnost tolikokrat jo zavedemo da
se nazadnje uvrsti v rov
prišla je zakaj si prišla ženska ampak pročelje nad vrati nima s
tem nobenega opravka in vendar odpade najprej jalovost pa pekel in denar
lovke si pomagajo z zvijačo ker pot vodi v konec
nisem si mislil da si tako zavržena
opekla si se že pri preganjanju nerabnosti in sploh kako prideš do takega
hinavstva
nikdar ni bilo poštenih polipov konci so zmeraj vodili h koncem
in voda je odtekala normalno vanjo niso padale stvari lepo narejene
stvari in lepo pisane stvari
odkrij se pred približnostjo določanja pašniki te vrste te ne morejo
zadovoljiti
prišla si v turobno dobo iskanja tvoje se je zadovoljilo z napredkom
površnost tvojih prednikov se je kazala v zelo jarki luči pa si ne dam
dopovedovati od tebe
saj si sam domišljam da sem popoln
preprosta želja po morju in že te jemljem
zastiraš mi pogled s temi svojimi dejanji a vem da je plačevanje jalovo
najprej je treba določiti obseg plena potem si nadenemo masko odtujenosti
in si umažemo roke
misel se vlači v razdeljenem vagonu miru za mano le kako se ne bi
zato si misliš da je vojna
ne pomaga globina ali kruh vojna je a rojen sem bil za vožnjo s
premislekom
nekaj si prilastim toplote
lastnega končevanja ne potrebujem več lopovščina pa se nadaljuje
opravil sem samo s svojo nelepo priložnostjo za pesem izpeta pa ne bo
nikoli
Mrk
polenta v solati babica ki sem jo brcal v noge uresničevanje	mrk
bolezenska znamenja na telohu udrihaj po topoumnosti	mrk
poplava iskanje trapasti policaji preklinjaj naučene gosi solata
v polenti kdaj sem si zlomil nogo cena črnih je pet tisoč
iskrice razuma v nogah konja mrk
po kaj si prišla žena v to bilo jih je sto polagoma polagoma
triperesna detelj krvavice topoli mrk
izmisli si že kaj mrk potem si prižgi cigareto	mrk
ista zamorjenost v kosteh kaj si mu povedala junaki našega časa
utripaj srce saj ne boš dolgo blaznost podelanost bebavost
prilizovanje mrk
iztrkaj čevlje	mrk
bodočnost je v vas	mrk
39
zaklal te bom ti ovenela spoštljivost
topovom naproti
ležite da vas ne bo prizadelo
jože daj plina
piščančki z vso družino perutnina grška jabolka oddeliti se
morate prvi vlak odpelje ob pol osmih izgini mule
toplota je dosegla maksimum trinožnik na treh nogah
ploskajmo pianistu saj je plačan da igra
plesavka iz bara mrk trinožnik na treh nogah
trinog mrk strip-tease
trinog mrk cpletanje
spoštujte slovenski jezik saj nas konstituira večerja se
bo shladila nasredin hodža hotel ilirija besen sem na program
puščava v njenem srcu Štefka si je zvila nogo buda
in zdaj se zbudi
zaigraj pesem neizpeto doslej
daj mi pogled sonca
izpodi vse neumne brezveznosti
pekel v njenem srcu
stopalo si si ranil francija je dala ultimat ti loviš
poklapano se vlačijo izpraznjene kolone besnih
izpetost molka tovarna dušika v murski soboti včeraj si je
zlomil nogo oh ta naš peter že spet ne da miru
poplava v vojvodini piskanje
izjava
izjavljam da mi ni nič do udeleževanja v javnem življenju
poslušajte me ljudje
potok ki se izliva v savo bo pritekel do črnega morja da se
ne zmotiš pri štetju orehov požar na zahodni obali
milijonske izgube v urugvaju
izpulite mu sekiro iz rok žogica je padla v vodo vrni mi mojo
žogico
igranje
ritem besa
izdajte mi skrivnost kako se pride do denarja
daj popraviti omarico za čevlje
izid pesmi je napovedan za ponedeljek
polenta
solata
40
SAMO SIMClC: OGLAS
Dekle na robovih otoka,
prišla si z golobjega trga —
in čeprav še nisem umrl, objavljam oglas o svojem koncu,
da bi ga bralo morda tudi dekle z otoka, ki je nisem videl nikoli;
da bi se vedelo, kaj sem hotel reči njej in zlasti drugim,
ali sem jih kdaj klel in ali sem molil
zanje, jih hvalil —
in še marsikaj o sebi;
ker sem.
Glejte me, ker vas gledam,
smejte se in sramujte se — to je vaša pravica.
Rekel sem — o svojem koncu.
Da sem iztrgal list in črtal člen za členom na obeh straneh — ali kakor
sem mislil:
Tu je dokaz.
List iz pesnitve o našem sproščenju — nekega K,
in če bi jo napisal kdo drug, bi se zgodilo isto.
List velikih spominov — ali kako je Luks rešil življenje človeku.
List česarkoli — samo da govori o našem aprilu, vročem juliju in
oktobru;
revolucija pa si ni priborila večnosti z ugodnim trenutkom,
revolucija je od vekomaj neprestana spreminjanje slabega v
dobro, s hudiči in bogovi.
In tu je dokaz.
O golobi —
hotel sem loviti golobe
in si prišla z golobjega trga.
Da so novele
zunaj robov, ki so drugi in neprijetni, ki ostanejo, kakršni so, raz-
širjeni in manjši,
novele o ljudeh
da je mit o zelenem žitu, ki bo vskrkal vso barvo dneva,
41
nerazčiščena bajka,
hotenje
neustaljenost in oblikovanje.
In to so novele,
o golobi.
In pesmi bodo pisane enkrat tako in drugič drugače, a zmeraj o
istem, nedojemljivem;
z njimi bomo premislili nekatere stvari — ali je res, da smo od nekdaj
zapisani
prelomu, sojenju in padcu
prelomu onstran vsakdanjosti,
sojenju s pravico ali brez nje,
padcu, ki je hkrati poraz in prerod.
Preobjedel sem se vsega svobodnega že od svojega rojstva, zato sem
globoko padel
in končal
in sem neizmerno lačen.
Evropski dim, ameriški in avstralski, afriški in azijski ter dim
Grönlanda in južnega pola
bo ustvaril čudo,
O E EE!
Izmislil sem si besedo, zaradi katere ne bom in ne morem biti obsojen
niti pregnan,
nerazumljivo besedo;
in verujem,
dekle na robovih otoka,
prišla si z golobjega trga in te nisem videl nikoli,
verujem, verujem, verujem.	.
42
Enonožec
Dušan Jovanović
Ce naj na kratko povzamem: žejen ni bil, to ne, nikoli, nikdar ni bil
žejen, veliko je pil in se malo umival, tako, da se je umazanija kar luščila
z njega kot z osla na pomlad — mislim vsaj, da se osli luščijo na pomlad,
saj ne vem, ali se res, odkod naj bi vedel, jaz se z osli ne ukvarjam, in
kdo se pa, kje je, kdaj ordinira, voda nam teče v grlo, nujno je, prisežem.
da se osebno nisem nikdar zalotil, ali mnogo sem jih videl, mnogo sem
jih slišal rigati, nekoč so mi na otoku Skarda, tam nekje v višini Zadra,
grenili dopust, štirinajst dni sem ga imel, pa ni bilo jutra, da se ne bi
oglašali, ravno pod oknom tiste najete sobe je bilo, pa še komarji ali
mušice, bilo je zares neznosno, povsem izčrpan sem bil.
Jasno in glasno in enkrat za vselej sem dolžan ptojasniti, da na po-
dobne sitnosti še v sanjah nisem pomislil, ko sem odhajal iz Ljubljane,
ki sicer ni moje rojstno mesto, to sploh ne, toda navadil sem se nanjo
in tisto punco, ki sem jo potem vzel s seboj na tako imenovane počitnice.
Ko bi bil le slutil, kako se bo vse skupaj končalo, kakšne mučne posledice
bo vse to imelo, bi se bil stokrat premislil, sploh se ne bi bil odpravil na
to preklicano pot, zlasti ne z njo, mojo bivšo punco, kozo par excellence,
frigidno babo z lepimi boki in s silnim srcem, to so imeli vsi polna usta
hvale za njo, češ kako je po srcu dobra, zlasti njena rodbina, znanci, pri-
jatelji, vsi so jo imeli za čustveno, res je bila takšna, bog vsemogočni
naj ji ne zameri, toda jaz sem slutil, da se bom vsega skupaj naveličal,
naveličal, naveličal, da je ne bom mogel jemati tako zares, kot si je ona
to v globini duše verjetno želela in nemalokrat tudi odkrito zahtevala,
zakompleksanka, pa še tisti njen nos, boljše bo, če se ga sploh ne spo-
minjam, to me povsem razbesni in nato nisem sposoben opraviti ničesar,
niti male potrebe ne.
Veder, nasmejan, optimističen mladenič sem. Vsi, ki me poznajo, lahko
potrdijo resničnost mojih trditev, toda priznati moram, da sta me moja
bivša punca in tisti enonogi električar z otoka Skarda pošteno zdelala,
načela sta me, hudiča, tako zelo, da se je odtistihmal neki črv zažrl v mojo
dotlej sé nepokvarjeno dušo: začel sem razmišljati o popotovanjih in
turizmu nasploh.
43
Zato pa pravim zdaj: skrajnji čas je že, da si odkrito, moško pogledamo
iz oči v oči in spregovorimo besedico ali dve o tem, kaj pomeni dalmatinsko
gostoljubje ali turizem, ali kakor že hočete, in čeravno sem prepričan, da
se ne splača izgubljati besed, saj vsi vemo, kako je s temi rečmi v
praksi, bi vseeno želel podati nekaj teoretičnih pripomb analitičnega zna-
čaja, navzlic dejstvu, da se zavedam pomanjkljivosti in nevzdržnosti sle-
herne kritike, ki izhaja iz zgolj emocionalno izkustvenih, objektivno ne-
argumentiranih aspektov in kriterijev. Težko bo, ker mi tujke nekako ne
grejo od rok, na vedi čutim, da se to ne bo dobro končalo, strah me je
povedati resnico tako brez ovinkov, na ves glas, odkrito, med neukim,
nepoučenim ljudstvom se marsikaj šušlja, glede turizma namreč, govo-
rice se širijo, bojim se, da bi me zaprli, ne delajte tega, tovariši, ne tepite
me za vsako besedo, ali ni dovolj, da se sam sebi gnusim, studi se mi,
če samo pomislim, da me ni nihče v resnici silil, naj pridem na to misel,
da mi ni nihče prigovarjal, me prepričeval, zapeljeval, res ne, ne sodite
drugih po meni, niti mene po drugih, pustite jih pri miru, ti ljudje so
nedolžni, celo življenje bi si očital, če bi jih, čeravno po nerodnosti in
nehote, zapletel v to zadevo, ki je, poudarjam, samo moja osebna stvar,
posledica nesi>ečnosti, ko človek v sladki, omamni mori sanja, bere in
tuhta, pa se potem zunaj njega zgane jutro, pogleda svet okoli sebe, zazre
se vanj in px)besni, začne zmerjati, in tako se potem ta reč konča na be-
tonu, sicer pa debelina zidovja ni pomembna, šteje pač tisti občutek, da te
ni, pa tudi to bi še vse prenesel, če me praktično ne bi bilo, samo, tovariši,
ko si ne bi kdo izmed vas, kot nameček na moj prispevek v razpravi o
vprašanjih našega turizma, izmislil krepke laži in javno trdil, da po vsem,
kar sem povedal, še vedno bivam in se uresničujem, tega nikar ne po-
čenjajte, to ni viteško, rajši z buldožerjem ali z molkom sam sebe potep-
tam, pa bo resnično tako, kot da me ni.
Ne smemo se zadovoljiti z doseženimi rezultati, mi moramo naprej,
bognedaj da bi ostali na pol poti. To sem ji vedno ponavljal in jo sproti
opozarjal, naj se mi nikar ne obeša na tisto, reč..., naj je ne lomi, ne
mečka, ne suva, ne nateguje pretirano močno od zgoraj navzdol, prosil
sem jo, naj ravna s to zadevo bolj prizanesljivo, ali ona tega ni znala, in
dvomim, da se bo sploh kdaj naučila.
Lastnik tiste hiše na otoku Skarda, kamor sem se z omenjeno deklico
zatekel na počitnice, je bil okoren priučen natakar v gostišču kmetijske
zadruge, ki je imela letoviščarsko pogodbo s sindikati s Hrvaškega, zelo
glasni ljudje so bili. povečini iz Elektroskupnosti Zagreba, ki ni imela
svojega letoviščarskega doma, a je bila solidno podjetje in je pošiljala
svoje ljudi na zaslužen morski počitek z regresom in z drugimi sindikal-
nimi ugodnostmi bogu za hrbet na sončno skalovje sinje jadranske obale.
Za te mime delovne ljudi je bil otok Skarda res idealen kraj za počitek.
Mlado in staro je brezskrbno uživalo v zdravilnem in blagodejnem vplivu
morskih in sončnih kopeli in si tako nabiralo moči za nove uspehe v
proizvodnji in študiju. Tudi ni bil kraj v nobenem pogledu hrupen, kot je
to v navadi v nekaterih naših obmorskih letoviščih. Zadružni možje so se
skrbno izogibali slehernim lažnim turističnim prireditvam, plesom, raz-
44
stavam in podobno. Kino dvorane na prostem, pa tudi na zaprtem, na
srečo ni bilo. Kulturno zgodovinskih znamenitosti nobenih, ali pa so jih
skrbno skrivali. Zrak, sonce, voda, hrana, vino, pršut. Po otoku je od-
meval razposajen smeh malčkov, ki so iskali školjke, in odraslih, ki so
potrpežljivo natikali na trnke morske pKjIžke in z njimi lovili ribe.
Med temi dobričinami iz Elektroskupnosti je bil neki paralitik, imel
je bujno ženo, mlado, rosno babnico, prikupno na prvi pogled, na videz
hladno, a zelo prikupno, tiha voda globoko dere, sem si rekel sam v sebi in
razmišljal, kdaj je pravzaprav zvedela, da ima on eno nogo suho, drugo
pa dokaj debelo, in kakšen je njen skriti notranji odnos do te njegove
suhe noge, še posebej zato, ker sta bili obe njeni nogi na moč lepo raščeni,
drzno zamišljeni, vitki in dolgi, skoraj nič kosmati lepotički, ki sta se
prav posebno vznemirljivo stekali ob ljubkem skrivnostnem gnezdecu,
nad katerim sta koreninili. Potuhnjeno sem čakal, prežal sem na sladki
trenutek, da zalotim to vabljivo dišečo spominsko knjigo čednosti v hladni
senci bahavega iglavca in zapišem vanjo nekaj nalašč ■ za to priložnost
skovanih verzov.
Vse lepo in prav, toda elektrikar je z neverjetno trmoglavo vztraj-
nostjo šepal za njo, kot da bi kaj slutil, kot da bi dvomil o moralnih
kvalitetah te izzivalne brhke postave, kot da bi se bal soočiti z resnico
svojega bednega lastništva, tako se je pehal in dirjal za njo, tako ji je
branil moje analfabetsko odkritosrčne poglede, dobro znane določenim
tovarišicam širom po svetu.
Na trenutke se je do mene vedel tako, kot da bi imel suho nogo jaz
in ne on.
Nogo pa je imel res suho, to se je natančno videlo na plaži, kopal se je
zelo rad, ona pa, kdo bi vedel kaj natančnega pwvedati o njej, bila je vesel
značaj, vedla se je pohlevno, kot kak božji volek, bila je videti prava koza,
dejal bi, da ne zna šteti do sedem, pa se je nazadnje izkazalo, da le ni
bilo tako, ne, ni bilo!
Njen elektrikar, paralitični elektrikar, takšnih elektrikarjev je dosti,
človek se čudi, se kar začudi, koliko jih je, mi tega ni zameril, bil je
nekoliko zamorjen, to je treba priznati, toda presenetljivo kmalu je po-
zabil, bil je vajen pozabljati, najbrž mu ni drugega kazalo, to je moral
početi, če je hotel v miru razmišljati, ali naj se vpiše v partijo, kot mu je
predlagal šef, preden je šel na dopust, češ razmisli, Stefek, pa mi povej,
mi smo mislili nate, tako, in je mislil.
To razmišljanje mu je vzelo večino prostega časa in ga potiskalo v
mučne moralne dileme, ki jim ni videl ne konca ne kraja. Nisem mu
mogel pomagati, samo gledal sem ga, kako se muči, kako se ubada z
ostanki svoje žalostne ideološke preteklosti, in vesel sem bil, da v svojih
izbirah ne poznam tovrstnih preglavic. Ne bi mogel z vso gotovostjo trditi,
da je k njegovi dokončni odločitvi pripomogla tudi neka povsem prak-
tična okoliščina: v kratkem bi imel dobiti stanovanje — od Elektro-
skupnosti.
Zena mu je ves čas premišljanja stala ob strani kot mati. Res ne vem.
kako da se ji je tako zasmilil zaradi tiste suhe noge, ki je bila videti tako
45
smešna, zlasti v primerjavi z negovo desno nogo, ki je bila pravo nasprotje
leve, kosmata in debela je bila, prav okrogla, mesnata, stebričasta, močna
zagorska noga. Skoda, da ni imel obeh enakih ali vsaj podobnih. Desna
noga je bila čisto nekaj drugega.
Po mojem je imel desno nogo veliko rajši kot levo, morda je bila to
sploh edina noga, ki jo je resnično ljubil. To pravim zato, ker sem ga imel
nekaj časa na sumu, da levo nogo zapostavlja, da jo na tihem morda celo
sovraži, se je sramuje in jo preklinja, morda se ni zavedal, da leva noga ni
prav nič kriva svoje mršave zunanjosti, svoje grdote, svoje neozdravljive
bolezni.
Ob tem zanikrnem, zakrnelem, zavoženem videzu leve noge je prož-
nost, krepkost in živahnost desne noge prihajala še bolj do veljave. Človek
je nehote dobil vtis, da je prav desna noga tista, ki v kakšnem nevarnem,
dvoreznem položaju prepušča pobudo za ukrepanje levi nogi, svoji tova-
riši ci, sama pa potuhnjeno ostaja v zaledju in čaka, kaj se bo iz vsega
skupaj izcimilo, ter na koncu ostaja lepo zdrava, debela in kosmata. Druga
možnost je ta, da desna noga tega zahrbtnega naklepnega zločina ni za-
grešila zavestno, ali pa vsaj, nehote, da se je zavedala nevarnosti, ki preži
na levo nogo, pa jo ni mogla, ni smela opozoriti, kot se to včasih dogaja
pri vojakih, ko mora leva noga dosledno naprej, ko to zahtevajo vojaška
pravila in vojska ne more trpeti nobenih izjem in ugovorov. Pri nas vse
preradi pozabljamo, da se takšni in podobni primeri utegnejo kaj hitro
označiti za izdajo, upor, dezerterstvo in podobno. Poznam številne primere
iz resničnega življenja in vam svetujem: ne šalite se, duhovitih šal nad-
rejeni ponavadi ne razumejo.
Sploh se mi včasih zazdi, da sem krivičen, da tega Hrvata po krivem
sodim, da ga opisujem vse preveč enostransko in mu tako jemljem tisto
človečnost, ki je je gotovo imel vsaj toliko kot vsak Hrvat. Mislim namreč,
da ne bi bilo prav nič čudno, ko bi se bila Stefeku njegova desna noga
v svoji normalnosti, v svoji zdravi stebričasti postavnosti, v svoji bahavi
funkcionalnosti zagnusila, ko bi se mu bila na vsem lepem zastudila in bi
jo bil jel iz dna duše prezirati. Ena izmed mogočih, resda nekoliko pre-
tiranih, logičnih posledic takšnega odnosa do zdrave desne noge bi bila,
da bi jo trpinčil, px)škodoval, uničil, da bi si jo odrezal, jo sežgal, obstrelil
ali kako drugače izmaličil, da bi jo osmešil in jo podvrgel gospostvu leve
noge, ki je tolikanj pretrpela v življenju, da bi jo še nadaljnje brezobzirno
trpinčenje desne noge prav gotovo duševno in telesno zlomilo. Seveda ni
prav nikjer zapisano, da je Stefek tako zelo sovražil ošabno samozado-
voljstvo desne noge, da bi ga bila ta njena nečimrnost spravila na rob
zdrave presoje. Tu je, tovariši, na mestu previdnost, nikakor namreč ne
smemo izgubiti trdnih tal izpod nog, nikakor ne smemo prezreti nekih
materialnih dejstev, ki vsa po vrsti pričajo o tem, da bi bil Stefek že
zdavnaj kaznoval poniglavo predrznost desne noge. ko mu ne bi bila le-ta
pri hoji in drugem premikanju neogibno potrebna.
To domnevo potrjuje tudi izjava Stefekove žene, ki mi je zatrdila,
da je trenutno Stefekovo »nožno stanje« bistveno ne moti, da pa pod
nobenim pogojem ne bi prenesla spremembe na slabše, se pravi, morebitne
46
ukinitve ali odstranitve Stefekove desne noge. »V tem primeru bi imela
oba skupaj samo tri noge, to pa ni dovolj.« Njeno stališče povsem raz-
umem, posebej še glede na to, da bi bila ena izmed treh njunih nog Šte-
fekova leva noga. ki je izrazito paralitična. Torej bi jima ostali vsega
skupaj le dve upwrabni nogi. Majhen račun bi kaj hitro pokazal, da bi na
vsakega izmed njiju prišla v povprečju le ena uporabna noga. Človek z
eno nogo pa ni več dvonožec, temveč je enonožec. Ne bi se rad spuščal
v razčlenjevanje biološkega profila enonožcev in vseh daljnosežnih socialnih
in psiholoških posledic, ki bi jih utegnil roditi odnos takih dveh enonožcev,
naj omenim le to, da mi osebno taki in podobni izrodki niso prav nič
pri srcu.
Zdaj je menda jasno, zakaj si Stefek ni mogel privoščiti svobodnega
ukrepanja zoper desno nogo, ta tur laži, to sramotno pego svojega telesa.
Stefek se je natančno zavedal, da je ponarejena idealiteta desne noge tisti
del njega samega, ki ga ne bo mogel nikoli dokončno zanikati, ker bi s tem
zanikal dvonožno bivanje in njegov smisel, še več, to bi p>omenilo izobčiti
se iz sveta dvonožcev, prekleti svoj delež v njem in izgrebsti iz sebe kal
tišine in resnice za bivanje v novem samotnem prostoru enonožca.
Avreola zdravja, zoprnega samozadovoljstva in legenda o konstruk-
tivni vlogi, ki jo je desna noga baje odigrala v Stefekovi hoji, ni bila le
njen greh, greh desne noge, temveč tudi in predvsem greh Stefeka samega.
Presegati se po pKjti najmanjšega odpora, lagati se sam sebi, biti slep in
gluh za vse, kar si včeraj bil, pa danes nočeš več biti, to je nečastna igra.
Stefek je ni igral.
Ostala mu je še ena možnost: povzdigniti svoj boljši del, svojo ubogo,
bolno levo nogo na raven čaščenja, oboževanja, kulta. Sprejeti njeno zdaj
že zavestno žrtev in se z njo izluščiti iz povprečnosti, iz uniformiranosti,
iz enakosti z drugimi, in ustoličiti bivanje kot posebnost, kot svobodno
posamičnost, kot kljubovalno enkratnost.
O, kar vidim ga, Stefeka, kako sedi na skalnati obali Skarde in z vso
silo svoje nežne zagorske narave namaka levo nogo v zeleno morje, ji godi,
jo hladi, jo ure in ure gladi in maže, ves ganjen nad njeno drobnostjo,
pohlevnostjo, molčečnostjo.
Nekega večera smo šli vsi skupaj, se pravi Stefek, njegova žena, jaz
in moja bivša puuca k nekemu kmetu na pršut. Pili smo prošek in peli
zagorske pesmi. Zmračilo se je že in škržati so zadirčno žagali tišino vasi.
Moja bivša punca. Ajda ji je bilo ime. se je med petjem ves čas močno
solzila, obenem pa je skušala izpovedati svoje moralno zgražanje nad tem,
kako si nekateri predstavljajo počitnice na morju. Pela je z močnimi čust-
venimi poudarki, ljudje so imeli prav, ko so mi zagotavljali, da je čust-
venost njena največja odlika, zraven pa se je ves čas delala, kot da dobro
prenaša svojo prizadetost, to je potrjevala s premišljenimi ponosnimi na-
smehi in z zmrdovanjem z oglatimi konturami svojega žlahtnega grškega
nosu, iz katerega so se ji cedile precejšnje količine sluza, ki ga je z dosto-
janstvenimi gibi skrbno zavijala v svoj družinski flanelasti robček, ob-
robljen s čipkami.
47
Stefekova žena Irena je nerazločno momljala besedilo pesmi »Mi smo
mladi Varaždinci«, tako da sem imel večkrat vtis, da spretno namiguje
na tiste verze, ki sem jih ljubeznivo zapisal v njen spominski dnevnik.
Hvaležna je, reva, sem si mislil sam pri sebi, in lepo se ji zdi, da se mlad
omikan človek z lepimi obeti za prihodnost in dvema normalnima nogama,
ki tečeta 11.9 na sto metrov, resda z vetrom v hrbet, toda pridno, mar-
ljivo, tečeta, skačeta 1,70 v višino, da omenim samo ti dve atletski disci-
plini, zanima za spominski dnevnik zagrebške pletilje Irene.
Stefek je neznansko dosti kadil.
Hotel sem mu povedati, kaj si moj stric misli o kajenju, ko pravi,
da je nehal kaditi samo zavoljo škodljivega vpliva cigaretnega dima za
razvoj raka na pljučih, čeravno sem bil osebno seznanjen z njegovimi
računi, po katerih on in njegova žena, ki pokadita vsak po štiridesetet
škatlic na mesec, on ljubljanske morave, ona šport filtra, porabita 12 800
dinarjev mesečno, kar znese letno 153 600 dinarjev in kar bi v desetih letih
zneslo 1 536 000, to pa je že takšna vsota, da zadostuje za popolnoma nov
avto. Za teto že verjamem, da bo nehala kaditi, ker se boji raka, stric pa
je pogolten in hoče imeti avto. Hotel sem torej povedati Stefeku, naj neha
kaditi, pa si bo v desetih letih lahko privoščil avto, to bi mu prišlo še
presneto prav, če pomislimo na njegovo ubogo levo nogo, ki se prekleto
namuči pri vsakem prehojenem kilometru. Ze sem mu hotel predlagati,
naj takoj neha kaditi, pa sem se spomnil, da njegova žena Irena ne kadi
in da torej deset let samozatajevanja ne bi zadoščalo, kot je to pri mojem
stricu, ki je tako srečen, da je tudi njegova žena vpletena v kadilstvo, da
bi bila Stefeku potrebna daljša, dvojna doba dvajsetih let, da bi prihranil
za avto in tako ublažil trpljenje svoje leve noge.
Rekel sem mu: »Stefek, zakaj si ne omislite avtomobila, to bi vam
zelo pomagalo.« Moje vprašanje ga je moralo pošteno ujeziti, sunkovito me
je ošinil s pogledom in imel sem vtis, da bo na vsem lepem zaklel, da bo
rekel »jebem ti«, pa se je v zadnjem hipu obvladal, se na skrivaj nekoliko
zdrznil, ve'del je namreč, da te vrste govoričenje nikomur ne koristi, še
najmanj njemu, pa to navsezadnje ni pomembno, saj ni šlo zanj, temveč
za preprosto resnico, da nekaterim ljudem to škoduje, da jih razburja
in jih poneumlja ali jim kako drugače greni počutje. »Mladi mož, avto je
popoln nesmisel, prav nič mi ne bi pomagal.« Ugovarjal sem, skliceval
sem se na njegovo levo nogo. Zdaj je kot oparjena skočila pokonci Irena
in z žolčnim glasom, ki ga pri njej nisem bil navajen, skorajda kriknila:
»Kaj pa vas tako prekleto briga ta njegova leva noga? Saj niste zdravnik!
Pri nas nismo nikdar imeli avtomobila in ga nikoli ne bomo!« Ob tem
živčnem izbruhu Stefekove žene Irene sem ostal čisto brez sape, tega
zares nisem pričakoval, to je zvenelo kot sanje neuravnovešenega Alžirca,
člana osvobodilnega gibanja FNL, s katerim sem imel čast pogovarjati
se pred nekaj leti na klopi v parku, čisto zraven bolnice v Makarski.
Moja bivša punca Ajda je tudi prenehala peti in je ginjeno opazovala
složni nastop zakonskega para, verjetno si je sama v sebi mislila, da bi
morala tudi midva tako držati skupaj, ne pa vleči vsak na svojo stran in
si greniti zadnje dni dopusta.
48
»Res je, nisem zdravnik,« sem rekel, »toda zdi se mi, da sem v tem
kratkem času, kolikor smo skupaj, ugotovil, da je vaš poglavitni osebni
problem, saj smem biti tako neposreden in odkrit, vaša leva noga. Kaj je
zdaj na tem slabega, če vam predlagam, da si omislite prevozno sredstvo,
ki bi vam omogočilo hitrejši, ugodnejši in prikladnejši prevoz iz enega
kraja v drugega, z enega mesta na drugo? Jaz sem mlad in zdrav, hvala
bogu, pa vseeno opažam, da s svojima dvema nogama, naj se še tako
trudim in peham, ne pridem praktično nikamor.«
»Bili so časi, ko sem bil prav tako mlad in zdrav, kot ste zdaj vi,«
je mimo posegel vmes Stefek. »Obe moji nogi, desna in leva, sta bili
popolnoma zdravi. Toda, mladi mož, naj sem počel karkoli, naj sem imel
takšne ali drugačne načrte, pota in misli, moji krepki, hitri, vzomi nogi
me nista pripeljali prav nikamor. Stalno sem se vrtel v začaranem krogu,
venomer sem se vračal na ista izhodišča, na iste kraje, kjer sem bil začel.
To vrtenje, to cepetanje na istem mestu me je prepričalo, da me moji nogi,
naj se še tako trudita, ne bosta nikoli mogli pripeljati v kak nov, bistveno
drugačen prostor, nekam, kjer še nisem bil, v nekaj, česar še nisem okusil,
pa bi ne mogel okusiti, tudi če bi se sploh ne premikal. Preklel sem sebe
in obe svoji nogi, in nato se mi je leva posušila. Ne vem, zakaj leva,
toda to je zdaj vseeno. Včasih se sprašujem, zakaj se je samo leva. Tudi
z desno ne vem kaj početi, odveč mi je, včasih kar čutim, kako mi je v
napoto. Srečen bi bil, ko je sploh ne bi imel, ali pa vsaj enako nesrečen
kot zdaj, vzemite jo, če hočete, mojo desno nogo, zastonj vam jo dam,
počnite z njo karkoli, vseeno mi je, vam bo mogoče koristila, tako boste
imeli tri noge, morda bo pa le kaj zaleglo, na vsak način poskusiti ni greh.«
Skozi rožnato zaveso prošeka, ki mi je že omamljal duha in telesa, sem
videl Ireno, kako se ga trdno oklepa z zaprtimi očmi, od naslade, in z
željnimi, čutnirni usti mrmra napev »Mi smo mladi Varaždinci«. Desno
od nje je sedela do solz ganjena Ajda. Medtem ko sem vstajal od mize,
se mi je zdelo, da vidim Stefeka, kako sega z obema rokama in z očmi,
ostro zapičenimi vame, pod mizo k svoji levi, paralitični nogi.
Se isto noč me je barba Jole prepeljal na celino, svojo bivšo punco
Ajdo pa sem pustil kar na Skardi, pustil sem jo za vse večne čase in
še zdaj je tam, če jo ni že kdo pobral.
4 Problemi
49
tirila in Metoda
Dušan Jovanović
Dve sestri imam: eni je ime Cirila, drugi Metoda. Dvojčici sta. Eno-
jajčni dvojčici. Imeli sta brezskrbno, srečno otroštvo. Toda ali je res to,
kaj' pravijo: začetek dober, konec dober? Kje je začetek in kje je konec
za moji ubogi sestri? Otroška leta so se jima posrečila, bili sta zdravi
dvojčici, dobro vzgojeni, zmemo pametni, neodtujeni deklici, vsem nam
v ponos, veselje, tolažbo. Ce je ta posrečeni začetek resnično začetek,
če je nujno spočetje iz večkrat izpričane in potrjene ljubezni naših staršev,
oba sta bila napredna domoljuba, požrtvovalna borca in nesebična delavca,
kaj je potem z resnico naše ljudske modrosti, ki meni, da je nadvse po-
membno pravilno zastaviti, pa bo potem vse lepo in prav? Namen je bil
pošten, sredstva izbrana, vse možnosti dane, prvi uspehi zadovoljivi, potem
pa, kot bi odrezal, je ves ta napor, je ves ta trud, je vse te naše nesebične
žrtve začel jemati hudič, dvojčici sta se izpridili. Morda sem se prenaglil,
morda sem v svoji osebni prizadetosti vse preveč preprosto sodil pomen
našega pregovora, ki pravi: začetek dober, konec dober. Mati ljudske
modrosti je previdnost, tista previdnost, ki je trdoživemu optimizmu tega
naroda narekovala tudi neko omejitev: ne hvali dneva pred nočjo. Pri-
siljen sem spoznati, da se omenjeni izkušnji tega ljudstva medsebojno
ne izključujeta, da se celo dopolnjujeta, da torej dober začetek vsekakor
več obeta kot slab, da pa ga ne -kaže jemati kot izključno in edino zadostno
zagotovilo za uspešen konec.
Toda jaz nikakor ne morem mimo tega začetka Cirile in Metode, za-
četka, ki je veliko obetal, ki me je navdajal z upanjem v prihodnost, ki
mi je zagotavljal, da imajo prizadevanja mojih staršev neki smisel, ki se
mu moram tudi sam predati in ga uresničevati z vsakim svojim gibom,
s sleherno besedo.
Tako sem pričel verjeti, da otroška leta mojih sestric niso tisti
začetek, na katerega se nanaša ljudski pregovor, da je bila ta brezskrbna
obetajoča mladost, ta plemenita uravnanost, ta pravšnjost njunega početja
le davek njuni takratni nesamostojnosti, odvisnosti, neprebujenosti. Dvo-
50
mil sem celo, da resnični začetek sploh obstaja, češ vsi živimo neke
zgodbe, bivamo neke pripetljaje, preskušamo neke odločitve, toda vse to,
kar počnemo, je samo in zgolj neugnano, nevezano okušanje bivanja,
v stiku s svetom se samo kvasimo z občutkom svoje resničnosti, pri-
sluškujemo zvenu svojega trkanja ob svet, nikoli ga ne potrjujemo, s pri-
voljevanjem se vanj ne vključujemo, z zanikanjem ga ne presegamo,
s hotenjem ga ne spreminjamo, barvamo ga, sem si mislil, mešamo ga,
krasimo ga, čofotamo v njem, ga penimo, začinjamo ga, nikoli pa ga ne
spreminjamo, in tudi če ga spreminjamo, saj ga vsak po svoje, saj se
ne moremo dokončno sporazumeti, rajši crknemo, kot da bi se sporazu-
meli, zato so zgodbe, ki jih živimo, brez repa in glave, brez pravega
začetka in pravega konca, saj so ljudje začenjali, pa so tudi končali,
nekateri tragično, drugi so odnehali brez -posebnega hrupa, toda vse, kar so
počeli, so bile le zgodbe in zgodbice in nobenega pomena nima sklicevati
se nanje, ljubiti nekatere izmed njih, sovražiti druge, dajmo, pustimo
to, sem si mislil, vsak naj odbrenka svoje, pa konec. Toda ko prenehamo
trajati, prenehamo tudi zgodbariti in učinkovati, in takrat se lahko zgodi
nekaj, kar se doslej še ni zgodilo, takrat se lahko konča nekaj, kar se je
že prej nekje začelo, in se začne, ne da bi se končalo, nekaj, kar se doslej
še ni začelo. Nisem pristaš tistih, ki ne dopuščajo teh dveh možnosti.
Ne verujem vanju, toda dopuščam ju. Ob misli na to, kaj vse se utegne
zgoditi, ko me ne bo več, da bi mislil in govoril, da bi jim preprečil
njihove zlohotne nakane, postanem ves mehak in lepljiv, želodec mi
začne razjedati kislina, razstavljam se, kopnim, prostor se gosti okoli
mene, me izžema in razjeda, me izničuje, me razklada vsega, kar sem še,
pa ne bom več, mi jemlje vse, kar še imam, pa ne bom več imel, me
razčlovečuje, me zgodbizira, me vesoljizira. Ob misli na to me zgrabi
majhna užaljena panika, nevoščljivost zavre v meni, obsede me zavist in
jx>treba, da se ves izkričim, da se napnem, razširim, razmnožim, da se
naslikam v vsakem izmed vas, da vas spremenim v svoje kopije, v svoje
dvojnike, da vas zarastem, da vas okužim s seboj, da zbolite, da postanem
vaša neozdravljiva bolezen, za katero boste neogibno umrli, kakor sem
jaz umrl za samim seboj.
Morda sem bil preveč iskren, tega vam ne bi bil smel izdati.
Toda, kar sem rekel, drži, in tega ne bom zanikal, ne, razen če me,
seveda, ne prepričate, o tem pa močno dvomim, na tihem upam, da tega
ne boste dosegli, nikdar se vam to ne bo posrečilo, in tudi če bi se jaz
na videz vdal, tudi če bi vam dovolil, da se vesehte svoje zmage nad
golorokim dopisnikom tega spisa, bi se vam za hrbtom smejal, rogai bi se
vaši naivnosti, močil bi od prezira po vaših stopinjah, verjemite mi, ne
bo vam žal, sila potuhnjen človek sem, zahrbten in na smrt nevaren, zlasti
takrat, kadar vem, kaj hočem.
Po smrti svojih staršev sem vedel, kaj hočem. Hotel sem prevzeti skrb
in odgovornost svojih staršev za usodo in prihodnost svojih dveh sestric,
Cirile in Metode, hotel sem začeti tam, kjer so ubogi naši starši nehali,
nadaljevati to, kar so oni začeli,
4.	51
To mi ni uspelo in zdaj se sprašujem, ali sem bil dovolj sposoben z;
to nalogo, ali sem res dal vse od sebe, da bi dekletoma pokazal pravo pot
pokazal sebe in svet skozi sebe in njiju skozi sebe, ali je bil moj prijen
ustrezen, ali bi bil dosegel svoj cilj, ko bi se jima bil skušal približat
kako drugače, ali se je tema dvema punčarama sploh dalo karkoli dopo
vedati, ju zdramiti in osmisliti in prisiliti, da živita to, kar živim jaz
in potem, kot mrtveca, tuhta in kričita to, kar bom kričal jaz, ali ne b
bilo boljše, da bi ju pobil, ko sem spoznal, da iz vsega skupaj ne bo nič
da bi ju zadavil, malopridnici, saj tako in tako ne zaslužita drugega, pre
ko slej bosta končali na vislicah.
Toda mene začetek mojih staršev obvezuje, mimo njega ne morem
in zato se sprašujem, kako je prišlo, da sta se mi punci skazili, zaka
sem dovolil, da sta začeli gniti, ali je bilo v moji moči, da bi jima bil t(
preprečil, in kateri je trenutek, ki sem ga zamudil, kakšno je njegov<
mesto in vloga v procesu vzgoje mojih dveh sester Cirile in Metode. Sprv;
je dobro kazalo, pa me je tisti ljudski pregovor: začetek dober, konei
dober omamil, uspaval me je, nisem se, nesrečnik, dovolj zavedal dejstva
da je puberteta pri dekletih mnogo burnejša kot pri fantih, da si v te
prehodni dobi punce marsikaj domišljajo, hočejo živeti po svoje, hočej<
biti neodvisne, zelo egocentrične so, vase zamaknjene, širijo šibke perut
in letijo iz materinega gnezda v tuje kraje, takrat bi ju bilo treba pri
tisniti, to je bil pravi čas za kovanje železa, tu ne pomagajo lepe besede
vse je zastonj, samo sila kola lomi, vera in filozofiranje na tem mesti
odpadeta kot usrana goloba, konec ni v začetku, ne začetek v koncu
samo sredina je. samo sredina šteje, najlepši primer za to je struktur;
atoma, ki je, kot je znano, sestavljen iz jedra in elektronov, in če s(
nam zahoče spremeniti atom, se pravi materijo, se moramo odpovedat
prigovarjanju in dobrikanju in trkanju na moralno in drugo vest atoma
prisiljeni bomo lotiti se ga s silo, z energijo bombardirati njegovo sredino
se pravi jedro, ga razbiti in spremeniti v njem razmerje protonov ii
nevtronov, to je edina garancija za spreminjanje materije.
Spreminjati je torej treba sredino, ne pa začetek, ki je lahko dobe;
ali slab, takšen ali drugačen, kaj nam to pomaga, ko pa bistveno ne šteje
ko pa vsi vemo, da je gluha provinca na robu dogajanja, kot naša gleda
lišča z gostovanji po svetu.
Lahko je atomskim fizikom spreminjati jedro, to danes ni več pro
blem, potrebne so le ustrezne naprave in stvar je brž opravljena, postopel
je znan, niso pa mačje solze spremeniti sredino oziroma jedro mojih dvel
sester Cirile in Metode, kajti trdoživi sta malopridnici, takšne so vs(
ženske v naši družini od nekdaj.
Kaj je sredina oziroma jedro mojih dveh sester Cirile in Metode?
CIRILA JE HULIGANKA, roparica, razbojnica, vlomilka, nasilnica
V nji vre hajduška in uskoška kri njenih prednic, od hudiča obsedenil
copmic, ošabnih in oblastnih, besnih in krvoločnih babnic, ki so vso zgo
dovino blatile dobro ime šibke polovice naše družine. S svojimi rokam
so davile, klale in na kol natikale ujete Turke in poturice, četnike ir
52
Ijotičevce, z ramo ob rami z najpogumnejšimi moškimi našega rodu so
prežale po zasedah, naskakovale trgovce, duhovne, cesarske in kraljevske
glasnike, poštne kočije in vojaške transporte. Ropale so, plenile in zaži-
gale, posiljevale lepe moške, izsiljevale bogataše. Puška, sablja in bodalo
so bili njihov nakit, hribovske koče, cestni jarki in gostišča njihova po-
stelja, iskri vranci njihovi tovariši. Nekatere med njimi so se zaradi pre-
ganjanj tukajšnjih oblasti umaknile v Ameriko, zavladale podzemlju, tiho-
tapile alkohol v času prohibicije, obračunavale z gangsterji, ulivale strah
in trepet civilnemu prebivalstvu, skalpirale nedolžne rdečekožce, Amerika
se je tresla pred njimi, slavni boksarji in predsedniki so plačevali za nji-
hovo prizanesljivost. Druge izmed teh babur in možač, ali bolje večina,
so ostale na Balkanu in prilagajale svojo obrt modernim časom. Bile so
klavke stavkokazov, vohunke, anarhistke, bombašice in likvidatorke, mi-
šičaste športnice, rekorderke in večkratne udarnice.
Osnovna značilnost te veje ženstva našega rodu je brezobzirna sla po
uveljavljanju za vsako ceno. ne glede na sredstva, ki so bila že od nekdaj
ista: zahrbtnost. zvitost, krvoločna naglica brez sleherne milosti, nasilje.
Smisel in pomen te sle po uveljavljanju je bil že v starih časih in je ostal
do danes uživanje v nevarnosti in brezpogojna potreba po akciji, ne glede
na čas. kraj in stvarne potrebe naše družine.
Akcija, to je tista čarobna beseda, ki je te ženske silila v nepozabna
junaštva in silovita grozodejstva. Edina sreča je, da se večine njihovih
dejanj danes ne sramujem, ker so iz perspektive našega trenutka danes
in tukaj napredna, ker so vso zgodovino pomagala boju našega ljudstva
za lepšo prihodnost, ljudstva, ki se je stoletja trgalo iz spon brezpravja,
nevednosti in zaostalosti, v kateri so ga zatirali reakcionarni režimi doma-
čega in tujega izvira.
Cirila je dedinja svojih srboritih prababic, v njenih žilah polje kri
Buzdovanke Mesaric, Nože Grlić, Cepanice Brkič in drugih, katerih pisana
junaška preteklost ne vpliva najbolje na mojo sestro Cirilo, Čeravno nisem
pristaš zaslepljenega naturalista Taina, se zavedam, da kri ni voda in da
je dednost skupaj s podzavestjo, kakor jo pojmuje Freud, pomembna, dasi
ne pretirano veljavna determinanta človekovega družbenega dedovanja.
V tem duhu zagovarjam stališče, da je sleherno dejanje, ki ni naperjeno
zoper zgodovinskega, družbenega ali razrednega sovražnika, nesmiselno in
škodljivo, in da je akcija zaradi akcije kot človeku imanentna potreba
negativen pojav, absurdno izživljanje in ga je treba, podobno kot pojav
umetnosti zaradi umetnosti, z vsemi sredstvi zatirati.
Katera pa so tista sredstva, ki bratu še ostanejo, ko odžene iz svojega
srca blazno misel: ubiti svojo sestro?
Cirila, sem ji govoril, nikar ne kradi tujih avtomobilov, tudi si jih ne
sposojaj, to ni lepo in koristno, to te ne bo pripeljalo nikamor drugam
kot naravnost v zapor ali poboljševalnico za mladoletne prestopnike, ki
so se razpasli kot gobe po dežju in ki ogrožajo varnost mirnih občanov,
nikar se ne smej tako nesramno, ne glej me tako izvivalno, sleci že te
nemogoče pastirske hlače in to usnjeno jopo, ki je nespodobna in nedo-
53
stojna, sram me je, da se taka vlačiš po cestah in se družiš s tistimi huli-
ganskimi kuštravci, po ves dan ne delate drugega, kot da razbijate vse,
kar vam pride pod roko, prekupčujete, uničujete tuje imetje in svoje
zdravje po tistih zloglasnih domačih zabavah, tega ne bi smela delati, pa
tudi tistih stvari ne, ki ste jih počeli po Tivoliju, v stolpnicah in na Žalah,
vse to je nevarno, in poleg tega bom tudi jaz imel sitnosti, dosti sem že
pretrpel v življenju, ali bi me rada spravila v prezgodnji grob, takoj mi
daj tisti nož, ki se sproži s pritiskom na gumb, to ni za dekleta, skrajni
čas je že, da pustiš te neumnosti in se krepko lotiš učenja, da bo nekoč kaj
iz tebe, ne boš menda celo življenje samo razbijala, razgrajala in uniče-
vala, zabavljala in zasmehovala poštene ljudi, ki delajo, se mučijo in
gradijo, v proizvodnjo pojdi, veš, to te bo streznilo, to te bo izučilo, da
boš znala spoštovati človeško delo, človeško dostojanstvo in človeka sploh.
Obupan sem, Cirila me sploh ne posluša, samo gleda me z nekim
čudnim pomilovanjem v očeh, smilim se ji, revici, vem, da trpi zaradi
mene, premišlja, kako bi mi pomagala, muči se, ker jo njen lastni brat
ne razume, bojim se, da bo storila kaj nepremišljenega, silno je občutljiva,
takoj se vznemiri, živčno je preutrujena, te tablete, ki jih zdaj uživa, jo
uničujejo, moral ji bom priskrbeti druge, ali pa jo poslati za nekaj dni
v zdravilišče, dobro bi bilo, če bi ostala dalj časa, pa jaz nimam toliko de-
narja, da bi ji to privoščil, in tudi sama ne bi utegnila, prezaposlena je.
tovariši je ne bi pustili, saj so dobri po srcu, postavni, pogumni, odkrito-
srčni mladi fantje so, samo ko ne bi bili tako prekleto neugnani, vihravi
in zaletavi, pa kaj hočemo, vsi imamo svoje hibe in pomanjkljivosti, vsak
izmed nas po svoje trpi in se muči, pa eni drugih ne razumemo, odtujeni
smo si, to je tisti problem nekomunikativnosti, o katerem zadnje čase
veliko pišejo, to nas razdvaja, da ne najdemo skupne govorice, to je
kazen zgodovine, to je post pred prazniki, to je pokora za molčanje in
sovraštvo, za laži in bratomore, za preganjanje in hudodelstva za vsa po-
laščanja in izkoriščanja, za vsa nasprotstva in prepire, za stranke in raz-
rede, za bloke, sekte, pakte, akte, ekte, ikte, okte, ukte.
Cirila je odšla iz sobe, ne da bi spregovorila eno samo besedo, solze
je imela v očeh, žalost jo razjeda, ker je ne razumem, kdo jo bo razumel
če ne njen lastni brat, nikogar nima na svetu razen mene in Metode, jaz
pa jo žalim in ji pridigam kot smrklji, ki ne ve, kaj dela, odpusti mi.
Cirila, saj veš, da te ljubim kot samega sebe, bolj kot sebe, kajti jaz
sem reva, spaka, šleva, takega se ne morem ljubiti, nekaj mi ne da, da bi
se ljubil, toliko ponosa še imam, verjemi, ljubim samo tebe, ti si moja pra-
vica in dolžnost, ti si roža moje ovenelosti, ti si uporni ogenj moje
otrplosti, ti si svarilo moje malodušnosti, ti si krvaveča rana moje stiske,
ti si brezumni krč moje utrujenosti, ti si utopija mojega izničenja, ti si
sveča čredi mojih porazov, ime ti je Cirila, ti si grenki smisel moje zme-
denosti, ti si upornica mojega svetništva. ti si zanesenost mojega iskanja,
opomnja mojih dolžnosti, prezgodnja trgatev mojih idealov, ime ti je
Cirila, sestrica, ti si kakor zdravje.
Cirile nikakor ne morem kaznovati, nekaj mi brani, da bi vzdignil
roko nad tega otroka, ne vem. zakaj mi je tako prirastla k srcu, samo
54
karam jo lahko in rotim, vem, da bi moral biti ostrejši z njo, pa tega ne
zmorem, smešno je, da sem tako mehak, še očital si bom, zavedam se,
da ta popustljivost ne pelje nikamor, vem pa tudi. da ni vsega sama kriva,
okolica vpliva nanjo in jo kvari, da dekle nekako ne more in ne zna
početi drugega kot to, kar počne.
Se bolj kot Cirila pa me skrbi Metoda, Redkokdaj imam priložnost
govoriti z njo, nikoli je ni doma, prava pocestnica je.
METODA JE PROSTITUTKA, je lajdra, kurba, počepka, call-girl je,
kakor si sama pravi, to se ji menda zdi bolj imenitno. Cisto drugačna je
od Cirile, videti je ne more, ne prenese je, sovraži jo, ubila bi jo, ko se
ji ne bi kri tako neznansko studila, ognja, vode in strupa ne prenese,
nasilje ji je zoprno, grozovitost tuja, grobe sile ne priznava, je za miro-
ljubno koeksistenco, trdno zaupa v organizacijo združenih narodov, pri-
hodnost dobrodelnih ustanov in pomoč nerazvitim. Metoda je potomka
tistega izvržka davnih prednikov naše rodbine, ki sega v čas bitke na
Kosovem, tistega izrodka, ki se je spričo svoje neverjetne plodnosti ohra-
njal skozi stoletje vse do danes, pa je v naši rodbini predstavljal le ne-
znaten del vesoljnega ženstva, ki je daleč naokrog slovelo po svojih
čednostnih vrlinah in krepostih.
Začetnica vsega tega nečistovalstva v našem rodovniku je bila Der-
madija Joštič, žalostna figura, edina sreča, da smo njeno seme zatirali,
kolikor smo pač mogli, tako da so bile ženske, ki so se vrgle po njej.
le redke izjeme. No, ta Dermadija Joštič je kratko malo imela dvajset
otrok z devetimi različnimi očeti, nekateri med njimi so bili Turki, drugi
Cincarji ali Grki, eden je bil Siptar, le malo nas je bilo Srbov, bogu bodi
potoženo. Ko je turški sultan Murat s vojim sinom Bajazidom in s silno
tisočglavo vojsko leta 1389 jezdil mimo naših dvorov na Kosovo polje, je
na oknu zagledal Dermadijo Joštič in jo povabil, naj gre z njim, češ, ne
bo se ji slabo godilo. Prešuštnica se v svoji nedzadovoljeni pohoti (vsi
moški naše rodbine so bili takrat zdoma, na Kosovem pKjlju pod zastavo
cara Lazara, trdno odločeni braniti svojo domovino) ni zavedala tragične
veličine in usodnosti zgodovinskega trenutka in je neodgovorno sprejela
žaljivo ponudbo. Večer pred bitko je drzni in pogumni Miloš Obilic, prvi
kamikaze v zgodovini Evrope, naš bližnji sorodnik, zvito prelisičil turške
straže in se prebil v šotor samega sultana Murata, mu razparal trebuh,
tako da je krivoverec naslednje jutro v strašnih mukah izdihnil. Ko je
Miloš takoj za tem v sveti in zato pravični jezi planil v šotor Muratovega
sina Bajazida, je njegovo junaštvo zavrl izdajalski krik Dermadije, ki si je
prav ta čas hladila potrebo pod kosmatim životom barbarskega vojsko-
vodje. Priskočile so straže in od presenečenja otrplega Obilica prebodle
s handžarji. Vsi vemo, kako se je končala bitka na Kosovem in kakšne so
bile posledice našega poraza. Toda o klavrni vlogi prostituke Dermadije,
naše sorodnice, zgodovina molči. Guslarji so molčali, mi smo molčali.
Tudi nismo na veliki zvon obešali neslavnih dejanj vseh tistih vlačug
in zvodnic iz naše družine, ki so tako ali drugače sledile zgledu Dermadije
Joštič. Tudi danes, ko je vse to že zdavnaj za nami, ne govorim rad o
55
teh rečeh, ker menim, da so na neki način le intimna družinska zadeva,
ki se ne tiče nikagor razen najožjega sorodstva. Naj omenim samo to,
da so bile med njimi tudi takšne, ki so počepnile pred prvim, ki je prišel,
da so to počele v zraku, zemlji ali vodi, banji, svili ali snegu, travi, moki ali
blatu, v vseh mogočih položajih, z ljudmi vseh velikosti, barv in lastnosti,
na kmečki način, pa tudi s perverzijami, brez kontracepcije in z njo,
smrdljive, namaziljene ali odišavljene z vsemi mogočimi mažami, od staro-
slovanskih preko orientalskih, do izdelkov pariške kozmetike, ozaljšane
z lesenimi obeski, dukati, napoleondari, z zlatom in dragulji, ali z ab-
surdnimi kubističnimi verižicami, gole, v raševini ali v Diorovih modelih.
V Metodinih žilah se pretaka kri teh gospa, amaterk in profesionalk,
krvoskrunk in zapeljank, grešnic in emancipirank, preprostih cipic in last-
nic bordelov, pohotnih zdravih babnic in degeneriranih bolnic, sterilnih in
plodnih, mastnih in suhih, vse pa so bile rdečelaske, to je kosovski pečat,
dediščina Dermadije Joštič, Eve našega rodu, ustno izročilo govori, da
so se njeni kot vran črni lasje na dan po kosovski bitki spremenili v
krvavo rdeče, kar je ustrezalo barvi kosovskega polja:
Oj, ti polje, Kosovo ti polje,
kaj v cvetovih mi žariš rdečih,
kakor bi te krvca porosila,
porosila, v rožah se strdila?
Razen po rdečih laseh so si vse ženske te veje naše rodbine z Metodo
vred podobne še v nečem: živijo ljubezen brez sovraštva, brez nestrpnosti,
ljubezen prek vseh meja, interesov, ograd, naroda in zgodovine, na robu
pameti in naključja, v sladki bibavici svojih trebuhov, v intenzivnem
prepuščanju, predajanju svoje biti, v absolutni nezavesti svoje spretnosti.
Njihovo bivanje ni iskanje, ni opredeljevanje, ni angažiranje, temveč
prepuščanje, dajanje, razpečavanje, čakanje. One so, njim se stvari do-
gajajo.
Z Metodo sem bil praviloma ostrejši in odločnejši kot s Cirilo, trdo
sem gledal v njene zrelo modre žalostne oči, jezno sem šibal s pogledi
njene gladko počesane rdeče lase.
Metoda, sem ji govoril, sedeminšestdeset kilogramov imaš, skrajni čas
je že, da se zresniš, tako ne bo šlo več naprej, te italijanske barabe in ti
postarani postopači brez morale niso pravšnja družba zate, poišči si mlade-
ga fanta, svojega vrstnika, ne pa teh poklicnih zvodnikov, z deviznimi
računi, sumljivimi dohodki in bogve kako prisluženimi rentami, to je
golazen, jaz jih še povohal ne bi, meni verjemi, sestra, meni, ki me skrbi
tvoja prihodnost, ki hočem, da bo nekoč nekaj iz tebe, ni mi vseeno, vem,
da nisi dekle tiste vrste, ki bi jo veselilo šolanje, univerza in sploh kakšna
izobrazba, tega ti ne zamerim, nikoli ti tudi nisem očital, nikoli te nisem
silil, da pojdi in delaj s svojimi rokami, če že ne moreš z glavo, s pa-
metjo tako rekoč, priti do kruha, to ni tvoja krivda, morda je bilo res
56
napak, da sem te silil na srednjo ekonomsko, to sem prepozno spoznal,
mislil sem si pač, da gre tem našim ekonomistom kar dobro, hočem reči,
nikoli jim ni šlo ravno slabo, to pa je prekleto perspektivno področje, delo
ni umazano, ni težko, ni garaško, kaj hočeš boljšega za Metodo in sem ti
bratovsko svetoval, verjetno se tudi sama spominjaš, vpiši se, potem bomo
pa videli, kako in kaj, oče je imel dosti prijateljev, dokler je bil še živ,
jaz tudi poznam nekaj ljudi, nisem povsod brez zvez. v skrajnem primeru
so tu razpisi, in tako sem verjel, da bo šlo vse lepo in prav, da se bo že
kako uredilo, da boš končala šolo in dobila zaposlitev, potem pa, z leti
morda, našla kakega primernega poštenega fanta in z njim ustvarila dom
in otroke, malopridnica !
Malopridnica !
Metoda se mi je ves čas nasmihala, zdela se mi je kot sestradan
otrok v topli sobi. Potem je položila svojo dolgo belo dlan na mojo ramo
in rekla, da sem zlat fant. Čutil sem, da je pogovr o tem končan, da sem
svojo nalogo opravil, se pravi, povedal to, kar sem moral povedati. Zdelo
se mi je, da ji lahko ponudim požirek pijače. Privolila je. Pila sva vinjak
in se gledala. Rekla je, da je vesela, ker je moja sestra ona in ne katera
druga. Ker sem tako prisrčno zagrizen norček. Priznal sem ji, da je svo-
bodnejša od mene, da pa nikoli ne bi mogel pristati na njenem življenjskem
izhodišču, ker izključuje sleherno ustvarjalnost v odnosu do danosti, ker
ne obvezuje, ker ne daje nobenega upanja za kakršno koli odvezo. Rekla
je, da se prekleto motim, če mislim, da sem heroj zato, ker živim v trčenjih
in nesporazumih, stiskah in konfliktih, češ da je vse to nesmiselno in da
je življenje brez tega dovolj lepo.
Metoda, tebi se stvari dogajajo, ljudje te jemljejo, te trošijo, te up>o-
rabljajo, pozabljajo, puščajo, zavračajo, odklanjajo, tebi se stvari doga-
jajo. Do svojega življenja nimaš pravice, ker ga nisi lačna, ker ga nisi
-žejna, ker ga prepuščaš, ker ga deliš, ker z njim hraniš in pojiš vsega site
prišlece, naveličane pasante, od tvoje lepote prepadene barabe, od tvoje
milosti začarane hinavce. Ti si vodnjak za popotnike, ti si pograd za ro-
marje, ti si drevesna senca za viteze, utrujene od turnirjev. Ti si topla
soba za prezeble, tebi se stvari dogajajo. Do svojega življenja nimaš pra-
vice, ker je pesek, ki ga teptajo, ker je roža, ki jo vohajo, ker je časnik,
ki ga berejo, tebi se stvari dogajajo. Ti si telesa svojega podoba, ti si
drugih pričevanje, ti si svojih let zabloda, tebi se stvari dogajajo.
Ti si svojih ran resnica, ti si hvala tujih grehov, ti si prihodnosti
spomin in preteklosti pozaba, ti si krivda bolečin, ti si prosti čas skomin,
tebi se stvari dogajajo.
Do svojega življenja nimaš pravice, ker ga je premalo, je samo to-
varna enega trenutka, je doslednost enega obreda, je zvestoba enega načina,
je tveganje enega užitka, je slepilo enega darila.
Ti si moje žalostno voščilo, ti si mojih korenin poraz, ti si mojih stisk
reklama, ti si mojih zdajšnjih ur samota, ti si moje besede blaznost, ti si
trpka ironija moje agonije, ti si moja nagla smrt.
57
Ponuda si, Metoda, zrcalo naše sle, rešeto naše čednosti, smetišče
naših zmag, učbenik naših potreb, posmeh naše emancipacije, spričevalo
naše zgodovine, tebi se stvari dogajajo.
Vedve, Cirila in Metoda, sta bolezen mojega zdravja, iztrgali sta se
iz mene, me razcepili na dvoje, me ohranili v moji razdvojenosti, me obli-
kovali v moji dvoživnosti. Razklali sta moje tveganje, ga razkosali in
prebavili in mi vrnili ostanke. Preskusili sta mojo misel, utelesili moja
dejanja, razstavili moj smisel. Jaz sem Cirila in sem Metoda. Huligan sem
in sem prostitutka. Upiram se in nisem srečen, vlačugam se in nisem
srečen. Kaj sem še mimo vaju, kaj sem bil brez vaju, in kaj bom zunaj
vaju? Se bom živ, nista me pokončali do smrti, nikoli me ne bosta, saj
sem bog, sveti duh sem, enak med enakimi, bog med boginjami, zakaj
vedve sta sveta boginja mati in sveta boginja hči. Mi smo sveta trojica.
Mi smo trojnost načina božanske samorazlage, trojnost ene substance,
trojnost enega bivanja, trojnost enega smisla. Stvarniki smo, odrešeniki
in posvetitelji. Mi smo trojnost enega veličanstva, mi smo sveta trojica.
58
Zaprti lírogi
Igor Sobočan
1.
»Orali bomo,« pravimo in to je menda edino, kar zares izgovorimo
Vse drugo se le mota po ustih, med sivkasto grenkim okusom slabega
tobaka, se zaletava v zobe in prihaja ven v jesenski popoldan z nerazum-
ljivimi, brezlikimi besedami, ki ne najdejo mesta v pogovoru in kratko
malo suho izzvene, ne da bi jih kdo prestregel.
»Orali bomo in ni dežja in vrag jemlje zadrugo. In naj jo tudi vzame,
če je že tako. Zemlja bo ostala in orali bomo. Zakaj zemlja vedno ostane
in nekdo jo mora orati. Orati, zasejati vanjo, okopati, oplesti, požeti, ob-
rati in znova preorati. To je krog, ki se nenehno ponavlja, nobena reč
ga ne more razbiti. Vse drugo pride in odide. Prihajale so oblasti in mi-
nile, prihajali trgovci in propadli, prišla tudi zadruga in zdaj jo jemlje
vrag. Zemlja pa ostaja in znova jo bomo šli orat.«
Tako modrujemo in vemo, da Fratarjev stari ne bo več oral. Včeraj
ga je zadelo, božje, in danes že leži v veliki izbi in ženske molijo ob
njem. Ne bo več oral in jutri bodo prišli z vozom in venci, prišli bodo
prečastiti in mu odmolili zadnji očenaš. Stara, jezikava Roza mu ne bo
več vreščala. In zdaj je zazvonilo. Snamemo kape in klobuke. Nihče nima
več kaj pripomniti. Zato se razhajamo. Težko je govoriti o teh rečeh.
2.
Slavica je stala ob plotu. Osem let je imela in ni še hodila v šolo.
Sesala si je desni palec in strmela v čmo oblečene ženske, ki so šle mimo.
Nato se je na lepem zasmejala. Brez kakršnega koli vzroka. Zasmejala
in jela na ves glas prepevati. Ble, ble, ble. Vendar to ni bil nikakršen
napev, bili so le neuglašeni glasovi, povezani s trzaji ličnic in zmedenim
mahedranjem, in nihče ni mogel vedeti, kaj jih je povzročilo. Ženske so
so strahoma ozrle in nekatere so se celo prekrižale. » O, bog ne daj!« In
59
pri tem mislile na bogvekaj. Ali pa niso imele ničesar v mislih, prevzela
jih je le neka neznana, babjeverna bojazen.
Slavica pa je prepevala svoj ble ble in nato se je na ves glas za-
krohotala. Tako močno, da so se mimoidoči zdrznili in si hkrati na vso
moč prizadevali, da se ne bi ozrli po njej in da bi se čimprej oddaljili od
tega kraja, kjer se jih je lotevalo nekaj čudnega, nerazumljivega, proti-
božjega. Slavica pa se je krohotala in njen krohot je udarjal v jesenski
dan, trgal njegovo žolto rumeno barvo, paral ga je, udiral naprej, in
zaman so mimoidoči hiteli, da bi mu čimprej ubežali, niso se ga mogli
znebiti, udiral je za njimi, vrtal skozi topli, trepetajoči zrak, se preko-
piceval, padal, pa znova vstajal, postal tišji, da bi se nato lahko spet
razplamenel; rezal je skozi vas in okrog njega je nastajala praznina, skozi
vso vas se je raztegnil predor, po katerem je ta krohot bežal naravnost
za njimi, ki so, v grozi se oziraje, hiteli proti Fratarjevim, proti hiši na
koncu vasi, kjer je stari ležal na mrliškem odru, da ga bodo to popoldne
pokopali.
In zdaj je zazvonilo. Zvonjenje je udarilo kot kladivo. Zatreslo je
hiše, obšlo vas, polja in ložišče in se v krogu povrnilo na dvorišče, udarilo
med pogrebce in se znova v krogu razpršilo po vasi, se vračalo in spet
odhajalo, se širilo in spet ožilo, udarjalo kot nesreča in kot zapoved, za-
dobilo je božji glas in njegove besede so trdo padale na ljudi, ko da je
sam svetli, neusmiljeni bog to popoldne stopil z okovanimi škornji na
Tmjevce in zdaj grmi nad njimi in jih opominja: Kaj bi radi, za božjo
voljo, saj nikamor ne morete, saj ničesar ne morete...
In sredi tega zvonjenja, ki je že prestopilo meje svoje oblike in se
spreminjalo v nekaj novega, nekaj večjega in močnejšega, v nekaj, kar
je bilo vsemogočno nad njimi in jim je zapovedovalo, jih pokroviteljsko
učilo in hkrati kaznovalo, sredi tega zvonkega kroga, v katerega so bili
ujeti, se je na lepem od zahoda odprl nov predor, po katerem je z ukle-
njenimi rokami, sredi med miličnikoma, prihajal na očetov pogreb Ma-
tija Fratar. Ljudje so se pokrižali, sklonili glave in polglasno začeli rožni
venec, zakaj velika je bila neznana moč, ki je ta trenutek stopila v nji-
hove duše.
3.
Sel je po poljski poti in zdelo se mu je, da je sam. Ne glede na
miličnika, molče in brezizrazno zroča predse, in ne glede na množico, ki jo
je že od daleč videl stati na dvorišču. Popolnoma sam. Zvonjenje mu
je udarjalo ob glavo kot tolkač. Zvonjenje, ki kakor da je vrhunec vsega
tega, kar se je začelo pred leti. Popolnoma sam v tem zvonkem krogu,
ki ga je vklepal z vseh strani.
Polja so tiho ležala na soncu. V daljavi je videl, da orjejo.
Tudi on je oral.
60
Toda zdaj je že dolgo tega. Zdaj ne orje.
Ne orje svoje njive. Bogve kdo jo orje, če jo sploh kdo.
Zena mu je pisala, da so propadli. Kose rjavijo, streha pušča, ena
sama krava jim je ostala, krompir je zgnil, sodišče sedi na hiši in ji
izžira zadnjo kapljo krvi. Da so propadli, je pisala, in pri tem ni pri-
krivala svoje mržnje do njega. Zakaj on da je to zakrivil. In stari, ki
— bog, če še obstaja, naj ji odpusti grešne misli — je z eno nogo že v
grobu. Ona pa da je dekla in dovolj neumna, da še ni odšla.
Pot se je skozi jesenski zrak vlekla kot križev pot. Rad bi bil, da bi
je bilo že enkrat konec, konec pogreba, vseh obrazov, ki ga bodo zdaj
opazovali in prebadali, z vsemi mislimi, skritimi za ozadjem brezizraznih,
togih gub. Da bi bilo konec vsega tega in bi se lahko vmil v mir zapora,
v enakomerno utripanje dnevov in noči, zajtrkov, sprehodov po dvorišču,
v enakomerni, topi mir minevanja.
V tisti mir, kjer ni treba gledati znanih obrazov, znanih hiš, znanih
spominov. Vseh tistih reči, ki ne stojijo le mrtvo, razpostavljene naokrog
po vasi, temveč so tako ali drugače povezane z njegovo preteklostjo in
sedanjostjo. Zakaj preteklost je ob vsakem dotiku postala živa, žgoča
sedanjost. Govorila mu je, ga zbadala, spraševala ga je, se tiho plazila
za njim in se ga v trenutkih, ko je bil najbolj šibak, polotila in se mu
jela rogati: Glej, kaj si, kam si padel, kaj si napravil! Z vsem tem si se
zaprl v krog, iz katerega ne moreš več. Zakaj čeprav so stvari ostale na
svojem mestu, se vse spreminja in ničesar iz preteklosti ne moreš več
izboljšati. Kakor si storil, je okamenelo. Tega ne moreš več odrešiti. To
ni pravljica. To je življenje. To je boj za kruh, boj za poštenje, boj za
duševni mir.
Da, zdaj je to boj za duševni mir. Zdaj to ve. Toda prej je bil to boj
za poštenje. In še predtem boj za ljubezen.
Zena ga ni nikoli ljubila. Prepozno je spoznal, da ni bil on njen
mož. Grunt je to bil, véliki grunt, največji grunt v vasi. Omožila se je
z največjim možem v vasi in tega je ljubila, samo tega. Zanj je garala
vse dneve, zaradi njega se je odpovedala vsemu drugemu. Zanj bi bila
žrtvovala vse. Ne samo sebe, tudi njega. Saj je tudi ni tako prizadelo,
da so .odpeljali njega, kot to, da je propadel grunt, njegov véliki grunt,
pa še tisti, ki ga je bila dobila za doto, da na njivah raste plevel, da je
hlev prazen, da ni več kokoši na dvorišču, da ne morejo prodati niti
kubika drv, ker na vsem sedi neizprosno sodišče. In zato mu pisari, da
je uničil grunt in ji zapravil življenje. Zakaj njeno življenje je bila ta
mastna, duhteča zemlja, širna polja pšenice, hlev z desetimi kravami...
Nikoli ga ni ljubila. Zato si je poiskal drugo. Poiskal si je ljubezen,
ki ga je ponoči čakala, šla z njim na seno in ga ljubila, ne da bi hotela
imeti grunt, pšenico in kokoši. Bila je njegova kot zemlja in jemal jo je
kot zemljo, ko jo je v oktobru oral, kot travo o prvi košnji, ona pa se
nnu je dajala kot zrelo žito v juliju, vso nabreklo in voljno pod koso. Da.
to je bila ljubezen, ki mu je stopila v srce, ko jo je nekoč, še kot fant,
zalotil v koruzi, jo nato pozabil in se spet spomnil nanjo, ko ga je za-
žejalo v srcu. In bila je kot prvo sveto obhajilo.
61
4.
Ko je pogledal očeta — stopil je h krsti in ga poškropil z blagoslov-
ljeno vodo, pri tem рш čutil na sebi poglede, pa se prav zaradi tega ni
ozrl po obrazih, ki so beli kot sveča obkrožali krsto s šopki in vonjem
po rožmarinu in krizantemah — so prinesli pokrov, ga pribili na krsto
ter jo odnesli na dvorišče. Ženske so zavrisnile.
Bolščal je v tla, steptana in s sledovi čevljev. Prišel je duhovnik in
odmolil. Nato so zapeli. »Kaj je človek na tem svetu ..Grabilo ga je.
Pritiskalo nanj. Skušal se je braniti. Gledal je debeli župnikov vrat, na
katerem se je salo nabiralo v gube. Skušal je združiti njegov globoki,
polni glas s krakajočim sopranom brezzobih žensk, pa se mu ni posrečilo.
Nikakor se nista ujemala. Pravzaprav se tu nič ni ujemalo. Ne pogrebci,
ne krste, ne glasovi, ne dvorišče. Vsaka reč je stala ločena od drugih,
kakor nasilno potisnjena v prazni prostor jesenskega pofx>ldneva, kakor
nesmiselno postavljena v vrsto drugih reči, da bi tako prikazovala ne-
smisel vsega, kar obstaja. Nikoli prej ni še tako natanko pomislil na to.
Vedno je bil povsem prepričan, da je tako, kot je postavljeno, vse najbolj
pravilno, in da edino tako mora biti. Toda zdaj se je njegovo prepričanje
v trenutku zamajalo. Zazdelo se mu je, da je vse na svetu nesmiselno.
Dokler človek ne sprevidi tega nesmisla, tava v temi in greši. In nato se
mora pokoriti za svoj greh. Takrat sprevidi svojo zmoto, vendar je že
prepozno.
Bilo je to preprosto razmišljanje, ki je zavalovilo p>o njem, pa si>et
ugašalo pod pritiskom drugačnih misli, ki so se ga lotevale, z glasovi
molitve pogrebcev znova vstajalo, se spreminjalo in pritisnilo nanj, da je
izgubljal trdna tla, se odtrgal od zemlje in plaval v nekem nedoločenem ■
prostoru, v katerem so, obrnjeni na vse mogoče strani, na vzhod in zahod,
navzgor ah navzdol, viseli sivolasi moški, ženske v čmih rutah, duhovnik
z mežnarjem, miličnika, otroci...
Zazvonilo je. Vzdignili so krsto in jo odnesli na voz, ki je stal na
cesti. Konja sta nemirno brcala s kopiti. Ženske so znova zavreščale.
Nad vsem tem pa je mirno plaval duhovnikov glas: »Ako boš gledal na
grehe. Gospod ..
5.
Oče. Udaril je po mizi, ko mu je dejal: »Grešil sem. Otroka bo do-
bila. Moramo oprati sramoto!«
»Sramoto! Oprati! Pri tvojem bridkem, umazanem bogu!« V starega
je treščilo kot z jasnega. Oprati sramoto, to pomeni: plačati. Ali pa dati
grunt. Dati zemljo! Dati tej usrani kurbi svojo kri in svoje življenje!
Tisto, kar ti pusti država, ti bodo zdaj začele odjedati vaške cipe!
»Zemlje ne dam!«
62
To je bilo še toliko hujše, ker se je ljubezen izprevrgla v otroka in
potrebo po očiščenju greha. Ne le njegovega, tudi njenega. Ljubila se je
z gruntarjem. Nasprotovala mu je, ker se je bala otroka. Vedno mu je
govorila, da naj pazi, ker noče imeti fotiva. Z nikomer in tudi z njim ne.
Toda otrok je prišel in je vekal, da ga je slišala vsa vas. In je pljuvala
na hišo in na nečistnico. Vlačila jo je po zobeh, da si še v cerkev ni
upala. Greh je bil očiten in zdaj ga je bilo treba oprati.
Vsekdar ji je govoril, da ne mara svoje žene, ker ga ne ljubi. Saj
bi se bil lahko oženil z njo, že takrat je gledala za njim. Seveda, ko bi
bil močnejši od starega in se ne bi bil bal. da ga bo ta še nagnal z
grunta, če si ne bo priženil še več zemlje.
Pa bodi zdaj že tako ali drugače, kar je storila preteklost, se ni moglo
več spremeniti. Greh je bil tu in oče jo je vsak večer, zaudarjajoč po
slabi slivovki, premlatil. Da bo vedela za nazaj in za naprej, da se ne
bo več kurbala po vasi. Zakaj pri njih se nikoli nihče ni vlačil po senu,
čeprav so bili siromaki. Ko je bil trezen, je priznal, da je tudi pijača
greh, in takrat je preklel svojo grešno preteklost, toda zvečer je spet
prišel nace j en in jo namlatil, da je bila teden dni modra po vsem telesu
in si je samo o mraku upala iz hiše.
Greh je bil tu in morala ga je oprati. In oče je hotel zemljo. Hotel
je prekleto, umazano gruntarsko zemljo. Hotel je, da bi vsi videli, da
tudi s siromakom ne smeš grešiti. Čeprav si gruntar.
Toda tri hiše vstran se je stari togotil:
»Ne dam, pa ne dam! Samo smrt mi jo lahko vzame. Zemlja je moja,
ti pa stori, kar hočeš!«
In Matija je oral, je sejal, je kosil, je žel, je prodajal telice in greh
je ležal na njem. Vsega ga je prevzel in ga ni več izpustil iz svojih rok.
Zaščemel ga je v grlu, prècej ko je vstal, in mu sedel na glavi ves dan.
In še ponoči je v sanjah prihajal k njemu. Ležal je ob svoji ženi in čutil
njena gola stegna, in ko se jih je dotaknil, ga je spreletelo, kot da bi se
dotaknil kače ali kot da bi storil kaj bogoskrunskega. Greh. Dobival je
ženske oblike, dobil ženska stegna, zrasle so mu dojke, postal je kosmat
in ga dražil, kakor ga je dražila navzočnost njegove žene. Greh je bil tu
in mu je zastrupil vse življenje. Zbudil je v njem gnus in ni mu mogel uiti.
In poleg tega je bila tu še zemlja. Ljubezen je postala nasilna in je
zahtevala zemljo.
Zemljo za očiščenje greha.
Stari pa zemlje ni dal.
»Ne dam, pa če se ubiješ!«
»Zapraviti zemljo, to bi bil še večji greh!«
In v nočeh ga je na čuden, povsem nov, skrivnosten in strašen način
dražila ženina golota.
In hude sanje so ga trapile vse do zore, da se je zbujal ves oznojen
in poneumljen.
63
4.
stara je vreščala in ga klela. Njene bezzobe besede so rezale kot bič
Od jutra do večera. Od prvega dne, ko je po dolgem premišljanju ir
obotavljanju pa bojazni povedal doma, kako je. Popadla jo je blaznost
trgala se je in vreščala, klicala boga in ga klela hkrati, snela križ s stene
in pred njim je moral priseči, da se ne bo več dotaknil tistega hudiča \
kikli, tiste oskrunjevalke njihove pobožne družinske sreče.
Stara je še zmeraj vreščala. Tudi njen jok tega popoldneva je bi
vreščanje. Njen glas je bil že tišji, tudi sama je že zlezla v gube, tod£
vreščanje je še živelo v njej in kakor da je bilo v njeni notranjosti šf
toliko močnejše zdaj, ko ga ni mogla več tako glasno kazati navzven
ker so ji pohajale moči.
Sprevod se je vlekel po prašni cesti, zateglo kot cviljenje poginjajo-
čega psa, in nič človeškega ni bilo v njem. Bil je le resnica, da je take
in da drugače ne more biti. Bilo je nesmiselno capljanje po prahu ir
nesmiselna ponovna soočitev s tem, kar se je bilo zgodilo in česar n
bilo mogoče spremeniti. Bila je le ponovitev križevega pota, na kateren
je bil mučitelj hkrati križani.
Spredaj je župnik pel z zvonkim baritonom. Prah je silil med mo-
litev in petje, zadaj so starci pljuvali in se menili o letini. Otroci nisc
vedeli, kako bi se vedli, pa so se držali zdaj kislo, zdaj spet na smeh
in tu pa tam je kaka babnica potegnila katerega nazaj v vrsto in ge
grdo pogledala.
Tam pri tretji hiši pa je bil v oknu obraz starega pijanca. Bil je
zabuhel in modrikast, lasje so mu razmršeni štrleli na vse strani. Na miz
je imel steklenko s pijačo in režal se je. Nagnil se je naprej, ko da hoče
nekaj spregovoriti, ko da hoče zbrani množici, ki je drsala px> prahu ze
mrliškim vozom, naznaniti nekaj pomembnega, tudi roka se mu je že
izprožila in s kazalcem zarisala črto skozi zrak, potem pa se mu je glava
nagnila preveč naprej, da bi bil mogel še videti mimoidoče, in zamahni'
je z roko, kot da je odgnal nepotrebno in nepomembno misel. Tisti, ki sr
se ozrli nanj, so pospešili korak in jeli glasno moliti.
To je bila najtežja postaja križevega pota. Tu se je vse začelo in tud:
končalo.
Tu je na senu zaživela njegova ljubezen. Oče, ki sprva ni hote'
slišati nič o delitvi grunta, nazadnje še za denar ni privolil. Niti za dinar
Naj crkne prekleta kurba in če že hoče. naj tudi sam crkne z njo ir
svojim grehom. Stara je vreščala vse dneve in ga gonila k mašam рг
spovedim. Greh se je v njem strdil v stud, do ženske in nato polagoma
do vsega. To je bilo treba rešiti.
Rešiti se je bilo treba ječe, v katero se je zazidal. Razbiti krog. k
ga je oklepal. Zato je vzel puško, stopil zvečer čez cesto in streljal..
Enkrat, dvakrat, trikrat... ko da nikoli ni prenehal streljati, ko da strelja
še zdaj, besno, slepo, obupano, neusmiljeno, z mržnjo, s studom. Strelja
Strelja, da bi prestrelil neusmiljeni krog, ki ga obdaja. Da bo lahko uše'
iz njega. Da bo lahko živel. Zato strelja. Kri se pocedi iz rane, otrok
64
FRANCE SLANA: Suhi šopek (olje 1965);
Svetli šopek (olje 1965);
Sveži šopek (olje 1965);
Kolesa pod kozolcem (olje 1955)
zajoče nekje v bližini, otrok je njegovo gorje, strelja še nanj, zadene ga,
vendar se giblje še naprej, le kri se zacedi iz rane, ženska vstaja in se
drži za rano, umika se, oči ima izbuljene od groze, vrešči, neeee, strelja,
spet zadene, ženska pade, strelja še vedno, ko sliši topot prihajajočih be-
žečih korakov, strelja, ko ga že držijo in mu izvijajo orožje iz rok, strelja,
tudi še potem, ko so mu vzeli orožje, strelja, hrope in se jim izvija iz
prijema. Strelja. Brca. Izvija se. Grize. Hrope.
Najhujša postaja križeva pota. Najhujša soočitev s spominom na naj-
hujšo postajo križevega pota. Soočitev dveh smrti. Zakaj tam spredaj na
vozu se pelje smrt, ki je vzela oba. Starega in njo. In kdove kam je
vrgla oko, koga si je izbrala za naslednjega. Smrt sedi na vozu in se
smeje. Smeje in roga, zakaj vsi so zapisani njej. Zemlja propada, kose
rjavijo, grunt umira in z njim umirajo vsi. Tudi on. Zaprti so v svoje
življenje in ne morejo iz njega, da bi si poiskali drugo.
In zato se smrt lahko smeje tam spredaj na mrliškem vozu. In ta
njen smeh povzema zdaj osemletna Slavica, ki sloni ob plotu in se dere
ble ble ble. Dere in krohoče, da se zažiga jesenski zrak in reže v mimo-
idoče. Krohoče se s smrtjo, ki jo je za večno zazidala v njen krog, ki je
za večno zazidala tudi Matijo Fratarja, njenega očeta. Krohoče se strelom,
ki niso mogli prestreliti kroga, temveč so ga le še pomnožili.
In zdaj je znova zazvonilo. Udarilo je kot kladivo, zatreslo hiše, obšlo
vas, polja, ložiče in se v krogu vrnilo nad pogrebce, seglo mednje, pa
se znova razpršilo po vasi, se vrnilo in spet odšlo, se razširilo in spet
zožilo, udarilo je kot nesreča in kot božja zapoved, zadobilo je vsemo-
gočen glas in njegove besede so trdo padle na ljudi, ko da je sam svetli,
neusmiljeni bog to popoldne stopil z okovanimi škornji na Tmjevce in
zdaj grmi nad njimi in jih opozarja: Kaj bi radi, za božjo voljo, saj
nikamor ne morete, saj ničesar ne morete, saj ste za vekomaj vklenjeni
vsak v svoj neusmiljeni krog.
5 Problemi
65
Onkraj in še dlje
Vladimir Kavčič
VI.
Megla je bila celo gostejša, kot se je zdelo prvi hip, ko so stopili na
ulico, in Ariana se je naglo oddaljevala, čeprav se Dimitriju, ki je hodil
za njo, ni zdelo, da hiti. Neprenehoma se je moral ozirati za Zanom, ta
je v resnici zaostajal. Ker pa so šli na pot le zaradi njega, ga zdaj
ni kazalo pustiti samega. Dimitrij se je večkrat ozrl in ga s kretnjami
vzpodbujal, naj hiti, ni pa ga mogel počakati, da bi hodila vštric, ker bi
se medtem Ariana lahko že preveč oddaljila in ne bi vedel, ali ji še sledita.
Ulica, po kateri so krenili, je bila Dimitriju neznana. Zgolj po občutku je
sklepal, da ne vodi ne k reki ne k načelniku Sartiju, temveč v eno od
predmestij, kjer še niso bili. Zanj je bilo tudi samo po sebi razumljivo, da
se je na križiščih Ariana vedno odločila za cesto, ki je bila širša od drugih.
V	tem je videl zagotovilo, da bodo res prišli tja, kamor hočejo, tja, kamor
je mogoče najdalj.
Počasi so se zidovi začeli nižati, strehe hiš so se približale tlom,
navzlic megli je Dimitrij lahko opazoval strešne žlebove in bi se jih bil
mogel celo dotakniti. Potem se mu je nenadoma vsilil občutek, da sta tod
že hodila z Zoržem. In res je ulica postajala vse bolj in bolj podobna Naj-
daljši. Hiše so se najprej zredčile, nato pa so se popolnoma umaknile
vegastim barakam, kritim s preperelimi deskami in odpadno pločevino.
V	nasprotju s pričakovanji pa mestni tlak še ni utonil v razdrapani pode-
želski cesti, namesto hiš so se ob strani kazale dolge vrste topolov, ki pa
so bili seveda goli, zato Dimitrij ni mogel vedeti, ali jih že pozna. Tudi vonj
po zemlji ga ni dosegel, čeprav se mu je zdelo, da je mesto že daleč zadaj.
Medtem ko se je razgledoval okoli sebe, se mu je bila Ariana že močno
oddaljila, Zan pa se mu ni bil nič bolj približal. Naravnost pred njim se
je v megli zasvetila bela pega in naznanila sonce. Ob cesti so zazveneli
brzojavni drogovi, ko da jih objema veter. Na žicah so zacvrčali ptiči, toda
med topoli so se pokazale nove barake. Križišča so ostala zadaj, pred njimi
je bila samo še ena pot, a tudi ta je začela zavijati navzgor. Megla se je
razredčila in navpično nad Dimitrijem se je bilo že razgalilo nebo. Cesta
66
je postala ožja in nič več je niso spremljali pločniki. Vila se je okoli hriba,
poraslega z nizkim grmovjem, in se spustila nazaj v dolino, vendar le zato,
da se je približala nasprotni strmini. Megla se je bila zdaj že stisnila v
podnožje kopastih gričev, s katerimi je bilo posejano vse obzorje. Kaj je
bilo pod njo, zdaj še ni bilo mogoče videti. Tišina, ki je vladala vsenaokrog,
in sonce, ki je sijalo naravnost v tilnik, sta Dimitrija počasi omamljala.
Mimo njegovih oči so drsele le še raznobarvne ploskve, ki so spreminjale
svoj naklon, zato mu je tudi korak postajal negotov. Teda občutka ni
moglo spremeniti niti spoznanje, da se cesta v položnem loku vendarle
spet približuje mestu. Seveda pa se je kljub temu še vedno vzpenjala
v hrib.
Preden se je cesta z vrha spet prevesila navzdol, je Dimitrij pred seboj
med drevjem nenadoma uzrl kolibo iz brun. Zaman se je oziral okrog, da
bi v bližini odkril še druge sledove človeških bivališč. Tedaj je tudi že
zaslišal Arianin glas. Stala je pred vrati kolibe in dajala nekakšna zna-
menja z roko, toda ne njemu, temveč Zanu, ki se je tudi že približeval. Cez
nekaj trenutkov so stali že vsi trije pred hišo. Zanov pogled se ni niti za
hip odmaknil od vrat, ki so bila očitno zapahnjena.
—	Odprli jih bomo s silo, je odločila Ariana. — Prej pa se bomo še
odpočili. Iz svoje bisage je vzela prt in ga razgrnila po travi. — Prisedita,
ju je povabila. Dimitrij in Zan sta se brez obotavljanja stisnila k njenim
nogam, z obrazom obrnjena v dolino in proti soncu. Ariana pa jima je
položila roke okrog ramen. Dolgo so sedeli negibno, zazrti v svet pod seboj.
Spet je prva spregovorila Ariana.
—	Tu nas ne bo nihče motil.
—	Kateri ustanovi pripada hiša? se je vzdramil Dimitrij.
—	To je le eno od začasnih domovanj načelnika Sartija, je pojasnila.
— Sem sem prihajala z njim ob praznikih ali ob drugih dnevih, ko ni več
vzdržal v mestu. Tu sva bila popolnoma sama. Včasih pa sem mu bila tudi
jaz odveč. Zlasti kadar se je pogovarjal sam s seboj, to pa ni bilo tako
poredko. Kadar je prišel sem. vdihaval ta zrak in prisluškoval v tišino,
je zatrdno vedel, da njegovo delo v mestu nima nobenega pomena. Tako
mi je vsaj zatrjeval. Morda pa je tedaj že mislil na drugo žensko . ..
Dneve, ki sem jih tu preživela z njim, bi rada izbrisala iz spomina. Tako
se je tedaj spremenil, da sem ga komaj še spoznala. Vse noči je bil zunaj,
begal po hribu in tulil. Tu je odmev nenavadno močan.. . Bogve od kod
so se pripodili podivjani psi in ga sledili do zore. Renčali so tako grozljivo,
da si nisem upala odpreti ali poklicati. Sele z dnem so izginili. Načelnik
je tedaj navadno že ležal pred pragom in težko hropel. Zvlekla sem ga
v izbo. toda imel je še dovolj moči, da je preklinjal sebe, svoje delo in
druge načelnike . ..
—	Ali mu ni bilo prav, da so mu zaupali tako pomembno nalogo? je
vprašal Dimitrij.
—	On ni pripisoval nobenega pomena delu, ki ga je opravljal. Dru-
gače pa je bilo z ljudmi, ki so mu ga naložili. Zaradi njih se ga ni upal
odkloniti. Naravna obdarjenost ga je silila čisto drugam. On bi vse življe-
67
nje samo risal živali, če bi mu dopuščal čas. Pa ne katere koli živali,
temveč pse. V njegovi zasebni zbirki, ki je za zdaj dostopna le načelni-
kovim najožjim prijateljem, ne najdete drugega kot te četveronožce, živali,
ki so se ene od prvih v zgodovini pridružile človeku... Res, Sartijevo
nagnjenje je usodno povezano z njimi. Zato se mu je že nekajkrat pripe-
tilo, da je tudi svojim kipom dal živalske podobe. Glede na njegovo uradno
dolžnost je lahko to kočljivo. Nekateri načelniki zdaj osebno nadzorujejo
izdelavo svojih kipov. S tem mislijo doseči, da bi bili prihodnjim rodovom
predstavljeni natanko taki, kot sami želijo. To pa se ne bo zgodilo, ker
bodo v načelnikovi zapuščini našli popolnoma drugačne podobe z njihovimi
{xxlpisi. Zanamci ne bodo vedeli, katera je prava. Naredili bodo kom-
promis ter iz obeh sestavili eno.. .
—	Velike so težave načelnika Sartija, je zadržano ugotovil Dimitrij.
—	Res, je nadaljevala Ariana, — v stalni nevarnosti je. To ga tudi
opravičuje, da se ne more bolj posvetiti svojim obiskovalcem. Mnogi se
k njemu obračajo za pomoč, on pa ne moFe zanje nič storiti, čeprav bi rad.
Dvojno življenje zahteva enega celega človeka. Da bi ohranil telesno in
duševno prožnost, pogosto odhaja na deželo .. .
—	Potem ga lahko pričakujemo tudi te dni.
-- On ve, da tu lahko najde mene. Temu srečanju se bo izognil. Tudi
mi ne bo kmalu odpustil, da sem odšla z vama.
—	Mene so poučili, da si morala oditi.
—	Načelnik se me je skušal znebiti, ker sem mu postajala nevarna.
Poznala sem njegove skrivnosti, zato mu bolj ustreza ženska, ki ne bo
mogla razumeti, kaj se dogaja z njim. To pa seveda ne pomeni, da ne bi
bila smela ostati. Sama sem se odločila za pot, ki mi edina lahko odkrije
življenjski pomen. Pravzaprav to ni več skrivnost. Kamen modrosti je
odkrit. Odslej ne bom živela zase, temveč za druge...
—	Poslušaj, Zan, je pohitel Dimitrij, — ona hoče živeti za druge.
—	Kaj si delala doslej? se je vzdramil Zan.
—	Doslej nisem imela cilja.
—	Kakšnega pa imaš zdaj? je zanimalo Dimitrija.
—	Skrbela bom zate. Vrnila te bom življenju.
—	Ta tvoja odločitev lahko izvira samo iz obupa. Navada je, da vsak-
do najprej poskrbi zase. Izkušnje so me poučile, da se začneš obračati k
drugim šele tedaj, ko so ti jih dali po gobcu. Bič vzljubiš, ko ga vihtijo.. .
—	Ti si že zdavnaj izgubil pravico, da bi sodil o sebi in o drugih. Jaz
pa ti bom dokazala in Zanu tudi... Mar nista že doslej opazila? Jaz sem
vaju spravila v stolp, jaz sem vaju pripeljala sem.. .
—	Do stolpa sem vodil jaz, do sem pa cesta, je mirno in neprizadeto
ugotovil Dimitrij. — Izbirala si med možnostmi, ki so bile pred nami. To
bi storil kdor koli izmed nas. Ko si že tako prepričana o svojem poslanstvu,
pa nama razodeni, kam bomo šli od tod . ..
—	Da bi šli naprej? se je začudila Ariana. — Tu lahko ostanemo,
dokler nas bo volja. Uredili si bomo dom, pozabili bomo na preteklost...
68
—	Nesmisel. Po naših stopinjah že vohljajo psi. Načelnik Sarti jim
bo sam pokazal pot.
—■ Od vaju ne pričakujem drugega kot zaupanje in spoštovanje. Vse,
kar bom storila, bo v vajino korist...
—	Ali sta opazila, je nenadoma in pretirano glasno, kot da je preslišal
ves njun pogovor, spregovoril Zan. — Med potjo mi je odpadlo uho.
Desno uho .. .
—	Resnično, je pritrdila Ariana, ko se je sklonila nad Zanovo glavo.
— Rana je še sveža, ni pa videti nevarna.
—	Nemarna je, nemarna, je prikimal Zan, vendar na njegovem
obrazu ni bilo videti, da bi ga bila sprememba prizadela.
—	O, to pa . . . Nobenih pretiravanj .. .
—	Pa si vsaj čutil, kdaj ti je odletelo?
—	Kaj bi se čudil? Saj sem že vnaprej vedel, kakšen bo vrstni red.
Zdaj mi pride kar prav, da sem se že zdavnaj privadil bolečinam. Glasovi,
ki jih slišim, so mnogo čistejši. Sploh ne čutim, da bi bil v tem pogledu
kaj na slabšem, nasprotno ... Ne vem pa, ali me bosta vidva še lahko
razumela vsaj toliko, kot sta me doslej ...
—	Brez skrbi. Dimitrij ga je potrepljal po ramenih. — Naju ne bo
motilo. Mislim pa, da bi bilo kljub temu dobro poiskati tvoje uho in ga
spraviti s poti. Sled je, ki vodi sem . .. Stopil bom pogledat. Vsaj približno
veš, kje je ostalo?
Zan je odkimal.
—	V mestu si ga še imel? Tedaj, ko si slišal, da moramo na pot?
—	Bolečina mi vso noč ni dala, da bi spal, rano pa sem začutil šele
tu .. . Sploh pa bi vama svetoval, da mi ne posvečata preveč pozornosti.
To bi vama več škodilo kot koristilo. Lahko bi bila ostala v mestu . . .
—	Motiš se, je odvrnil Dimitrij in se zazrl v dolino. — Tudi jaz se
motim . . . Res bi bila lahko ostala v mestu, ne vem pa zakaj.
—	Moja bližina vama brani, da bi razumela moj položaj.
—	Hiša bo pripravljena do večera, je odločila Ariana. — Dotlej bosta
ostala zunaj. Odstraniti moram vsa znamenja, ki bi vaju lahko spominjala
na naččlnika Sartija in name. Vzbuditi hočem vama vtis, da smo tu le
zaradi vaju.
—	Imam te na sumu, da se hočeš z najino pomočjo vrniti v svojo
preteklost..., je ugotovil Dimitrij. Toda nihče mu ni odgovoril. Ko se je
ozrl za Ariano, jo je že videl, da odhaja proti kolibi. Popotna bisaga ji
je visela čez hrbet, pregrinjalo, na katerem je spala, je vlekla za seboj.
Ko je izginila za hišnim vogalom, ga ni več mikalo, da bi opazoval, s ka-
tere strani se bo spet prikazala. Zleknil se je v travo in njegove oči so se
široko odprle nebu, razgaljeni deli telesa so vpijali sončno toploto, pola-
goma ga je vsega prevzela brezčutnost. Ni več slišal glasov, daleč naokrog
so zamrli vsi šumi, poslednji odtenki misli so izpuhteli v širjavah brez
imena. Celo od njega samega ni nič ostalo, zamrli so vsi občutki, negibnost
se je polastila vsega sveta. Nebo se je začelo počasi in komaj opazno pri-
bliževati. Morda tudi ne. Modrina se je razmikala, pogled je vrtal vanjo
globlje in globlje, ne da bi odkril eno samo točko, na kateri bi se lahko
69
ustavil. Potem je nebo postalo negibno, in njegovo telo, osvobojeno vsake
teže, se je začelo dvigati. Dvigalo se je počasi počasi, in nikoli ni povsem
potonilo v globino.
Ko so ga spet dosegli glasovi, je bil presenečen, da se je vmil natanko
tja, kjer je že bil. Sonce se je bilo medtem spustilo nizko nad obzorje,
prenehalo je greti. Suha trava je šelestela v lahkem vetru, ki je drsel čez
hrib le dobro ped nad zemljo. Pred hišo iz brun je stala Ariana in mu
mahala z roko. Zdelo se mu je, da ga pozdravlja, da se mu smehlja. Iz
dimnika se je igrivo vzdigoval prosojen dim, spričo katerega se ni mogel
ubraniti misli, da se bo Ariana začela smehljati in ga vabiti z obema ro-
kama. Toda to se ni zgodilo. Namerila je korak proti njemu, in medtem
ko se je približevala, se je on ozrl na Zana. Se vedno je negiben ležal tik
ob njem. Poteze na njegovem starčevskem obrazu so okamenele. Brez-
izrazne steklene oči so bile uprte v nebo, kot še malo prej njegove. Le
komaj zaznavno dihanje ga je izdajalo, da še živi.
—	Hej, vidva! je od daleč zaklicala Ariana, toda njen glas ni dosegel
samo Dimitrija. Dvakrat ali trikrat se je ponovil kot oddaljujoč se odmev,
nazadnje pa je zazvenel, kot da se je ustavil ob kovinski pregraji kje
.spodaj v dolini. Dimitrijev pogled je naglo šinil za njim. Toda spodaj se
ni bilo medtem nič spremenilo. Le megla, ki je zakrivala ravan, je bila
zdaj nekoliko temnejša.
—	Pozabili smo na stražo, je povedala Ariana, ko je prišla bliže.
— V hišo bosta mogla šele zvečer, zdaj pa bi bilo prav, če bi stopil dol
do prvega ovinka in skrit v grmovju počakal, da se zmrači. Ce bodo prišli,
bodo do noči.
Dimitrij je brez pomisleka vstal, da bi izpolnil njeno naročilo. Za hip
se je celo zastrmel vanjo in se ji skušal nasmehniti. Toda njegove ustnice se
niso zganile, čeprav se mu je zdelo, da je v njenih očeh odkril lesk. ki
ga prej ni bilo. Njuna pogleda ste se ujela, toda nič več.
—	Spi? je vprašala Ariana in se z nogo rahlo dotaknila Zana.
Dimitrij je zmignil z rameni.
Zvleciva ga s poti, se je domislila takoj zatem in zgrabila Zana za
noge. Dimitrij ji je pomagal, kolikor je mogel, vendar ni imel občutka,
da je v njem še kaj moči. Toda tudi Zan je bil že brez teže. Vlekla sta ga
navzgor, skoraj do hiše, in tedaj je Dimitrija dosegel vonj po dimu, ki ga
je nepričakovano razživel. Vzbudila se mu je želja po jedi, predmeti okrog
njega so dobili ostrejše oblike. In ko je še enkrat pogledal Ariano, je v
kotičku njenih oči odkril sled obljubljenega nasmeha. Zana sta pustila na
ravnici pred hišnimi vrati. Ariana ga je celo ogrnila s svojim prtom.
Dimitrij se je z rokami v žepu napotil nazaj v dolino. Hodil je po
grebenu, tako da je imel cesto vendo pod seboj. Zdaj ko je moral misliti
nanjo, se mu ni zdela več tako nepomembna. Nasprotno, kar neprijazna
je bila. In ni ga več mikalo, da bi še stopil nanjo. Najbolj pa ga je motilo
to, da mu je neprenehoma uhajala izpred oči. Ovinka, ki ga je bila omenila
Ariana, ni našel, cesta sploh nikjer ni bila ravna. Toda medtem se je bil
že toliko oddaljil od hiše, da ni vedel, zakaj bi se moral še bolj. Ker v bli-
žini ni bilo nobenega grmovja, se je prihulil v plitek hudourniški jarek
70
in negibno obležal, z glavo navzdol. Zadnji žarki sonca so mu še dosegali
čelo, oči ne več. Te so se ustavile na cestnem tlaku in se niso več odmaknile
od njega. Kljub temu pa si ni niti za hip skušal predstavljati, kaj pri-
čakuje. Kraj, v katerem se je znašel, je bil zanj popolnoma nov, vendar
tu ni bilo ničesar, kar bi lahko pritegnilo njegovo p>ozornost. Ostri vrhovi
gora v daljavi so bili meja sveta, toda nejasna slutnja, da je tam življe-
nje drugačno, ni mogla v njem vzbuditi nobene želje. Celo kraji, iz kate-
rih je prišel, so zamrli v njegovem spominu. Čeprav so bili v njegovem
telesu še sledovi preteklih nap>orov, ni mogel več verjeti niti v tisto, kar
je doživel sam.
Po zatonu sonca se je umiril tudi veter, čez hrib se je plazil le še
tipaje, vseeno pa je za seboj vlekel meglo. Dimitrij se ni zavedal, kdaj se
mu je približala. Ko je dosegla cesto, se je ustavila. Tedaj se ji je tudi že
pridružil mrak, ki se je priplazil z vrha hriba. V črnini so zbledele vse
druge barve. Dimitrij je lahko samo še prisluškoval. Edini glas, ki ga
je dosegel, se je razlegel z vrha hriba. Čeprav ga ni razumel, je vedel,
da je Arianin, in krenil je za njim, kot mu je bilo naročeno. Ponavljajoči
se klici, pritajeni, kot da bi prihajali iz velikih daljav, so mu bili v temi
edini kažipot. Brez njih se ne bi bil znašel. Strmina, po kateri se je
spuščal še za dne, se je v mraku usločila, in načelnikova koča, za katero
je menil, da je čisto blizu, se je bila odmaknila zelo daleč. Pritajila se
je bila na nasprotni strani hriba, njeno razsvetljeno okno je zagledal
šele tedaj, ko bi že lahko zalučaj kamen j vanj.
Na pogled in od zunaj je koča obetala več, kot je dajala v resnici.
Komaj je Dimitrij odsunil vrata, je videl, da je v njej en sam prostor.
Ogenj, ki je plapolal v preprostem kaminu in dajal tudi edino razsvetljavo,
še ni bil pregnal vonja po zatohlosti in preperelem lesu. Ob stenah so
bile nameščene klopi iz grobo otesanih brun, sredi sobe pa ozka in dolga
miza iz širokih letev in s prekrižanimi nogami. Tla iz steptane ilovice so
bila rahlo nabuhla, na njih je korak utihnil in noga je začutila, da je v
zavetju.
Ariana in Zan sta sedela na kupu debelih grčavih polen pred kaminom,
z obrazi obrnjena k ognju. Njuni gibi so izdajali, da jesta. Ko se je Di-
mitrij približal, je opazil na tleh precejšen kup ožganega krompirja in
lonec, iz katerega je zaudarjalo po kislem zelju. Zan in Ariana sta ga z gibi
povabila, naj prisede. Dimitrij se ni več spominjal, kdaj je videl zadnjo
jed, zato je najprej segel v lonec, kjer je pričakoval toploto. Ni se zmotil,
jed je bila prijetno mlačna in gosta, ni mu uhajala med prsti. Cepé je
pogoltnil tri ali štiri velike zalogaje, šele potem je sedel. Z naglico, ki
je ni pričakoval niti sam, sta mu obe roki hkrati začeli grabiti рк> krompir-
ju in ga nositi v usta. Hrustanje in mlaskanje z jeziki je za nekaj tre-
nutkov preglasilo prasketanje v kaminu, potem je njegove gibe že začel
brzdati Arianin glas,
— Uredila sem hišo. kolikor sem mogla, počistila ognjišče in zakurila
ogenj, Zan je oživel šele v mraku. Nanj tudi nisem računala... Ob dnevni
svetlobi bom uredila še ostalo. Hiša ni več takšna, kot je bila nekoč. Videti
je, da so jo izropali, takoj ko so zvedeli, da jo je načelnik zapustil.
71
—	Več nisem pričakoval, je odgovoril Dimitrij in žvečil le še toliko
hitro, da je hkrati lahko tudi poslušal.
—	Bila je zelo udobna, vsaj znotraj. Zunaj nikoli ni bila videti nič
posebnega, tako je zahteval videz. Tozadevnih pravil se je moral držati
tudi načelnik. Čeprav so hišo naredili po njegovem načrtu in samo zanj, se
ni smela zdeti nova. Daleč naokrog so preiskali ostanke nekdanjih bivališč
in zbrali gradivo, ki ga čas še ni uničil. Zato pa je bila znotraj vsa oblo-
žena z usnjem in dragimi kamni. Tla so bila tako mehka, da jih nisi
čutil. .. Ariana si je podprla brado z dlanmi in njene široko odprte oči so
vsrkavale razpletajočo se strast plamenov.
—	Tu je preživela lepe čase, se je oglasil Zan. — Ne vznemirjaj se
z izgubljenim . . .
—	Zdaj se že počutiš bolje? je vprašal Dimitrij.
—	Nikoli se nisem pritoževal. To je lastno tvoji naravi.
—	Pač...
—	Odkar sem na tem bregu, sem izmeril praznino že mnogih besed.
Ti pa se v resnici pritožuješ. Z molkom. Se vedno trpiš, prenašaš muke,
ki si si jih naložil sam.. .
—	A tvoje bolečine?
—	Sprijaznil sem se z njimi. Navadile so me nase ... Le hoja me
utruja. Jutri bo seveda drugače, jutri bomo siti. In spet me bo zamikalo,
da bi vaju zvabil s seboj ...
—	Ti nameravaš še naprej? Morda bomo smeli ostati tu . . .
—	Bi ostal? Z Ariano?
—	Za vse tri je dovolj prostora.
—	In hrane tudi, se je vzdramila Ariana. Njena roka je sp>et segla v
lonec. Klet je še polna krompirja. Za vaju to ni slabo, jaz pa se bom
privadila.
—	Zame je prav razkošno, je pritrdil Dimitrij. — Tu je zrak čist
in razgled imamo, kakršnega ne pomnim. S hrano smo založeni in nikogar
ne oviramo. Tu bodo dnevi potekali v miru. Kaj hočemo več? Tebi, Zan.
bomo pripravili udobno ležišče, grel se boš na soncu. Cas je, da se odpo-
čiješ. Življenje te je utrudilo.. . Vidiš, nič več ne govorim o svetlih ciljih,
tudi jaz sem omagal.. . Pozabimo tudi tisto malo, kar nas še vznemirja.
Ničesar ni bilo in ničesar ni. Zapomnimo si to!
—	Ze vidim, je nenadoma oživel Zanov obraz. Nehal je jesti in vzdi-
gnil kazalec, kot da hoče opozoriti nase. — Nevidna roka je na delu. Pod
težo dogodkov sva si zamenjala vlogi. Cas, ki nama je še odmerjen, opo-
minja, da bi morala ravnati drugače. Ti se odrekaš spoznanju, jaz času.
Spet bova ostala praznih rok.
—	Ne, se je oglasila Ariana. — Dimitrij ima mene, ti pa mi boš na-
domeščal očeta.
—	Kaj bi še hotel? se je Dimitrij obrnil k Zanu.
—	Velikim bolečinam sledijo spoznanja . . . Rad bi si razjasnil neka-
tere reči. Človekova usoda me vznemirja. Rad bi se dokopal do njenih
meja .. . Vsaj na enem področju. Vsaj črto bi rad potegnil od začetka do
72
konca. Potem se ne bi več spraševal, kaj je razdelila. Drobno sporočilo
bi rad zapustil, sporočilo, ki ga ne bi bilo mogoče nikoli ovreči . ..
—	Komu bi rabilo?
—	Tistim, ki prihajajo.
—	Saj ne prihajajo. So že tu . . .
—	Vseeno.
—	Misliš, da bodo vprašali po nas? Zanje bomo ostali nerazumljiva
skrivnost. . .
—	Skrivnost že, se je blago nasmehnil Zan, prvič, odkar sta se z Di-
mitrijem srečala pri načelniku Sartiju, — a si jo bodo hoteli pojasniti.
Dolžni smo jim vsaj namig.
-	Ce občutiš to dolžnost, si jo tudi že izpolnil.
-	Nisem, je zamišljeno odkimal Zan. — Slutim pa, da bi mogel še
nekaj storiti. ..
—	Dali ti bomo papir in svinčnik, je ponudila Ariana. — Mislila sem
tudi na to. Oboje imam v bisagi. Jutri začnem pisati dnevnik. Vse, kar
mi bosta naročila, bo zapisano. Casa imamo .. .
Dimitrij je položil roko Ariani okrog vratu in se sklonil k njej. da
njegovemu pogledu ne bi ušla nobena skrivnost njenega obraza.
—	Nekajkrat sem se že vprašal, kaj te je napotilo z nama . . . Jutri
boš torej začela delati. Potemtakem vendarle še nekdo misli na prihodnost.
Te je poslal načelnik Sarti?
—	Zavzeta z lastnimi težavami sta doslej komaj opazila mojo na-
vzočnost. Toda prisilila vaju bom, da me bosta upoštevala. Nihče me ne
pošilja. Sama sem se odločila za vaju. to je moja naloga. Sama sem si jo
naložila, sebi jo moram izpolniti . . .
—	Boljše je tako, je pritrdil Zan, Dimitrij pa je počasi umaknil roko
in se spet obrnil k Zanu,
—	Na medsebojno razumevanje ne moremo računati, je nadaljeval
Zan in strmel prek svojih sklenjenih prstov v ogenj, — Lahko pa zdru-
žimo naše moči in se povzpnemo na vrh ene od gora, ki nam zapirajo ob-
zorje. Sam bi ga težko dosegel, potrebno mi je vajino sodelovanje. Za
vaju je to samo vprašanje časa, se pravi, da sploh ni vprašanje. Kasneje
se lahko tudi vrneta , , , Ze vnaprej vem, da mi ne bosta sledila iz res-
nične potrebe.
—	Vseeno mi je, kje smo.
—	Da, takšen si. . . Jaz pa moram iskati še naprej. Morda bom na
koncu le našel odgovor na naše vprašanje...
—	Na vrhu gore?
—	Nisi ga še videl... Zadnji čas se mi vse bolj dozdeva, da smo pre-
cenjevali svoje moči, zidali smo na domnevah. Pripisovali smo si moč, ki
je nimamo. Verjeli smo, da smo spoznali sile, ki vodijo naš svet, verjeli
smo celo, da ni nič prepuščeno naključju, da je vse odvisno od volje, ki
smo se ji pKjdredili, od načrta, na katerega smo prisegali. Naš 'položaj pa
dokazuje, da ni tako. Ze tisto jutro, ko sem se znašel na tem bregu, me
je prevzelo spoznanje, da je moje življenje poteklo v zmoti. . . Popoldne,
73
ko sem ležal zunaj, ko se mi je hrbet že skoraj združil z zemljo, sem
slišal pritajene glasove, ki so prihajali iz njene notranjosti. . .
—	Kakšni glasovi? je vprašala Ariana.
—	Nenavadni, skrivnostni. . . Zemlja se je nekajkrat zamajala, ne iz
dna, čisto pri vrhu. Kot da je ves naš svet v dlani skrivnostnega bitja, ki
ga ne vidimo, ali pa ga nočemo videti. Nebesni obok je morda le delček te
dlani. Zaradi svoje neznatnosti mislimo, da je to vse, kar nas obdaja.
Z vrha gore lahko vidimo že del roke... Mi slediš? Z besedami, ki smo
jih uporabljali doslej, tega ni mogoče povedati. Znanega z neznanim . . .
—	Potemtakem misliš na bitje, ki ne bi bilo človek?
—	Več kot človek . .. Domneva se ti zdi gotovo nenavadna.
-- Popolnoma nesmiselna. Od tebe bi jo najmanj pričakoval.
—	Nobenega takšnega bitja ni, je odločno razsodila Ariana. — Sicer
bi bila moja navzočnost nesmiselna.
—	Kdo pa more dokazati, da so tvoje razsodbe pravilne? Da je naš
položaj v resnici tak, kot ga vidimo? Lahko obstajajo še cilji, o katerih
nismo nikoli nič slišali. . . Vsaj vidva ne. Jaz pa se spominjam, da sem
nekoč v mladih letih srečal nenavadnega človeka, ki se je leto in dan
oblačil v črnino in svojega obraza nikoli ni pokazal soncu. Ta človek je
vedel toliko, da je neprenehoma trepetal v strahu pred neznanim. Ce je
le mogel, je vzdignil roko k nebu ... Bil je že zelo star in mu niso posebno
zaupali. Celo zasmehovali so ga . . . Tedaj ga nisem razumel, zdaj pa mi
postaja bližji. Ljubezen je oznanjal, jaz sovraštvo. Poveličeval je trpljenje,
vendar sam ni trpel. Moje muke so le večje od njegovih, nisem jim pri-
pisoval tistega pomena kot on. Naša prizadevanja so bila zanj brezciljna.
—	Morda pa je imel prav, se je oglasila Ariana. — Jaz nisem nikoli
slišala o njem. Bi ga pa rada spoznala...
—	Saj ne živi več, ostala je le njegova misel...
•— S seboj si jo nosil, je hladno ugotovil Dimitrij.
—	Vsa tvoja bistrost te je pripeljala natanko tja kot mene, mu je
vmil Zan.
—	Le da jaz iščem vzroke za to v sebi. . .
—	Znan je po tem, da rad muči sam sebe, je Ariana razjasnila Zanu.
—	To ni sramotno, je presodil Zan. — Le ena od resničnih možnosti. ..
On išče v sebi, jaz nad seboj ...
—	Vajine nesreče so krivi drugi.
—	Kriv si vedno sam, je odkimal Dimitrij. — To si zapomni. Koristilo
ti bo... In po kratkem predihu je nadaljeval: — Nihče ne more biti
kriv, če si mu zaupal. Velike želje smo nosili v sebi, prihodnost smo ču-
tili na svojih ramah in v mišicah božansko moč. S skupnimi močmi smo
hoteli spremeniti svet. Tako smo vsaj trdili. Izkazalo se je pa, da smo
v resnici nameravali nekaj drugega, da je na tihem in skrivaj vsakdo
delal še zase. Jaz sem na primer verjel, da se to dvoje izključuje, poučili
pa so me. da je drugače. Skupni cilji naj bodo cilji posameznikov, vendar
ne samo to. Eno se oblikuje v nasprotju z drugim ... Ce natanko pre-
mislim, nisem razumel. Moje izkušnje so bile kar naprej v nasprotju z
besedami, ki sem jih poslušal. ..
74
—	Prav je tako.
—	Zdaj tudi ti postajaš skrivnosten ...
—	Ti bi rad vse presojal z razumom. Vzrok — posledica in tako
naprej! Ne mislim ti op>orekati. Morda pa je včasih p>otrebno skupnim
ciljem koga žrtvovati, morda je za posameznika cilj ravno žrtvovanje
in ne kaj drugega. Zakaj sva se ravno midva dala žrtvovati? Kje je vzrok?
—■ V nama, trdim jaz .. .
—	Ali nad nama, vztrajam jaz...
—	Zdaj sem te razkril, je nekoliko oživel Dimitrij. — Ti bi rad
odkril zadnji vzrok, ne jaz.
—	Med vama ni nobene razlike, je ugotovila Ariana. — Kriva pa sta
oba. Zato ker si zastavljata takšna vprašanja... Sem pa sem vaju morala
pripeljati jaz in tudi za večerjo sem poskrbela. Medtem ko bi razpravljala
o večnih težavah, bi vaju že pobrala lakota.
—	Tudi ti se boš morala odločiti, kaj boš. Bog ali človek? In svoji
modrosti poiskati izvir ...
—	Takšna vprašanja lahko zastavljajo le ljudje, ki so izgubili tla pod
nogami. Hoteli so postati bogovi, pozabili pa so na tovariše. Izgubili so
vsak stik z njimi. Zdaj poveličujejo svojo osamljenost, namesto da bi jo
obžalovali...
—	Spregledala te je, je rekel Zan, ne da bi odvrnil pogled od ognja,
in s kolenom rahlo sunil Dimitrija.
—	O naju govori, ga je zavrnil ta. — O najini preteklosti. Ne sramu-
je se priznati, česa vsega ni razumela . ..
Dimitrijev glas je ob zadnji besedi zazvenel v prazno. Preglasilo ga
je trkanje na vrata, ki sicer ni bilo vsiljivo glasno, toda tisti hip, ko
so mu prisluhnili, je napolnilo ves prostor. Vstali so vsi hkrati in zadržali
dih. Tudi ogenj v kaminu se je bil že umiril in ni več prasketal. Medtem
ko sta Dimitrij in Zan negibno strmela drug v drugega, je Ariana že
planila k vratom in se z vso težo naslonila nanje. Očitno je bila priprav-
ljena preprečiti vstop nepovabljenemu gostu. Toda trkanje se ni ponovilo
in od zunaj ni bilo slišati nobenega drugega glasu. Cez nekaj trenutkov
se je Ariana odmaknila od vrat in vzdignila roki v višino obraza. Vpra-
šala je:
—	Kdo si upa ob tej uri nadlegovati dom načelnika Sartija?
—	Prosim za oproščenje, je odgovoril hripav starčevski glas. —
Načelniku mir in spokojnost! Človeka iščem, ki je na begu pred samim
seboj. . .
—	Kako se imenuje? je odločno vprašala Ariana in se spet naslonila
na vrata.
—	Kličejo ga Dimitrij. Ni pa to njegovo pravo ime.
—	Ni na begu. se je oglasil Dimitrij.
—	Zavetje išče, je sporočil glas pred vrati.
—	Kaj mu hočeš? je vprašala Ariana.
—	Ponuja se mu priložnost, da odvrže svojo jetniško obleko...
—	In ostane gol, ga je dopolnil Dimitrij. — Odpri!
75
Ariana se je zadenjski odmaknila od vrat in se ustavila pred Dimitri-
jem, kot da ga hoče varovati s svojim telesom.
Vrata so se škripaje odprla in nekajkrat zanihala na tečajih. Sele
potem se je iztrgala iz teme sključena postava v temnem plašču in s
klobukom, ki ji je zakrival polovico obraza. Podrsavajoč z nogami in
tipaje s palic», se je približala prostoru, ki ga je osvetljeval kamin. Tedaj
je Dimitrij v njej tudi že spoznal starca v kaftanu, ki ga je bil že srečal
nekoč, ko se je namenil k reki. Spominjal se je, da mu starec tedaj ni
bil ravno naklonjen.
—	Kdo je ta nesrečni otrok.
Kaj hočeš? mu je hladno vmil Dimitrij. Trenutek kasneje je stopil
izza Ariane in se ustavil pred njim. Premeril ga je od glave do peta.
—	Sporočilo imam, je s težavo izjecljal starec.
—	Kdo ga pošilja? se je oglasil 2an. — Načelnik Dogen ali naš prija-
telj Danko?
Dimitrij se je prav tedaj ozrl in videl, da je Ariana z odločno kretnjo
zavrnila ponujeno možnost.
—	Ne, ne.. . Pošilja me moj sin.
Dimitriju se je zdelo, da starec hlini prijaznost.
—	Moj sin Srečko, se je popravil starec v kaftanu. — Saj ga poznate?
Prikimal je samo Dimitrij, to pa starcu ni bilo dovolj. Vzdignil je
tresočo se roko in s kazalcem zanihal od Žana k Ariani.
—	Niste še slišali zanj? Kljub mladosti ga le malokdo prekaša. Kaj
bi, rad se pohvalim z njim ... Nekajkrat so ga že držali za vrat, pa se
je še vedno izmuznil. Vam seveda lahko pripovedujem o vsem. Tako mi
je naročil. Zaupa vam . ..
—	Zakaj nam zaupa? je vprašal Dimitrij. — Ravno nam?
—	Ga že ne morete preslepiti. Tudi njemu zaupajo, ker ne morejo
drugače. Kakor veste, so bili naši predstojniki v prejšnjih časih tako
zavzeti z delom, da so ostali brez potomstva. Mojega je posinovil načelnik
Dogen. Ne zaradi kakšnega posebnega nagnjenja ... Le naslednika je hotel,
pa je segel po mladem. Tako je v naravi stvari, da bo nasledil nekaj, za
kar ni zganil niti prsta. Prav zato tudi vleče za nos svojega adoptivnega
očeta, ne da bi trenil z očesom. Se več. Okoli sebe zbira druščino, ki
ga namerava osramotiti. Načelnik to ve, od časa do časa podivja in si
ruje brado. Res. hudo nadlogo si je nakopal načelnik Dogen, ker ni
vzredil svojih otrok...
—	Težave načelnika Dogena so mi malo mar, ga je s tujim, nepri-
zadetim glasom zavmil Dimitrij. — Rajši povej, kaj hoče tvoj nade-
budni sin?
—	Zakaj tako neprijazno? se je začudil starec. — Znanca sta. če se
ne motim. In naklonjen ti je ... V njegovih rokah je prihodnost. Vse
nas bo preživel. Tudi tebe. vse vas. Lahko pa se zgodi, da boste še dolga
leta živeli v istem mestu . . . Vabi te in računa nate. Ne zaradi čustev,
nikakor ne. On ve, da si podrl vse mostove za seboj, z^to ti lahko zaupa.
Izgubiti nimaš kaj ...
—	Pokvarjenega sina imaš, je z razdraženim glasom ugotovila Ariana.
76
starec je vzdignil roke, kot da se hoče braniti, toda odgovoril ni.
—■ Z besedami ne pridemo nikamor, je Ariano opozoril Zan, Dimitrij
pa je dodal:
—	Saj niti ne vemo, kaj pomenijo.
—	Doslej smo se kljub temu razumeli, je nadaljeval starec. — Moj
sin se je odločil, da nekaj stori. V teh časih, ko si vsi prizadevajo, da
bi ostali nedejavni, to lahko pomeni nekaj več kot nič... Vsi pa seveda
razumete, da svojih načrtov človek ne more zaupati komurkoli... Prav-
zaprav nikomur, če izvzamem sebe in vas. Jaz sem njegov oče in po
naravi molčeč človek, zakaj pa skrivnost razkriva vam, ne morem pre-
soditi. Pravzaprav je o zborovanju obveščen tudi Danko, udeležil se ga
bo inkognito. Ker uživa zaupanje načelnika Dogena. mora Srečko raču-
nati z njim. Njegova navzočnost ga osvobaja nevarnosti in mu zagotavlja,
da bo načelnik o stvari obveščen skoraj iz prvega vira. To pa je gotovo
boljše, kot če bi dovolili, da novice prenašajo nepoučeni ogleduhi...
—	Nobenega zborovanja ne bo, se je odločno vmešala Ariana. .
—	Pač. Pravkar se je začelo nedaleč od tu. Sklenili so, naj vašo
skupino predstavlja Dimitrij. Ponj sem prišel, res da nekoliko pozno, a
še pravi čas. Tebi, dekle, sem preprečil, da bi poslala kakršnokoli spo-
ročilo načelniku Sartiju. Noč je in v temi nikoli ne veš, kdo ti lahko
seže pod krilo. Zdaj tudi Dimitrija ne moreš več ovirati, da mi ne bi
sledil.
—	V past te hočejo zvabiti, je o^pozoril Dimitrija Zan. — Ne hodi
ven ob tej uri. Sem naj pridejo in pred pričami naj obračunajo s teboj.
Mi se med seboj preveč razločujemo, da bi se nas skušali znebiti na isti
način ...
—	Nikogar se nočejo znebiti, je zagotovil starec. — Nasprotno. V
našem mestu skoraj ni več zrelih ljudi, ki bi še kaj tvegali. Vi ste dra-
goceni za vse tiste, ki računajo na prihodnost.
—	Nesmisel! je zaklicala Ariana.
—	Naj govori, ji je pomirljivo in zamišljeno nasprotoval Dimitrij.
— Res poznam njegovega sina. Moram ga videti in slišati, sicer me lahko
kdaj pozneje še zvabi v svojo bližino . . . Cez obraz mu je zdrsnil komaj
opazen nasmešek, niti Ariana niti Zan nista vedela, komu je namenjen.
Veljal je obema hkrati tudi kot pozdrav, kajti naslednji hip je Dimitrij
že sklonil glavo in skozi priprta vrata izginil v temo. Kljub svoji okor-
nosti in pešajočim močem mu je starec v kaftanu naglo sledil, spretno
tipajoč predse z leseno palico.
Dimitrij ga je čakal na obronku za hišo in se razgledoval okoli sebe.
kot da ugiba, v katero smer bosta krenila. Čeprav je v zenitu žarelo
nekaj zvezd, je bilo nebo videti temno. Hribe v okolici pa je le osvet-
ljeval neznan vir luči. Tako se je mogel Dimitrij razgledovati daleč na-
okrog, toda poleg strmih obronkov je lahko videl le še razburkano
megleno morje v dolini, ki se je bilo medtem, ko so sedeli v koči, vzdig-
nilo skoraj do njenih temeljev. Valovi temne sivine so bili že zdavnaj
zakrili popoldanski razgled, dober streljaj proč od brega so se v obliki
vodnih curkov celo zaganjali proti zvezdam in čeprav jim je oko lahko
77
sledilo v neizmerjene višine, ni moglo opaziti, da bi se kje vračali k
zemlji.
—	Mesto so zameglili na ukaz načelnika Dogena, je pojasnil starec.
— Zato meščani niso videli, da se je iz mesta nocoj izplazilo večje število
mladih ljudi. Dogen jim tega ni mogel preprečiti, napravil jih je ne-
vidne, s tem pa tudi zmanjšal pomen njihovega dejanja. Megla je spodaj
zelo gosta. Razen povabljenih nihče ne bi našel prostora, ki so ga do-
ločili za sestanek.
—	Mislil sem, da se bova vrnila v mesto, je rekel Dimiti'ij.
—	Nisi opazil odseva ognjev, ki jih kuri moj sin?
S podrsavajočimi koraki je starec krenil proti kopastemu vrhu hriba.
Dimitrij ga je z lahkoto dohajal in ga ni več poslušal. Svetloba je na-
raščala, kolikor bolj se je večal njegov razgled. Ko sta dosegla vrh, so
izza obronka nenadoma planili ognjeni jeziki in zaprasketali v nebo.
Hkrati jima je udaril v obraz topel val zraka in suha trava je zašuštela,
kot da jo biča veter.
Kres, ki se je pravkar razplameneval v dolinici, je bil velikanski.
Dračje, sestavljeno v visoko grmado, se je s truščem sesedalo ter se med
nepretrganimi poki spreminjalo v zublje in pepel. Oslepljen spričo to-
likšnega ognja Dimitrij niti ni videl ljudi, ki so tekali okoli njega. Slišal
pa je krike, klice, ki so se odzivali drug drugemu, ne da bi razumel
njihov pomen. Zdeli so se mu le nekoliko preglasni, in smeh, pravzaprav
vriski, ki so se mešali mednje, v nasprotju s časom in krajem, v ka-
terem so odmevali. Naraščajoči hrup mu je tudi preprečil, da bi razumel
starca, ki mu je živahno nekaj pojasnjeval. Sledil je lahko le njegovim
gibom, ti pa so ga vabili naprej. Stopnjevane toplote kmalu ni mogel
več prenašati. Zakril si je obraz in še posebej oči, v katere so se plameni
vse bolj zažirali. Prepustil se je starcu, da ga je vodil dalje.
Ustavila sta se na privetmi strani ognja, kjer vročina ni bila več
tako vsiljiva. Dimitrij se je začel previdno razgledovati okrog sebe. Toda
še preden je lahko razločil obraze, med katerimi se je znašel in ki so
bili v soju plapolajočih plamenov vsi enako spačeni, ga je že nekdo
potrepljal po ramenih. Hkrati je njegovo uho dosegel glas, ki mu ni bil
čisto neznan:
—	Dobrodošel v naši četi!
Hip nato je že spoznal Srečka Prodajalca in mu brez pomisleka
stisnil roko. Drugi glasovi so se bili medtem že pomirili, ogenj pa je še
naprej prasketal z nezadržano silo, le v trenutkih, ko je močneje potegnil
veter, se je zdelo, da se oddaljuje. Sicer pa sta mu s Srećkom že oba
kazala hrbet. Srečko ga je držal pod pazduho in ga počasi vlekel k sku-
pini temnih postav, ki so se zbirale nedaleč proč. Dimitrij evo oko je
iskalo starca v kaftanu, ta pa se je bil že izgubil v temi.
—	Zelo sem vesel, da si se odzval mojemu vabilu, je medtem rekel
Srečko. — Fantje bodo podivjali od veselja, ko te bodo videli. Njihovo
navdušenje naj te nikar ne moti. Izražajo ga po svoje.
—	Mene ne moti noben način, je suho odvrnil Dimitrij in se raz-
gledoval po množici mladih ljudi, katerim sta se bližala. Njihovi obrazi,
78
obsijani od trepetajoče rdeče svetlobe, so bili vsi enako dolgi in ostri.
Razmršeni, na čelo padajoči lasje in globoke očesne votline so jim dajale
izraz, ki je bil Dimitriju popolnoma neznan. Večina je nosila sive de-
lovne obleke, le trije ali štirje, za katere se je izkazalo, da opravljajo
vlogo redarjev, in seveda Srečko, so bili v pajacih temnejše barve. Kljub
temu je Dimitrij sodil, da vsi pripadajo isti ustanovi. Zaupljivo se je
nagnil k Srečku in ga polglasno pobaral:
—	Načelnika ne vidim nobenega?
—	Seveda ne, se je Srečku razjasnil obraz, kot da je resnično pre-
senečen. —■ Prav v tem je pomen nocojšnjega zborovanja. Se ti še ni
posvetilo?
—	Ne, je priznal Dimitrij.
—	Stoj mi ob strani! je ukazal Srečko in plosknil z rokami. Na to
znamenje so se redarji z vnemo lotili svojega dela. Prizadevno so ma-
hali okoli sebe z rokami, tega ali onega mladca potegnili iz gruče in ga
sunili vstran. Njihove kretnje so spremljali enozložni vzkliki brez po-
mena, ki pa so jih navzoči vendarle spoštovali. Nihče se ni več vmil v
gručo, posedali so v vrste, razvrščene v polkrogu. Ko si jih je Dimitrij
nekoliko natančneje ogledal, je ugotovil, da so bile tam že prej izkopane
nekakšne stopnice in nanje položene stare deske. Ko so zborovalci že
vsi sedeli, so se redarji ustavili v spoštljivi razdalji od njiju in z vdanimi,
toda nemirnimi pogledi spremljali slehemi njegov gib. Na odločen mig-
ljaj z roko pa so posedli tudi oni. Seveda ne med druge, temveč k
Srečkovim nogam, in strmeli so le še v Dimitrija. Dimitrij se v njihovi
bližini ni več počutil niti toliko dobro kot prej, ko jih je opazoval od
daleč. Vsi so si namreč enako sklenili roke na kolenih, imeli so enake
tanke in dolge prste. Njihove obraze je bil že nekje videl, najbrž med
spremljevalci, ki so bili pripeljali može v progastih oblekah na most
prav tistega dne, ko je njega tja spremljal Danko... Ne da bi se zanašal
na svoj spomin, je na njihovih obrazih odkrival skupne črte. Te so bile
nenavadne prav zato, ker v njih ni bilo nič nenavadnega. Izdajale niso
nobene strasti, vsaj takšne ne, ki bi jo bil on poznal. Vitkosti njihovih
teles ni mogla zakriti niti ohlapna obleka. Iz vseh teh razlogov jim je
pripisal ročne spretnosti, ki jim on s svojim okornim telesom ne bi bil
več kos. Očitno so pripadali Srečkovi osebni straži.
—	Zaradi posebnega položaja, v katerem smo, ti bo razumljivo, da
v svojem govoru ne bom uporabljal besed, ki bi jih rad, je pojasnil
Srečko. — Navzoči so mi sicer zvesti, ne vedo pa še, kako jih bom
uporabil.
- Kljub temu pa imaš svoj načrt!?
—	Zdajle se bomo dogovorili zanj.
Srečko Prodajalec se je togo zravnal in njegovega obraza so se po-
lastile ostre pokončne črte. Od notranje napetosti so mu lica uplahnila
in zadrgetala.
—	Možje! je zaklical s hripavim glasom. — Približal se je trenutek,
napočil je čas! Na vašo željo sem nocoj sklical to skrivno zborovanje...
Odzvali ste se mojemu vabilu, ker prav tako kot vi nosim v sebi skriv-
79
nost, ki že zdavnaj ni več skrivnost. Mi v ta svet, v katerem živimo, ne
verjamemo več. Toliko smo še mladi, da vanj sploh nikoli verjeli nismo.
Ze vidimo svojo prihodnost, čeprav mnogi še zanikajo, da bi sploh ob-
stajala. S seboj sem pripeljal moža, enega od redkih, ki je ves pripadal
staremu svetu, pa si je ohranil še toliko duhovne prožnosti, da se mu
je uprl. Čeprav osamljen, je tvegal vse. On nima v sebi nobene vizije
prihodnosti, ker je tudi imeti ne more. Omejen je z zavestjo svoje dobe.
Tega sicer še ne morete razumeti, je pa resnica. Zadela bo tudi nas . . .
Rad se nam je pridružil, ker spoštuje našo odločnost, odločnost, ki ni
premišljena, je pa stvarna. Mi si drug drugemu nič ne prikrivamo. Niti
slabosti ne. Podedovali smo jih od očetov, nismo se pa še naučili njihove
zvitosti. Dimitrij nam bo pomagal tudi v tem. Vendar se ne vdajajmo
slepilom. Drug drugega samo potrebujemo. Njegov položaj je tak, da se
nam mora pridružiti, če sploh še hoče ohraniti človeško podobo. Z one
strani mesta so ga izgnali, za opomin jih je dobil nekaj po glavi, po
njenem najbolj občutljivem delu. Zato je prizadet na več načinov. Upor-
nost ga je povsem minila, zapustil ga je tudi spomin. Vtaknili so ga v
neki zavod in mu dali raševinasto obleko. Hranili so ga z odpadki in ga
sistematično poneumljali. Prepričani so, da jim ni več nevaren, z našo
pomočjo pa bo dokazal nasprotno. Neka ženska, katere nameni še niso
čisto jasni, gotovo pa je, da njega niso vredni, se je potegnila zanj,
morda samo zase. V družbi z nekim propadlim bivšim človekom se za-
držuje tu v bližini, ne da bi se zavedal, da so njegovi dnevi šteti. . .
Zdaj, ko o njem veste približno vse, se boste lahko tudi odločili, kako
mu bomo pomagali. Pripadal je izgubljenemu svetu in od njega se bomo
učili, kaj moramo storiti, da tudi mi ne izgubimo svojega, tistega, ki ga
še niti ustvarili nismo ...
Dimitrij je poslušal le napol. Z rokami, sklenjenimi na hrbtu, in z
namrščenim čelom se je oziral po poslušalcih in se ni mogel znebiti
vtisa, da tudi oni ne poslušajo. Na njihovih obrazih je bral, da so že
seznanjeni z vsem, kar jim bo povedal Srečko, da jih niti ne zanima
pomen izrečenih besed, zadostuje jim sam njihov zvok. Videti je bilo.
da že vnaprej odobravajo sleherni Srečkov gib. In priznati si je moral,
da je Zanov govor prav nezanimiv. Čakal je pravzaprav samo še konca,
njegove misli pa so bile že toliko odsotne, da dobršnega dela Srečkovih
besed niti ni več slišal. Srečkov glas je utonil v navdušujočem ploskanju
in v soglasnih vzklikih, ki jih pa ni razumel. Nenadoma ga je Srečko
pograbil za desnico in jo vzdignil. Dimitrij se je ozrl za svojo dlanjo in
videl, da skupno z govomikovo mahata občinstvu. Obrnil se je k Srečku
in se mu vljudno nasmehnil. Verjel je, da bo tako vsa stvar najhitreje
pri kraju in da se bo lahko poslovil, ali vsaj stopil v temo. kjer mu
ne bo treba zreti v tuje, žareče oči.
Srečko je vzdignil še drugo roko in navdušenje se je poleglo. Izpustil
je Dimitrija in mu zašepetal:
—	Spregovori! Reci nekaj spodbudnih besed!
—	Komu? je nerazumevajoče zajecljal Dimitrij.
80
—	Fantom vendar!
—	Aha. Dimitrij se je odkašljal in razširil roke. Nastala je popolna
tišina, Dimitrij je slišal svoj dih. Spregovoril je mimo, kot da bi bile
njegove besede namenjene samo Srečku.
—	Vaše zborovanje je zame zanimivo že zato, ker tu govorite več
o meni kot o sebi. Videti je, da ste se zbrali zaradi mene. Znova ste mi
pojasnili marsikaj, kar je bilo že večkrat pojasnjeno. Vselej drugače, a
to se vas gotovo ne tiče. . . Kaj nameravate, me ne zanima. Kaj boste
storili, bom morda še videl. Preteklosti niste razumeli, zato tudi vašim
sodbam o sedanjosti ne pripisujem nobenega pomena .. .
Glasen in nenavaden krohot je pretrgal Dimitrij evo misel, zadušil
njegov glas. S krohotom je izrazila svoje negodovanje manjša skupina
poslušalcev, tisti, ki so sedeli čisto zadaj. Srednji so se jim pridružili z
brlizganjem na prste, čisto spredaj, v prvi vrsti, pa so celo ploskali.
Hrušč, ki je tako nastal, je popolnoma preglasil prasketanje ognja in si-
kanje plamenov. Dimitrij jih je neprizadeto opazoval in šele zdaj opazil,
da sem jim v temi oči živalsko svetijo. Seveda pa ni mogel prestreči
prav nobenega pogleda. Vsi so strmeli mimo njega ali skozenj. Zato so
se tudi njegove oči zazrle v daljavo, na obronke sosednjega hriba, ki ga
je še dosegal ognjeni soj. Potem se mu je pogled vzdignil k nebu, vendar
tam ni ničesar iskal. Kljub temu pa je začutil, da se mu tla počasi iz-
mikajo. Glasovi, klici in žvižgi so se vse bolj oddaljevali in pojemali v
svoji moči. Spominjali so na bojne klice kakega divjega plemena. Na-
zadnje so nekje v tretji dolini povsem zamrli.
Tedaj je Dimitrija nekdo sunil v rebra in moral se je vrniti k Srečku.
K temu ga je prisilil tudi njegov glas.
—	Povedal nam nisi niti ene spodbudne misli.
—	Vse. kar boste poskušali, boste s svojimi močmi...
—	Poslušajte! je glasno vzkliknil Srečko, obrnjen k poslušalcem. —
Povabili smo ga kot gosta, iskreno smo mu ponudili roko, on pa se
vzvišeno umika. Ta njegova poza ga ne bo nikamor pripeljala. Je tako?
Zborovalci so spet odgovorili z žvižganjem in s ploskanjem. Ko je
Dimitrij vzdignil roko, so v hipu utihnili.
—	Zagotovili ste mi, da se hočete učiti iz mojih izkušenj, zdaj jih
pa zavračate!
—	Sam boš odgovarjal za svojo osamljenost in sam boš nosil njene
posledice, mu je odgovoril Srečko.
—	Tako je bilo tudi doslej. Nič ni pomagalo, če sem vzroke za svoj
položaj iskal in odkrival pri drugih . . . Dimitrij je razširil roke, kot da
hoče še enkrat opozoriti na svojo nemoč.
—	Nekega dne, je poleg njega patetično zagrmel Srečkov glas, — in
ta dan ni več sen. bodo zavihrale naše zastave, in naši koraki bodo ob
zmagoslavni pesmi zadoneli po mestnih ulicah. Klici k vstajenju novega
sveta bodo pljusknili čez robove predmestij, v druga mesta, po vsej de-
želi. Prevarani in izobčeni bodo povzdignili svoj glas. ki se bo združil
z našo pesmijo. Kdor tedaj ne bo z nami, si je sodil sam. Naše vrste
bodo čiste in prekaljene v ognju. Nikoli ne bomo dovolili, da bi se nam
6 Problemi
81
pridružili ljudje, katerim smo velikodušno in še zadnji hip ponudili roko,
a so jo odbili. Kot na primer Dimitrij ... Ta ne bo užival sadov naše
zmage. Ne bomo mu dovolili, da bi nas okužil z bolestnim nezaupanjem,
z ozkosrčnostjo, ki ubija ... !
—	Brez skrbi, je polglasno zamrmral Dimitrij. — Tvoja bolezen ni
nič manj zanesljiva od moje.
—	Se večji plamen bomo zanetili, je nadaljeval Srečko. Naj mu sveti
čimdalj v njegovo temo! Okoli ognja bomo zaplesali svoj ples odločnosti,
toda šele tedaj, ko nam bo izginil izpred oči. Naša pesem naj ga kakor
znamenje z neba spominja, da si je med nič in nekaj izbral praznino.
—	Pesmi, pesmi. .. , je zavzdihnil Dimitrij in sklonil glavo. Spet se
ga je polaščala utrujenost, mlahavi udje so ga vlekli k tlom, toda nekaj
v njem. česar tudi sam ni več imenoval, mu je preprečevalo, da bi se
zgrudil in zaspal kar tu, med ognjem in neznanimi ljudmi. Napravil je
nekaj korakov vstran in z enim očesom še vedno spremljal Srečka. Ta
se ni več menil zanj. Planil je med svoje pajdaše, ki so bili medtem že
vstali in se strnili v gručo. Prekrili so ga s svojimi telesi. Potem se je
iz njihovih ust nenadoma razlegla Dimitriju neznana pesem:
—	Ho-U. ho-lo! Ho-la. Ho-la-la . . .
Dimitrij se je medtem že vzpenjal v breg, se zaradi pomanjkanja
moči večkrat ustavil in se oziral nazaj v dolino. Ogenj je dogoreval.
Pravzaprav je tlela samo še žerjavica. Žareča, prelivajoča se ploskev ni
več svetila na njegovo pot. Pesem pa ga je še vedno dosegala. Ubrano
zliti moški glasovi so vendarle delovali tudi nanj. Izražali so moč, in še
nekaj več, njen konec. Med zmagoslavjem in porazom je bil le kratek
miselni predih. Minuto kasneje je Dimitrij celo že slišal, kako sta utonila
drug v drugem. Toda na vrhu hriba je pesem zvenela samo še kot spomin.
Tema se je bila zgostila in verjetno ne bi bil našel niti poti do načelni-
kove koče, ko bi v njej ne bila še vedno trepetala drobna luč.
Ko je vstopil, navkljub njegovemu pričakovanju Zan in Ariana še
nista spala. Stala sta ob kaminu in Ariana je spet pospravljala svojo
bisago. Zanov ostekleneli pogled se je odtrgal od ognja in se ustavil na
Dimitriju, ne da bi ta mogel uganiti, kaj izraža.
—	Vrnil si se? se je začudila Ariana.
—	Zakaj se ne spravita počivat?
—	Čakala sva te, je rekel Zan. — Prepričeval sem jo, da se moraš
vrniti. So ti spet sodili?
—	Ne, je odkimal Dimitrij. — Lotili so se drugačnih opravil . . .
—	Spet je bil tu tisti, ga je ustavila Ariana, — kako mu je že ime?
—	Danko?
—	Da, je prikimal Zan. — Na pot moramo . . .
—	Kam?
—	Tega nihče ne ve, je brez obžalovanja pojasnil Zan, Ariana pa
ga je takoj popravila:
To sploh ne more biti vprašanje. Svet nam je odprt na vse strani.
Sami izbiramo.
82
—	Ti že veš, kam bomo krenili? Ni te mogoče presenetiti... Di-
mitrij se je ustavil na njej z dolgim, tipajočim pogledom. — Omenila si,
da načelniku Sartiju pripadajo tudi druge koče širom po deželi...
—	Ne prihajajo več v poštev. Vse so zelo blizu mesta . . .
—	Moraš mu povedati vse, kar je naročil Danko. . . Odseliti se mo-
ramo zelo daleč. Zelo daleč, to so bile njegove besede. Morali bomo pre-
misliti, kaj to pomeni, mu je odgovoril Zan.
—	Tudi to prepustita meni, je odločila Ariana. — Pripravljena sem.
Do jutra smo lahko že daleč, tako daleč, da nas sli ne bodo več dosegli.
Jaz bi počakal, da se zdani, je predlagal Dimitrij. — Utrujen sem,
zelo sem utrujen. Od dolgega stanja v bližini ognja so mi noge skoraj
otrpnile. Samo približno še vem, kje jih imam. V mraku se bom spo-
tikal ...
—	Res, zaradi hoje, se je strinjal Zan. — Pa ne samo zaradi hoje,
je dodal čez nekaj trenutkov. — Ti najbrž še nisi opazil, da sem medtem,
ko te ni bilo, izgubil tudi drugo uho. . . Slišim vse slabše. Zunaj se bom
počutil zelo negotovo ...
—	Kdaj si ga izgubil?
—	Niti sam ne vem. Ko sem se hotel pK>praskati, ga že ni bilo več.
Odgnilo je, potipaj. Smrdi tudi... Iskal sem ga med poleni, kjer sem
ležal, pa ga nisem našel. Vprašujem se. kaj je zdaj na vrsti...
—	Pretiravaš, je podcenjujoče zamahnila z roko Ariana.
—	Nos ali morda kar oko, je odgovoril Dimitrij.
—	Potem pa seveda roke.
—	Videl sem človeka, ki je živel z eno samo nogo. Privaditi se bomo
morali še na marsikaj drugega.
- Jezik mi je že dolgo v napoto, lahko bi ga pogrešal. Doslej sem
imel z njim samo težave. Ce odštejem požiranje hrane...
—	Z jezikom se vendar sporazumevamo, je ugotovila Ariana. — Kako
bi brez njega?
—	Saj se nikoli ne sporazumemo, ji je nasprotoval Dimitrij. — Spo-
ročila pa si lahko pošiljamo pismeno. Ze zdavnaj sem prepričan, da so
naša čutila preveč razvita. Poslušati ni kaj, vidimo preveč. Ali ne bi bilo
bolje, če bi bil svet okoli nas enobarven, recimo zelen?
—	Jaz se ne bi želela odpovedati nobeni barvi.
—	Si se že. . .
—	Pomagati mi bosta morala, se je domislil Zan. — V nogah nisem
več prav trden. Prav res, da nisem ...
—	- S seboj bomo vzeli deščico, iz katere je mogoče napraviti kar
uporabno berglo. Videl sem jo pred hišo... Se vedno pa sem prepričan,
da bi lahko počakali do jutra... !
—	Nikakor ne, je povzdignila glas Ariana. Kaj pa bo iz nas, če pre-
nehamo izpolnjevati še ukaze!
Dimitrij je zmignil z rameni. Ariana pa mu je potisnila v roke svojo
bisago in ga s pogledom opozorila na Zana. Razumel jo je, da bo njeno
pomoč laže sprejemal kot njegovo. Prav tedaj se je Zan že sam napotil
6»
83
proti vratom. Desno nogo je sicer vlekel za seboj, kot da je izpahnjena,
toda na njegovem obrazu ni bilo opaziti, da bi mu to povzročalo bolečine.
Dimitrij je ugotovil le to, da je čez noč postal nekoliko bolj suhljat. Pa
tudi to je pripisal videzu, temu, da nima več ušes... Za hip se je še
zastrmel v živo plapolajoči ogenj, potem pa je že moral pohiteti za Zanom
in Ariano. Njuni senci sta bili že zdrknili mimo okna.
Vrata je skrbno zaprl, kot da se misli še vrniti. Potem je iz opaža
izpulil desko, ki jo je obljubil Zanu, in se napotil za glasom, ki je vodil
v dolino. Na nebu je samevala le še desetina zvezd in soj ognja za hribom
je bil že ugasnil, kljub temu pa je bil razgled po belem morju megle
tolikšen, da je dopuščal celo slutnjo o njegovih bregovih. Je pa bila ta
svetloba razlita le vodoravno, samo v neki višini. Pod njo so temnela
neraziskana brezna doline.
Smer, ki jo je izbrala Ariana, le ni bila čisto slučajna. Potem, ko je
Dimitrij prečkal tlakovano cesto, se je znašel v nekakšnem golem jarku,
ki je bil morda zdavnaj prej steza, potem pa ga je čas spremenil v hu-
dourniško korito, ki se je v neznatnih vijugah spuščalo navzdol, v temno
meglo.
Na robu gozda, ki je ždel pod meglo, tik pod njenim zgornjim robom,
sta ga pričakala Zan in Ariana. Kolikor je mogel presoditi zaradi slabe
vidljivosti. Ariana ni več podpirala Zana in Zan je za spoznanje manj
šepal. Čakala pa ga nista zato, ker bi mu hotela kaj sporočiti, temveč
očitno le zato, da ne bi zaostal. Komaj se jima je približal, že se je
Ariana začela pomikati v goščavo. Z rokami pred obrazom je lovila veje
in jima delala pot. Ozračje je napolnil vonj po trohnečem lesu. pod no-
gami je pokala suhljad, sicer pa so se stopinje popolnoma dušile v mehkih
tleh. Kolikor bolj so tonili v gozd, toliko bolj se je Dimitriju zdelo, da
se mu stopala ugreza j o vedno globlje. Domislil se je Zanove poti čez
močvirje in dobršen del p>oti preživel v pričakovanju možnosti, da mu
bo ob nogah zapljuskala voda. Vendar se to ni zgodilo, nekajkrat se je
celo zaletel v drevo, in ta izkušnja ga je prisilila, da jo je združil s
predstavo o močvirju. Z močvirjem, iz katerega rastejo drevesa. Gozd
pa je ostajal enako temen in nepregleden, v Dimitrijevih predstavah ni
imel konca, pravzaprav mu konca niti iskal ni.
Ko je megla postala že toliko prozorna, da so se iz nje izločili obrisi
dreves, pot ni bila več tako enolična. V deblih in izza debel so se kazali
Dimitrijevi znanci, same podobe iz preteklosti. Resda že močno spreme-
njene, z globokimi sledovi časa na obrazih, toda kljub temu jih je še
spoznaval. Nenadoma je njegov spomin segel daleč, daleč nazaj. Iz moč-
virja, kjer je nekoč pomagal graditi prekop, mu je mahal z.roko nekdo,
katerega imena se ni mogel domisliti. Potem je njegovo pozornost pri-
tegnila druga podoba istega človeka. Ležal je na mokri ilovici, z razga-
ljenim trebuhom, s hlačami potegnjenimi nizko na kolke, brez enega
čevlja, z zemljo v ustih in z mahom, s preperelim vodnim mahom na
očeh. Napotil se je proti njemu, toda podoba se je odmikala, ni se ji
mogel toliko približati, da bi razbral njene poteze, izraz, po katerem bi
lahko sklepal o odgovorih na predposlednja vprašanja. Na lepem ga je
84
zamenjal drug, ženski obraz. Obraz z imenom, ki pa ga ni izgovoril. Le
strmel je vanj, ne da bi mu zastavil vprašanje. Tedaj se je tudi zavedel,
da le še s težavo odpira oči. Za hip je hotel miže počivati, toda podoba
ni zbledela. Ni je odgnala niti pekoča bolečina, ki se mu je spočela nekje
globoko v prsih in se kmalu razširila po vsem telesu. Prenehala ni niti
tedaj, ko se je Dunjinemu pridružil Danuškin obraz in takoj za njim
še Sartijev. S Sartijem se ni pcmudil niti za hip. med njima ni bilo nič
drugega kot praznina. Tudi ženska obraza sta bila nekako spokojna, če-
prav utrujena. Ostala sta nema. negibna. Dimitrij sam ni vedel, kdo mu
ju je priklical pred oči. Zamikalo ga je, da bi se zgrudil na kolena in
zagrizel v zemljo, potem bi bil morda miren, odpočil bi se, ali pa kar
poniknil, izginil. Vendar je v njem deloval še drug vzgib. Ta ga je silil
naprej, podprl mu je kolena prav tisti hip, ko so hotela klecniti, in raz-
širil zenice prav tedaj, ko se je oko hotelo zapreti.
Dimitrij ni vedel, ali so bili že dosegli dno doline. Gozd pred njim
se je zdaj rahlo dvigal in to je bilo nekoliko nenavadno, v nasprotju z
občutkom v nogah, po katerem naj bi se še vedno spuščali navzdol. Sele
postopoma, kakor se je danilo, se je prepričal, da je svet okoli njega
rahlo valovit in da so že dosegli najnižji del ravnine. Se vedno so hodili
po stari zapuščeni stezi, ki je bila pravzaprav že čisto zaraščena in nanjo
že mnogo let ni stopila človeška noga. Nanjo so se podirala stara in
strohnela drevesa, da večinoma po njej niso mogli več hoditi, v loku so
se je izogibali in se spet vračali k njei. kolikor je dopuščal gozd. Toda
kot smer je bila še zadosti jasna. Ponekod na pobočjih, ki so bila bolj
izpostavljena vetru in padavinam, se je spremenila v pravi jarek, ki je
rad zavijal k najbližjemu potoku. Konec koncev pa se je vselej spet
obrnila proti zahodu. Tako je namreč Dimitrij sklepal iz tega. da so
imeli sonce kar naprej za hrbtom. Pešačili so že dolge ure. ne da bi se
pokrajina kaj dosti spremenila. Megla je izpuhtela tako zelo, da za njo
ni ostala niti rosa. in tedaj je sonce še vedno ždelo nekje nizko med
debli. Poševni žarki so vdirali v negiben gozd, nekoliko bolj osvetlili po-
samezno drevo ali jaso, toda mračnosti iz njega niso pregnali. Sledovi
dolge zime so bili vidni še vsepovsod. Stara polegla trava je bila še
izlizana, iz nje je le tu in tam poganjala kot bodica ravna zelena bilka.
Potoki so še obilovali z vodo. rane, ki so jih bila drevesa zadobila v
viharjih, so se zdele še sveže.
V vsem gozdu niso nobenkrat naleteli na sledove življenja. Srečali
niso divjadi, v drevesnih krošnjah se ni oglasil noben ptič... Zato Di-
mitrij tudi ni pričakoval nobenega presenečenja. Ovire, ki jih je moral
premagovati malodane ob vsakem koraku, mu niso dovolile, da bi se
bil kaj več oziral za Zanom in Ariano. Le sledil jima je, prepričan, da
bo nekoč konec tudi te nesmiselne poti.
Ko se je sonce že vzdignilo v krošnje, so dosegli ravan, gladko kot
vodna ploskev, poraslo z gosto suho travo, v katero so se zajedali le še
posamezni temni jeziki gozda. Ravan je bila namreč sinje barve in se
je širila proti zahodu. Kmalu je gozd ostal zadaj, prihuljen k tlom, ne-
znaten, In sonce je bilo skoraj že v zenitu, visoko nad njim, kot raz-
85
žarjen disk, ki ga je nevidna roka zadegala čez nebesni svod. Zdaj je
bilo že tudi jasno, da jih bo kmalu prehitelo in jim celo pobegnilo za
obzorje.
Ravnina se je Dimitriju zdela vsak trenutek večja, razsežnejša. Na
njej tudi ni bilo več nobenega sledu poti. In videti je bilo, da Ariana, ki
je še vedno hodila prva, hoče prav k njenemu skrajnemu koncu. Zdaj,
ko se je razdalja med njimi znatno povečala, ji je moral priznati, da je
vendarle izbrala najkrajšo pot, dovolili si niso najmanjšega ovinka, ves
čas so hodili v ravni črti. Dimitrij je moral priznati, da je Ariana izbrala
najboljšo možnost, tudi sam ni poznal boljše. To pa seveda še ni pomenilo,
da bi mogel predvideti, kam bodo prišli in kdaj se bodo ustavili. Pre-
mikal se je le še mehanično in nase je moral misliti le še tedaj, kadar
ga je spet zgrabila bolečina v prsih. Toda to vprašanje ni imelo več no-
benega cilja v sebi. Opozarjalo ga je le, da njegove moči pešajo. Ker sam
sebe še vedno ni dovolj poznal, ni mogel vedeti, kje so skrajne meje nje-
govih zmogljivosti, niti ne, kdaj se jim bo približal.
Mnogo kasneje, ko so prehodili že polovico ravnine, je Ariana ne-
nadoma spremenila smer in Dimitrij je to opazil prej kot Zan. Skrajšal
si. j e ovinek in ga kmalu dohitel. Potem sta hodila vštric, ne da bi bil
Zan odkril Dimitrijevo navzočnost. Strmel je ves čas v tla in roki sta
mu negibni viseli ob telesu. Tudi šepal ni več, videti je bilo, da se je
povsem vživel v novi položaj, in ni bilo izključeno, da je medpotoma
tudi spal. Tudi zato je Dimitrij obstal in ga spustil naprej. Nenadoma se
mu je zdelo kar nemogoče, da bi bila z Ariano sama. Na neki način so
pripadali drug drugemu in Dimitrij se ni spraševal zakaj.
Medtem pa se je bila Ariana močno oddaljila. Videl jo je samo še
kot barvno liso, ki je tonila v stepni sinjini. Kmalu se je izkazalo, da
je novo smer izbrala ркЈ preudarku. Dosegli so namreč pot, ki je sekala
ravnino na njenem desnem robu. Pravzaprav je bila to bivša pot, morda
celo bivša cesta, zdaj. že skoraj preraščena s šopi trave, toda med njimi
je bilo tudi še toliko prostora, da je noga našla trdno oporo. To pa je
pomenilo olajšanje. V udih so se prebudile nove moči, celo Zan je začel
stopati hitreje, razdalja med njim in Ariano se je zmanjšala. Spet so
bili toliko blizu, da bi se bili mogli sporazumeti z glasovi, toda vsi so
še kar naprej molčali.
Zdaj, ko so se prepustili, da jih je vodila cesta, niso šli več proti
zahodu, obrnili so se na jug. Vendar ne naravnost. Pot se je vila med
nizkimi griči, posejanimi po ravnem dnu, v lokih kot vznemirjena kača
in se izogibala gozda. Ravnina je postajala ožja, poraščene vzpetine so
se že z vseh strani zgrinjale nanjo. Videti je bilo, da se spet bližajo
hribom, toda cesta, po kateri so hodili, se je spretno ogibala ovir in
odkrivala nove doline.
Ko se jim je odprl razgled na novo planjavo, je sonce že tonilo za
obzorjem. Obdana s temnim okvirjem gozdov je temnela že tudi dolina
sama. Le v širokem potoku, ki jo je v vijugah razpolavljal, se je še
lesketala svetloba. Sledovi ceste so se izgubljali v nizkem grmičju in v
prepereli praproti. Ariana je naslonjena na drevo počakala, da sta se ji
86
Zan in Dimitrij približala. Zan se je pri priči zgrudil k njenim kolenom
in si naslonil glavo na kolena, kot da hoče počivati. Dimitrij se jè na-
slonil na sosednje drevo in globoko vzdihnil vlažni zrak, s katerim se je
že ponujal hladen veter. Potem je čakal na navodila, ki naj bi jih dala
Ariana. Toda njen obraz je dolgo ostal negiben, napori dolgega dne so
se bili globoko vtisnili vanj. Popotni prah je prekril mladostni videz in
zaoral prve gube vanj. Odvzel mu je prejšnjo živahnost in mu vtisnil
osamljenost. Ariana je dolgo strmela predse in šele, ko se je njen pogled
srečal z Dimitrijevim, je spregovorila.
—	Do noči ne pridemo nikamor več. ..
—	Ne, je pritrdil Dimitrij. — A kam sploh nameravaš? Naprej proti
zahodu?
—	Morda. Za vodo.. . Onstran obzorja je že reka. Tja želim. ..
—	Je tam mesto? Drugo m.esto?
—■ Ne, je zamišljeno odkimala.
—	Vsaj vas?
—	Nekoč je bila, zdaj je ni več.
—	In kaj te potem vleče tja?
—	Tam sem se rodila .. .
—	Podobne razloge bi lahko navajala tudi midva z Zanom, pa ne
morejo zadostovati.
—	Vem. Sklonila je glavo. — Zato bomo ostali kar tu. Nekaj deset
korakov odtod so bile nekoč hiše. Morda je od njih še kaj ostalo.
—	Ničesar ne vidim . . .
—	Skrivajo se za drevjem in med drevjem.
—	Ni v bližini nobene druge naselbine?
—	Dneve in dneve lahko hodiš po samoti. Ljudje so že zdavnaj za-
pustili te kraje. Preveč si mislil nase, pa si pozabil nanje. Ce bi dosegli
vsaj reko, bi bilo upanje večje. Tam poznam vsak kotiček ...
Potem se je brez pojasnila napotila v smer. kjer naj bi bili ostanki
nekdanje vasi. Dimitrij ji je sledil, prepričan, da je Zan slišal njun po-
menek in se jima bo pridružil. Na obronku gozda, na sicer gladki pla-
njavi, so se mu oči ustavile na kupih kamenja in preperelega lesa, ki
ga je večinoma že prekrivala prst. trava in grmovje. Dalje v ozadju je
odkril še več takih p>odrtin. Da je tu nekoč bila vas, je neizpodbitno
pričal tudi ostanek visokega dimnika, ki se je še upiral razpadu, čeprav
je bila ob njem že zrasla vrba, dvakrat višja od njega. Drugo zidovje je
bilo podrto že tako temeljito, da ni bilo mogoče računati na zavetje.
Dimitrij je namreč verjel, da Ariana išče kraj, kjer bi lahko prebivali,
in v tem pogledu se je štel za njenega pomočnika.
Sprhnele razvaline, med katerimi sta hodila, so komaj še spominjale
na življenje. Pota so bila zarasla, med propadajočim sadnim drevjem se
je že bohotilo grmovje. Vrbe so rasle iz zidov, iz nagnitih. sesedlih se
ostrešij pa je poganjala trepetlika.
—	Sramotni ostanki preteklosti! Ariana je z roko pokazala okrog
sebe. — Cez deset let tudi teh ne bo več.
Dimitrij pojasnila ni razumel, zmignil je z rameni.
87
—	Tu nimamo kaj iskati.
—	Kljub temu pa moramo še pred mrakom najti kraj, kjer bomo
počivali. Noč bo hladna.
—	Morda je kje še ostala klet. . .
—	To je bila tudi moja misel. Iščiva vsak zase. Votel odmev jo bo
izdal. .. Obrniva se s hrbtom drug proti drugemu.
Dimitrij je sledil njenemu navodilu in že pri prvih razvalinah odkril
majhno prizemno lino, skoraj zaraslo s travo. Ko je odprtino toliko očistil,
da je vanjo lahko vrgel kamen, mu je odmev povedal, da bi utegnila
biti prava. Z ostro, ploščato skriljo, ki jo je potegnil iz stene, se je lotil
ruše okrog okna, nato pa še zidu in napravil vhod, skozi katerega je
bilo kleče že mogoče priti. Svetloba je v notranjosti razkrila obsežen
obokan in, kolikor je bilo mogoče presoditi na prvi pogled, tudi suh
prostor.
Poklical je Ariano, prišla pa sta oba z Zanom. S kretnjo jima je po-
kazal svoje odkritje.
—	Nič podobnega nisem pričakovala, je rekla Ariana, Zan pa je samo
topo strmel predse. — Zdaj bomo nabrali suhe trave in suliljadi, je od-
ločila Ariana.
—	Jaz bom očistil brlog, se je ponudil Zan. — Komaj se še pre-
mikam. Predolgo smo ždeli v mestu, tako vama povem... S tole greb-
Ijico, — pobral je kamen, ki ga je bil uporabil že Dimitrij in ga vzdignil
skoraj pod nos Ariani, s tole grebljico bom očistil brlog. Vidva pa urnih
nog na delo. Ogenj naj čimprej zaplapola. Potrebovali bomo veliko žer-
javice. da jo bomo razgrnili po tleh in nanjo nastlali travo. Nocoj bi rad
ležal na toplem, zbada me v križu . . .
—	Tudi jaz sem nekako trd, ga je potolažil Dimitrij. — To je od
poti. Toda ali smo mogli storiti kaj boljšega?
Oba hkrati sta rahlo razširila roke, kot da sta v nemoči dosegla po-
polno soglasje.
Kmalu zatem, ko je razgled po dolini zapredel mrak, so v kleti, na
debelo nastlani s suho travo in razgreti od ognja, legli počivat. Med
večerjo, ko so grizli suhe skorje in pili vodo iz steklenice — to je bilo
vse, kar se je še našlo v Arianini bisagi — skoraj niso več govorili. Po-
laščala se jih je utrujenost in kmalu zatem so se zleknili vsak na svojo
stran. Dimitrij je ležal najbliže vhodu in ni mogel zaspati, čeprav si je
to želel. Nekaj časa je strmel v ozki pravokotnik neba, na katerem je
žarela ena sama zvezda, potem je prisluškoval enakomernemu dihanju
Ariane in Zana, po katerem je sklepal, da že toneta v globok sen. Kljub
temu je poleg sebe nenadoma zaslišal šepetajoči Zanov glas. Ko je okrenil
glavo, je videl, da se mu je bil Zan medtem neopazno približal in da
tudi njegove oči oprezujejo skozi vhod v noč.
—	Kaj čakata? je zašepetal.
—	Saj ne čakava, je brez pomisleka odvrnil Dimitrij.
—	Vidva tudi iščeta ne več.. . Zakaj se ne vrneta tja, kamor spadata?
Nazaj v mesto .. .
—	Pa si prepričan, da spadava ravno tja? In ti?
88
—	Tu ne bomo mogli dolgo ostati. Znamenje na nebu že priganja.
Moral bom naprej, sam bom moral naprej. Nova možnost se mi ponuja . . .
—	Kakšna?
—	Ti je ne bi razumel. ..
—	Najboljše bo, če ležeš, mu je svetoval Dimitrij.
—	Poslal ti bom sporočilo. Zaupal ti bom vse, kar bom odkril. . .
Do takrat pa se lahko vmeta... Da ne bi bil morda presenečen ...
—	Ne, mu je zagotovil Dimitrij, — jaz prav gotovo ne bom pre-
senečen.
—	Poglej sem, je s spremenjenim glasom poprosil Zan. — Zdi se mi,
da nimam več očesa ...
Dimitrij se je prevalil na drugi bok in se, še vedno ležeč, približal
Zanu. Ta si je s palcem in kazalcem vlekel narazen veke desnega očesa.
Pod prsti se je podpirala prazna votlina.
—	Res ga ni videti, je priznal Dimitrij in globoko zazdehal. — Kam
pa je padlo?
—	Prejle mi je nekaj mokrega zdrsnilo čez lice. Napol sem že spal,
pa se mi je kljub temu zazdelo nenavadno, da se je na licu pokazala
mokrota. Solz že zdavnaj ne poznam več, vodo smo popili. . .
—	Potemtakem je razpadlo, je ugotovil Dimitrij in se zleknil nazaj
na svoj prostor. Tudi Zan je zamrmral samo še nekaj nerazumljivega
in sledil njegovemu pogledu. Dimitrija je zagrnil globok sen, sen, ki je
že podajal roko nezavesti.
Zbudili so ga tuji, neznani glasovi. Vzdignil je glavo in odprl oči.
Klet je bila že razsvetljena z zarjo novega dne. Zanovo ležišče je bilo
prazno, ogenj je bil že zdavnaj zamrl v pepelu. Ariana je še spala.
Glas zunaj se je ponovil. Spoznal ga je, bil je Dankov. Klical je
njega, Dimitrija.
(Se ho nadaljevalo)
89
Predmet, metoda in pomen filozofije
Martina Heideggerja
Ivan Urbančič
Vprašanju o predmetu in pomenu kake filozofije, v našem primeru
Heideggerjeve »filozofije«, gre za globalni oris tistega, kar je njeno jedro.
Pri tem orisu bomo zato namenoma pustili spregovoriti tej misli sami.
Posebna vprašanja morajo zato pri takem orisu ostati nerazvita. Prav
tako pri tem ne gre za kritični dialog s Heideggerjevo mislijo, pač pa za
razumevajoči vstop vanjo. Zakaj šele razumevanje neke misli nam omo-
goča smiseln kritični dialog z njo, kolikor za to sploh gre. Prav zaradi
tega se bomo bežno dotaknili tudi nekaterih neustreznih interpretacij
Heideggerjeve misli.
Predno preidem k sami stvari, se mi zdi potrebno osvetliti določen
nesporazum, ki bi mogel izvirati iz naslova tega sestavka. Ta naslov
namreč ne ustreza docela tistemu, kar imenuje Heidegger mišljenje biti,
prav zato, ker vprašuje po predmetu te misli, pušča pa pomen predmeta
nepojasnjen. S tem mora zavesti iskanje in pričakovanje v napačno smer.
Ta neopredeljenost bi mogla vzbuditi pričakovanje, kot da gre za predmet
v pomenu nečesa bivajočega. To pa lahko zavede v iskanje predmeta
Heideggerjevega mišljenja v področjih bivajočega. kot je pač razdeljeno
po znanostih. Tu seveda kakega predmeta za to misel ni. Ker ga tu ni,
bi to iskanje kaj kmalu zašlo v slepo ulico z mnenjem, da je predmet
te misli tradicionalno mišljeno bivajoče v celoti. S tem pa bi si dokončno
zaprlo pot do razumevanja Heideggerjeve misli.
Dalje gre v naslovu za vprašanje pomena te misli. To pa lahko še
mnogo bolj zavaja v zmoto in slepo ulico kot vprašanje predmeta. Pred-
vsem je vprašanje pomena v osnovi dvoznačno:
1. a) Ce vprašujemo o pomenu, lahko mislimo pri tem na družbeni
pomen in funkcijo Heideggerjeve misli (mišljenja biti). Tedaj to pomeni,
da iščemo odgovor na vprašanje o pomenu kot vlogi in funkciji te misli
v družbi, kako je človeška skupnost — družba — sprejela Heideggerjevo
filozofsko misel, kako se je nanjo odzivala, kaj je mogla od nje uporabiti,
skratka — kako je ta misel, ki je razširjena v človeški skupnosti prek
90
tiska in predavanj, funkcionirala. Vprašanje pomena v tem smislu je
očitno nefilozofsko. Po svojem bistvu spada na področje sociologije in
njenih empiričnih raziskav.
Filozof nanj ne more odgovoriti. Tudi če vprašamo po mogoči vlogi
te misli v družbi, je vprašanje sociološko. Enako velja za vprašanje, kako
bi ta misel funkcionirala v takih ali drugačnih človeških in družbenih
situacijah. Implicitna predpostavka vseh teh vprašanj je vnaprejšnja do-
ločitev slehernega mišljenja kot funkcionalnega, kot načesa, kar je mo-
goče za to ali ono v bivajočem uporabiti — torej v najširšem pomenu kot
orodje za nekaj. Vendar ta vnaprejšnja določitev ni izšla iz premisleka,
ki bi pokazal, da je vsako mišljenje nujno funkcionalno za nekaj v bi-
vajočem.
1.	b) Tega vprašanja pa tudi ni mogoče razumeti kot vprašanje,
kakšen je pomen kot družbena vloga in funkcija Heidegger j evega miš-
ljenja za to mišljenje sámo, kako ono sámo gleda oziroma vidi svojo
družbeno funkcijo in vlogo. Mišljenje biti je namreč takega značaja, da
v njem sploh še ni mogoče vprašanje njegove vloge ali funkcije v družbi,
torej za nekaj bivajočega; na to vprašanje torej sploh ne more odgovoriti,
če naj ostane sebi zvesto. To bo razvidno iz nadaljevanja.
2.	Neprimernost naslova teme za Heideggerjevo misel izvira v tem,
da je naslov v celoti zasidran v »tradicionalni« filozofiji. Za »tradicio-
nalno^< filozofijo je ta naslov lahko smiseln, ne more pa biti v istem
pomenu smiseln za Heideggerjevo misel, če upoštevamo, da je Heidegger
na neki način zapustil horizont te filozofije. »Tradicionalna« filozofija se
je namreč po eni svoji bistveni plati vedno iztekla v tak ali drugačen
humanizem. Bistvo teh različnih humanizmov je bilo vedno določeno po
jedru same filozofije — metafiziki — torej po načinu, kako je razložila
bivajoče kot táko v celoti in s tem vsakokrat tudi bistvo človeka. V skladu
s to razlago je šlo potem vsakemu humanizmu za nekakšno osvoboditev
tako razloženega človeka že od Platonove paideia dalje, ki pomeni spro-
stitev človeka iz okovov votline za gledanje prave, vse omogočujoče luči.
To je tedaj pomen in naloga filozofije. Vsem humanizmom je skratka šlo
za sprostitev človekovih možnosti, za zagotovitev njegovega pravega živ-
ljenja. Ta sprostitev se je kazala kot oblikovanje »nravnosti«, kot od-
rešitev nesmrtne duše. kot razvitje ustvarjalnih človekovih sil, kot do-
seganje uma, kot postajanje osebnosti, kot zbujanje čuta za skupnost,
kot nega telesa itd.; ali pa kot povezanost nekaterih, ali vseh teh določil
oziroma humanizmov. To ni preteklost, dogaja se še danes in je jedro
vsake antropologije. V luči tega, tako določenega humanizma, izvirajočega
iz metafizike, se nam lahko pokaže vprašanje pomena v naslovu te teme
kot vprašanje o družbeni vlogi in funkciji, če razumemo ta naslov v filo-
zofskem, ne pa prej omenjenem sociološkem pomenu. Filozofski pomen
tega pa je humanizem, ki je zasnovan na taki ali drugačni razlagi biva-
jočega kot takega v celoti. »Naj bodo vrste humanizmov še tako različne
po cilju in osnovi, po načinu in sredstvih uresničenja, po obliki svojih
naukov; vsi so si edini v tem. da določajo humanost humanega človeka
[Humanitas des homo humanus] glede na neko že utrjeno razlago narave,
91
zgodovine, temelje sveta [des Weltgrundes], torej bivajočega v celoti.« (Pla-
tons Lehre v. d. W. str. 63.) Ta razlaga po Heideggerju vsebuje vedno neko
razlago bistva človeka: »Prvi humanizem, namreč rimski, in vse vrste hu-
manizma, ki so nastale od takrat do danes, predstavljajo kot samo po sebi
razumljivo najsplošnejše ,bistvo' človeka. Človek velja kot animal raciónale.
Ta določitev ni le latinski prevod grškega zòon logon éhon, temveč meta-
fizična razlaga. Ta določitev bistva človeka ni napačna, je pa pogojena po
metafiziki.« (Platons Lehre v. d. W., str. 64—65.)
Iz vsega tega moremo napraviti tale sklep: Da bi bil naslov teme za
Heideggerjevo misel smiseln, je treba »predmet« razumeti v smislu ^feno-
menološki tematični predmetih. Namesto o pomenu kot o di-užbeni vlogi in
funkciji Heideggerjevè misli v določeni družbi pa bi bilo v okviru nje
same mogoče govoriti le o pomenu te misli v usodno-zgodovinskem doga-
janju Evrope v njeni dvainpoltisočletni zgodovini.
Ko Heidegger ugotavlja, kaj je filozofija, se vrača v zgodovino miš-
ljenja do Herakleitovih časov. Ob tem vprašanju ugotavlja, da je tako
način vprašanja kakor tudi tisto, po čemer vprašuje, grškega izvora. Brez
te zgodovinske dimenzije ni mogoče ničesar zanesljivo opredeliti — še
najmanj filozofijo. Tu je torej Heidegger dobil oporo in smer za svojo
opredelitev filozofije. Oporo mu daje sama beseda philosophia s svojim
nastankom pri starih Grkih. Besedo philosophia je speljal Heidegger nazaj
na besedo philósophos. Anèr philósophos je tisti (človek, mož), ki ljubi to
sophón. Pomen besede sophón vidi Heidegger v Herakleitovi lastni razlagi
in pomeni Hèn Pánta, Eno (je) vse. To Eno razlaga kot tisto, v čemer je vse
— kar pomeni vse bivajoče — združeno. Eno pomeni tisto, kar vse zedi-
njuje. To, kar pa je vse, kar bivajoče zedinjuje, to Eno, pomeni bit. To po-
meni vse bivajoče v biti ali bit bivajočega. Bit bivajočega je spravljala
Grke v čudenje. Od vsega čudnega se jim je zdelo to najbolj čudovito.
Da bi dosegli to vse zedinjujoče Eno, so se nekateri namenoma odpravili
na pot k njemu. To svojo težnjo so razumeli kot ljubezen (philein), dolo-
čeno po erosu. Ta težnja za tistim vse zedinjujočim. Enim, bitjo bivajo-
čega. postaja s tem philosophia. (Heidegger: Was ist das — die Philo-
sophie?, Str. 21, 22, 23; glej prevod: Problemi, št. 29.)
Bistvo vse filozofije vidi torej Heidegger kot težnjo po biti bivajočega.
ki se kaže kot nenehna pot k nji. Pot k biti bivajočega pa vidi Heidegger
določeno po biti sami iz »odnosa-" biti do bistva človeka, kot tistega naj-
osnovnejšega »odnosa«. Tako so tudi »zablode« s te poti (kasneje bomo
videli, da so te »zablode« metafizika v svojih 2godovinskih razlikah) dolo-
čene s tem »odnosom«, ki ga Heidegger pojmuje kot usodnost biti. To
usodnost razlaga kot zgodovinskost ►Ksdnosa« biti do bistva človeka, ki je
tubit. Človek nenehno ek-sistira (samo človek je ek-sistenten) v tem »od-
nosu«. Ce pa ta »odnos« namenoma prevzame in tematizira ter to tema-
tizacijo razvija, če v tem »odnosu« posluša pri-govoru biti in če temu pri-
govoru od-govarja (pomeni ustreza in odgovarja) ter to od-govornost pri-
naša do besede, ji dà spregovoriti, tedaj filozofira tj. misli resnico biti.
Filozofija je po Heideggerju od-govomost pri-govoru biti bivajočega. (Glej
Heidegger: Was ist das — die Philosophie str. 43.)
92
Tu smo v jedru Heideggerjevega mišljenja biti. Bit, oziroma razlika
bit — bivajoče, se izroča mišljenju kot njegov »-tematični predmet«. »Pred-
met« tega mišljenja — bit — se temu mišljenju zgodovinsko — usodno
izroča iz »odnosa« bit — bistvo človeka, torej v tubiti. Metoda tega miš-
ljenja je dopuščanje biti, da govori, kot se pač v »odnosu« do bistva člo-
veka — torej ek-sistirajoči tubiti — sama kaže. To pa pomeni odklanjanje
vseh od drugod vzetih mnenj in dozdevnih absolutno gotovih dognanj o
tem. Vse, kar naj v tej misli velja, se mora neposredno izkazati (legiti-
mirati) na tem kazanju. To je jedro fenomenološke -metode. Pomen tega
mišljenja, njegova »naloga«, je po Heideggerju v tem, da prinese do be-
sede, da vedno znova prinaša do besede pomen biti, ki se mu razkriva v
odprtosti, katera biva kot neskritost, kot resnica biti. Pomen biti pa je
usodno zgodovinski. V nji je združena in iz nje izhaja zgodovina sveta.
Svet je luč, razsvetljava, odprtost biti. Svet Heideggerju ni kaj bivajočega,
ker je sleherno bivajoče že znotraj-svetno. Svet je dimenzija odnosnosti
in pripada bistvu človeka, razumljenega kot tu-bit. Svet je Tu (od) biti.
S tem je o Heidegger j evi misli tako rekoč že »vse« povedano. Preroški
mrak tega se bo morda deloma razjasnil z nekoliko podrobnejšo osvetlit-
vijo posameznih elementov.
Oris metode Heideggerjevega mišljenja bi mogel olajšati vpogled v
vsebinska vprašanja tega mišljenja, ki jih bom obravnaval kasneje. Metode
svojega mišljenja Heidegger posebej ni izčrpno obravnaval. Največ je o
metodi neposredno povedal v uvodu k svojemu temeljnemu delu »Bit in
čas« (Sein und Zeit, v nadaljevanju S. u. Z.). V drugih delih le redkokdaj
omenja metodo. Pri poskusu, da bi orisali Heideggerjevo metodo mišljenja,
naletimo na težavo, ki je v tem, da te metode vsebinsko ni mogoče ločiti
od mišljenja kot nekakšno logiko, kot kak vnaprejšnji organon, ki ga
potem mišljenje uporablja. Ta neločljivost metode in mišljenja ima svoj
izvir v tem. da metoda in mišljenje nista dvoje, temveč pravzaprav eno.
Heideggerjeva metoda je fenomenološka. Fenomenološko metodo je
vsestransko razvil E. Husserl. Znano je, da je bil Heidegger Husserlov
učenec. Svojo metodo dolguje njemu. To je sam opisal takole: »Naslednje
raziskave (misli na S. u. Z., op. U. I.) so postale mogoče le na temelju,
ki ga je položil E. Husserl, čigar ,Logične raziskave' pomenijo prodor
fenomenologije.« (S. u. Z. uvod str. 38.) Jedro Husserlove metode je za-
hteva: »fc stvarem samim« in ^redukcije«. Husserl sam je takole na kratko
formuliral svojo metodo: »Ob principu vseh principov: da je vsak izvirno
[originär] dajajoči se zor [Auschaung] pravi izvir spoznanja, da je treba
vse, kar se nam izvirno [originär] v »intMciji« daje (tako rekoč v svoji
telesni dejanskosti), kratko malo vzeti, kakor se pač daje, seveda pa tudi
le v mejah, v katerih se daje; ob tem principu nas ne more zavesti nobena
teorija, ki bi si jo mogli zamisliti. Sprevidimo pač, da more vsaka njena
resnica [te teorije] sama zopet črpati le iz izvirnih danosti. Vsaka izjava
torej, ki ne dela ničesar drugega, kot da z golo eksplikacijo in natančno
primernim pomenom izraža te danosti, je resnična, absoluten začetek, kot
smo rekli v uvodnih besedah tega poglavja, v pravem pomenu poklicana
za utemeljevanje, princip.« (Husserl: Ideen zu einer reinen Phänome-
93
nologie und phänomenologischen Philosophie L, str. 52.) To torej pomeni,
da je treba tisto, kar je dano neposredno v izvirnem zoru, upoštevati kot
táko, kakor se pač kaže. Z drugimi besedami pomeni to: pustiti mu biti
v tem. da je in kako je, ter obojemu najti pravo besedo. To vključuje
drugi bistveni moment te metode: redukcijo, metodo izključevanja, postav-
ljanja v oklepaje. Husserl je to takole opisal: »Naš namen je odkritje
novega znanstvenega področja, in sicer takega, ki ga dobimo z metodo
postavlja;;! j a v oklepaje, toda z določno omejitvijo. To omejitev označimo
z eno besedo. K bistvu naravne usmerjenosti pripadajočo generalno tezo
postavimo iz akcije, vse, kar ona v ontičnem pogledu zajema, postavimo
z eno potezo v oklepaje: torej ves ta rmravni svet. ki je nenehno ,za nas tu',
.navzoč', in ki bo vedno tu ostal kot zavestna ,dejanskost', čeprav ga damo
v oklepaje.« (Prav tam, str. 67). »Torej, vse na ta naravni svet nanašajoče
se znanosti, čeprav so še tako trdne, čeprav jih še tako občudujem, čeprav
sploh ne mislim, da bi jim v čemerkoli ugovarjal, izključim, ne uporabim
absolutno ničesar, kar v teh znanostih velja. Niti enega samega stavka iz
teh znanosti, naj bi bil še tako popolnoma evidenten, si ne prilastim, nobe-
nega ne prevzamem, nobeden mi ne da kake podlage — pač seveda, dokler
je razumljen tako, kot se sam v teh znanostih daje, kot resnica o dejan-
skosti tega sveta.« (Prav tam, str. 68.) To dvoje pomeni Husserlu normo
fenomenologije: »Ne prisvojiti si ničesar razen tistega, kar je nam v zavesti
sami, v čisti imanenci, bistveno razvidno.-- (Prav tam, str. 142.) Sistema-
tična izpeljava nauka o vseh fenomenoloških redukcijah je bila Husserlu
zelo pomembna in jo je tudi vsestransko izpeljal.
Mogli bi reči, da je to obris formalnega pojma Husserlove fenome-
nološke metode. Formalnega zato, ker doslej še nismo določili tisto, kar se,
oziroma naj se »izvirno v intuiciji daje« in fenomenološko analizira. Pri
Husserlu so to doživljaji, kot so neposredno dani v zavesti in jih je mogoče
fenomenološko analizirati glede njihovega pomena. Ta pomen v svoji tota-
liteti pa je vse, kar je, to je svet, v katerem se vse bivajoče razplasti na
različne regije (narava, človek, zgodovina itd.). Na osnovi fenomenološke
analize pomena teh neposredno danih izvirnih zavestnih vsebin je prišel
Husserl do sveta kot totalitete pomena, v katerem je vse bivajoče raz-
plasteno na posamezne regije. Na vsako táko regijo se nanaša posebna
materialna ontologija kot osnova empiričnih znanosti iz tega področja ozi-
roma regije. Naloga te materialne oziroma regionalne ontologije je odpi-
ranje neposredno razvidnih bistvenih odnosov te regije. Vse regionalne
oziroma materialne ontologije pa zajema in utemeljuje formalna onto-
logija, ki zasnavlja kategorije predmetnosti, oziroma stvar-nosti sploh,
torej bivajočega kot takega. Formalna ontologija je torej zamišljena kot
temeljno filozofsko delo postavljanja in odpiranja temelja za vse drugo
regicnalno-ontološko in znanstveno raziskovanje. Formalna ontologija je
za Husserla transcendentalna filozofija in torej temelj vseh znanosti. Ce
pa to je, in če to tudi zares naj bo, postane razumljivo, zakaj so potrebne
redukcije, zakaj si fenomenološka analiza ne sme prisvojiti nobenega
stavka iz nobene znanosti, pa čeprav bi se zdel še tako trden. To je nujno
zato, ker tisto, kar utemeljuje vse znanosti (formalna ontologija), ni mo-
94
goce utemeljiti s tistim in iz tistega, kar naj bo utemeljeno (znanosti),
skratka: streha ni temelj hiše. Ta Husserlova usmerjenost v znanosti in
utemeljevanje znanosti je očitna. Zato je tudi označil fenomenologijo kot
»prvo« filozofijo. (Glej Husserl: Ideen zu einer reinen Phänomenologie und
phänomenologischen Philosophie I., str. 151, 10—15.)
Na videz je Heidegger v celoti sprejel to Husserlovo metodo. Hei-
degger tudi govori o »fundamentalni ontologiji«; to bi moglo zavesti v
istenje tega s Husserlovo »formalno ontologijo«. To pa bi bilo. površno
in zmotno. Da to sploh ni mogoče, in da ti dve imeni označujeta bistveno
različne stvari, se bo pokazalo iz nadaljevanja.
Fenomenologija je Heideggerju način dostopa k tistemu, kar je tema
ontologije. »Fenomenologija je način pristopa k tistemu, kar naj bo tema
ontologije in izkazovalen način opredelitve le-tega. Ontologija je mogoča
samó kot fenomenologija--. (S. u. Z., str. 35.) Heidegger je torej omejil
fenomenologijo, ki pomeni le pojem metode, na filozofijo. Se več: »Filo-
zofija je univerzalna fenomenološka ontologija, izhajajoča iz hermenevtike
tubiti, ki je kot analitika eksistence ugotovila konec vodila vsega filozof-
skega vpraševanja tam. od koder le-to izvira in kamor se zopet vrača,-
(S. u. Z., str. 38.) Z orisom tistega, kar je tema Heideggerjeve »ontologije«,
bo orisan tudi Heideggerjev odmik od Husserla tako glede metode kakor
glede celotne koncepcije.
Svojo metodo je orisal Heidegger s tem, da je razložil pomen besede
»fenomenologija«. Ta beseda, če jo vzamemo površno, zveni podobno kot
druge formalno sorodne sestavljenke, npr. sociologija, psihologija, fiziolo-
gija itd. Te besede označujejo vsebinski predmet neke znanosti (logija) in
imenujejo to znanost sámo po njenem predmetu: družbi, človeški psihi,
organskem fizisu itd. V nasprotju s tem pa beseda fenomenologija ne po-
meni znanosti o fenomenu tako. da bi bil s tem že imenovan njen tema-
tični predmet. Fenomenologija torej ne imenuje svojega predmeta (kot
podobna imena socio-, psiho-, fizio- itd), niti ne označuje kakršne koli
vsebinskosti. »Znanost ,o' fenomenih pomeni: takšno zajemanje svojih
predmetov, da mora biti vse, kar se o njih razlaga, obravnavano v direkt-
nem pokazovanju in izkazovanju. Isti pomen ima pravzaprav tavtološki
izraz ,deskriptivna fenomenologija'.« (S. u. Z., str. 35.) Ker je tako, feno-
menologija né pomeni kakega »stališča« ali »smeri« in to tudi nikoli ne
mere biti, če je prav razumljena.
»Fenomenologija« je sestavljena iz dveh besed in sicer: »fenomen«
in »logos«. Fenomenološka analiza bistva fenomena in bistva lososa mora
zato pokazati sámo bistvo fenomenologije kot metode. »Grški izraz phainó-
menon, na katerega se nanaša termin ,fenomen', je izveden iz glagola
phainesthai, kar pomeni: kazati se; phainómenon zato pomeni: to, kar se
kaže, to Kažoče-se, to Očitno; glagol phainesthai je medialna oblika od
phaino, spraviti na dan, postaviti na svetlo; phaino spada k osnovi pha-
kot phos, svetloba, svetlo, tj. tisto, v čemer more postati kaj očitno, po
sebi samem vidno. Kot pomen izraza ,fenomen' moremo torej obdržati:
tisto kar-sebe-po-samem-sebi-kaže, le-to Očitno [das Sich-an-ihm-selbst-
zeigende, das Offenbare]«. (S. u. Z., str. 28.) Fenomeni so torej celotnost
95
tistega, kar je že ali pa more biti razodeto. Grki so to imenovali tudi biva-
joče, tà ónta. Mogoče je, da se bivajoče kaže tudi kot táko, kakršno ni.
To se imenuje videz in pri Grkih pomeni fenomen tudi videz, nekaj, kar
se táko kaže, vendar v resnici to ni. Toda oba pomena fenomena: kot to,
kar se sámo po sebi kaže, in kot videz sta med seboj povezana. Samo
kolikor se nekaj namreč sploh kaže oziroma hoče kazati, se more kazati
kot nekaj, kar to ni, kar je le videz. V videzu je torej že vključen pomen
kazanja sebe. Heidegger imenuje fenomen kot videz le privativno modi-
fikacijo fenomena. Ta odnos med izvirnim pomenom fenomena in feno-
menom kot videzom je pomemben za razrešitev mnogih navideznih pro-
blemov v filozofiji. Pri analizi fenomena je šel Heidegger v nadrobnosti,
ki jih tukaj ne bi vseh našteval. Omenil bi le analizo pomena pojava in
pojavljanja v odnosu do izvirnega pomena fenomena, ker mislim, da je
razumevanje tega odnosa bistveno. Pri človeku npr. se pojavi vročina,
v tem pojavu se javlja nekaj, kar sámo ni vidno (npr. neka telesna mot-
nja). Tudi možnost pojavljanja kot javljanja je osnovana na izvirnem
pomenu fenomena kot tistega kar-sebe-po-samem-sebi-kaže. Pojavljanje
je javljanje nečesa, kar se sámo ne kaže, po nečem, kar se kaže, torej ix>
izvirnem fenomenu. Pojavljanje torej predpostavlja kazanje-sebe, pojav
predpostavlja izvirni fenomen. Pojav sam je dvoznačen in pomeni enkrat
tisto, kar se sámo ne kaže in se javlja le po nečem drugem, in drugič tisto,
kar se sámo kaže le tako, da se v njem javlja ono prvo, ki se sámo ne kaže.
Fenomen pa smo rekli, da je tisto, kar-sebe-po-samem-sebi-kaže. Ce upo-
števamo še tisto, kar je bilo rečeno o fenomenu kot videzu, imamo tu štiri
bistveno različne pomene. Ce vse te različne pomene označimo kot pojav
ali fenomen, zaidemo v nerazrešljivo zmedo. Izvirno torej fenomeni nikoli
niso pojavi, vsak pojav pa je mogoč in utemeljen v izvirnem pomenu feno-
mena. Velika zmota je, če kdo fenomen razume kot pojav, ter na tej osnovi
»kritizira« fenomenologijo, in to marsikdaj počnejo. Se večja je zmota
tedaj, če ta kot pojav razumljeni fenomen izenačimo s pomenom golega
videza. Zmota je vse to zato. ker pri tem ne razločimo teh enostavnih razlik
in mešamo med seboj te štiri bistveno različne pomene. Iz izvirnega feno-
mena kot tistega, kar-sebe-po-samem-sebi-kaže, nadalje sledi, da načelno
ne more biti česa »za« njim. kar bi bilo »nespoznavno^^; kot nekakšen »drugi
svet«, ki bi bil temu fenomenološkemu osnova. »Za« fenomeni fenomeno-
logije »ne stoji absolutno nič«, sami fenomeni pa morejo biti prikriti,
vendar to še ne pomeni »nespoznavni« ali kakorkoli »za fenomenalnim«.
(Glej S. u. Z., str. 36.) Vsi dolgotrajni in pusti prepiri o tem, ali je to, kar
nam je neposredno dano. »zgolj fenomen«, ali je kaj za njim (tako ime-
novani problem dualizma ali monizma v filozofiji); vprašanje spoznavnosti
ali nespoznavnosti »objektivnega sveta«, kar je že Kant imenoval škandal
filozofije, vse to in kar je še p>odobnih navideznih »problemov« odpade ob
vpogledu v enostavno bistvo fenomena, videza in dvojnega pomena pojava.
Ce pri tem pojmu fenomena kot tistega, kar-sebe-po-samem-sebi-kaže
ostane, nedoločeno KAJ je tisto, kar naj se tako kaže. tedaj gre po Heideg-
gerju za formalni pojem fenomena. Ce pa s fenomenom mislimo kar koli
empirično bivajočega. kar se običajno imenuje fenomen (ali tudi pojav).
96
npr. blisk in grom, tedaj je to vulgarni, ne fenomenološki pojem fenomena.
O Heidegger j evem fenomenološkem pojmu fenomena bomo govorili
kasneje.
Izvirni pomen lagosa je opredelil Heidegger kot govor (Rede). Kaj
pomeni logos, se zato lahko razjasni iz analize pomena govora. »Logos kot
govor pa pomeni toliko kot deloùn, razodevati to, o čemer se v govoru
.govori' [o čemer je v govoru ,govor"]. Aristoteles je to funkcijo govora
določneje ekspliciral kot apophainesthai. Lògos nekaj pokaže (phainesthai),
namreč to, o čemer se govori, in sicer za govorečega (medij), oziroma za
med seboj govoreče. Govor ,pokaže' apò . . . tisto, o čemer se govori. V
govoru (apóphansis), kolikor je pristen, naj bi se tisto, kar se govori, črpalo
iz tistega, o čemer se govori, tako da govoreče posredovanje v svojem izre-
čenem razodene in napravi drugemu dostopno tisto, o čemer govori. Lògos
kot apóphansis ima táko strukturo.« (S. u. Z., str. 32.) Heidegger seveda ne
misli, da ima vsak govor tak značaj. Obstajajo še drugi modusi govora.
Opredelitev logosa kot takò razumljenega govora ima Heidegger za
osnovno. Vse druge opredelitve logosa (kot vemo, ima logos zelo mnogo
pomenov), temeljijo po Heideggerju v logosu kot govoru v opisanem po-
menu.
Iz tega, kar je Heidegger povedal o govoru, vidimo, da gre res za
pristen opis tistega kar-sebe-po-samem-sebi-kaže. Govor kot opis feno-
mena, kakršen sam po sebi je, brez konstrukcij, dedukcij, indukcij, ra-
čunov, preračunavanj in tradicionalnih uveljavljenih mnenj, je vsa feno-
menološka metoda S. u. Z., v kateri je dana interpretacija eksistencialnih
struktur tubiti — eksistencialov. Fenomenologija kot metoda pomeni torej:
razodevati fenomene. »Fenomenologija torej pove: apophainesthai tá phai-
nòmena: to, kar se kaže, pokazati v njem samem tako, kakor se sámo od
sebe kaže. S tem pa ne pride do izraza nič drugega kakor zgoraj formu-
lirana maksima: ,K stvarem samim!'« (S. u. Z., str. 34.) Treba je poudariti,
da tu ne gre za gledanje s telesnimi očmi, in tudi ne za kako nečutno,
čisto zaznavanje nečesa navzočega v njegovi navzočnosti. Gre za eksi-
stencialni pomen vida, pri katerem je ohranjena zgolj tista obča lastnost
čutnega gledanja, ki dela njemu dostopno bivajoče neprikrito dostopno.
»Tradicija filozofije pa je že od začetka primarno usmerjena v to ,gledanje'
[kot čutno, telesno gledanje — op. U. I.] kot način dostopa k bivajočemu in
biti. Da bi se obvarovali zveze z njo, moremo vid in gledanje tako daleč
formalizirati, da je s tem dobljen univerzalni termin, ki označuje vsak
dostop k bivajočemu in k biti kot dostop sploh.« (S. u. Z., str. 147.) Po-
dobno velja tudi za izraz »/cazanje«, in še za mnogo drugih podobnih iz-
razov.
Omenil sem že, da razločuje Heidegger vulgarni, formalni in fenome-
nološki pojem fenomena. Zato bi mogli reči, da je tudi pojem fenome-
nologije, fenomenološke metode, kot je bila doslej prikazana, formalen.
Da bi se Heidegger]evemu mišljenju približali, moramo orisati tisto, kar dà
temu formalnemu pojmu fenomenologije neko »vsebino«. Specifični pomen
te metode postane namreč viden šele iz tistega, kar naj bo opisano.
7 Problemi
97
Prej naj še orišem odnos fenomenologije kot metode do logike in
dialektike. Iz vpogleda v bistvo fenomenološke metode je očitno, da po
Heideggerju ta metoda nima nič skupnega z logiko ali dialektiko, prav
tako pa tudi ni usmerjena proti njima. Logika in dialektika sta za fenome-
nologijo kot metodo irelevantni. Prav tako ne gre pri tem za káko povze-
manje dialektike v fenomenološko metodo, ki bi imela tu vlogo nekakš-
nega »momenta«. V okviru fenomenološkega mišljenja, oziroma bistvenega
mišljenja, kot ga često imenuje Heidegger, logika in dialektika sploh ne
moreta biti več merilo, zadnja instanca resničnosti izrečenega. Se več,
logika in dialektika se morata zlomiti na področju fenomenologije, če se
te metode zvesto držimo v vseh pogledih, kajti tedaj nam je edino merilo
tisto kar-sebe-po-samem-sebi-kaže, in temu edinemu iščemo primeren
izraz, ne glede na vse drugo. Pri tem pa pridemo do točke, ko smo prisi-
ljeni odreči pokorščino logiki in prav tako dialektiki, ker se gibljemo v
tistem, kar je prvotnejše od obeh. To prebitje horizonta logike in dialek-
tike opiše Heidegger kot skok v področje, po katerem sta logika in dialek-
tika šele mogoči. To imenuje Heidegger tudi sestop v temelj in o tem
bomo še govorili. Prav zato, ker se to bistveno mišljenje dogaja kot skok
v temelj logike in dialektike, ju ne more povzeti vase, temveč ju mora
pustiti na kraju svojega odskoka. O tem prvotnejšem področju, na katerem
sta utemeljeni tudi logika in dialektika, govori Heidegger na več mestih.
»Vprašanje po Niču prežema pa hkrati celoto metafizike, kolikor nas sili
pred problem izvira zanikanja (Verneinung), tj. pravzaprav pred odločitev
o zakonitem gospostvu ,logike' v metafiziki.« (Was ist Metaphysik, str. 40.)
»Ce se torej zlomi moč razuma na polju vprašanj po Niču in biti, tedaj
se s tem odloča tudi usoda gospostva ,logike' znotraj filozofije. Ideja
.logike' same se razkroji v vrtincu izvirnejšega vpraševanja.« (Was ist
Metaphysik, str. 36.) »Kar pa se je povsod in vedno že vnaprej zaprlo
zahtevam preračunavanja in kar je vendarle človeku ob vsakem času že
v neki skrivnostni neznanosti bližje kot vsako bivajoče, v katerem nastanja
sebe in svoje namere, lahko včasih uglasi bistvo človeka v neko mišljenje,
katerega resnice ne more zapopasti nobena ,logika'. To mišljenje, katerega
misli ne le da ne računajo, temveč so sploh določene iz tistega, kar je
drugo od bivajočega, imenujemo bistveno mišljenje.« (Was ist Metaphysik,
str. 48—49.) To bistveno mišljenje torej pri Heideggerju ni določeno z
logiko, kot velja to za računajoče in predstavljajoče mišljenje. Logika in
dialektika sta merilo v predstavi j a jočem mišljenju, ne pa več v bistvenem
mišljenju. Meja za to predstavljajoče, gospostvu logike in dialektike pod-
rejeno mišljenje je dvojnost, gibanje v relaciji subjekt-objekt, na katero
je kot pred-stavljanje omejeno. Ne more se prebiti k ENOSTI. To se jasno
kaže ob vprašanju »odnosa« biti in bistva človeka. Predstavljajoče miš-
ljenje ne more drugače, kakor da to pred-stavlja kot dvoje in vmes ne-
kakšen odnos. Omenjeni »odnos« bom kasneje obširneje razložil. Sedaj naj
navedem stavek, ki se tiče tega »odnosa« in ki hkrati omenja dialektiko.
»To prevladujoče spadanje skupaj [Zusammengehören] človeka in biti
trdovratno napačno razumemo, dokler vse predstavljamo v razvrstitvah
98
in posredovanjih pa bodi z dialektiko ah brez nje.« (Identität und Diffe-
renz, str. 23.)
Predstavljajoče mišljenje v okviru logike in dialektike je torej ujeto
v odnos subjekt-objekt. Tako npr. lahko misel: bit pripada bistvu človeka.
pred-stavimo tako, da je eno subjekt drugemu (človek je subjekt, ki mu
bit pripada kot predikat in ki jo obravnava podobno kot vsak drug objekt).
Ce sedaj ono misel obrnemo in rečemo: človek pripada biti, tedaj postane
bit subjekt in človek njen predikat. To pa so znane teze iz metafizike.
Heideggerju je predstavljajoče mišljenje metafizično mišljenje. Ko govori
v svojem pismu »Zur Seinsfrage« o tem »odnosu« bit — človek, jasno
poudarja pomen odkritja pravega izraza (logosa, kot smo ga prej opisali)
za tisto, kar se fenomenološkemu gledanju kaže. kot npr. v našem primeru
»odnos« bit — človek. V vseh pogledih zvest opis tistega, kar se kot
pravi fenomenološki fenomen kaže, pa je zunaj dosega logike in dialek-
tike. »Toda čemu omenjam v pismu o bistvu dovršenega nihilizma te
dolgovezne in abstraktne stvari? Najprej, da bi opozoril, da izreči ,bit'
nikakor ni lažje kot govoriti o Niču; potem pa, da bi ponovno pokazal,
kako neizogibno leži tu vse na pravem govoru, kar pomeni Lògos, bistva
katerega nikoli ne more spoznati logika in dialektika, izvirajoča iz meta-
fizike.« (Zur Seinsfrage, str. 29).
S tem končujem razmišljanje o formalnem pojmu fenomenologije kot
metode. Prostor ne dopušča, da bi poskusil pokazati, kako se ta metoda
razlikuje od drugih metod, npr. dedukcije in indukcije, logične analize in
sinteze, konstrukcijskih metod itd. Zdi se mi, da je za naš namen pogla-
viten odnos fenomenološke metode do logike in dialektike, ki sem ga
skušal globalno orisati.
V nadaljevanju bom obravnaval specifično »aplikacijo« — če je ta
izraz sploh dopusten — Heideggerjeve fenomenološke metode. Ta »apli-
kacija« se imenuje eksistencialna hermenevtika tubiti. Specifični pomen in
značaj fenomenološke deskripcije kot metode eksplikacije biti tistega biva-
jočega, ki je na način tubiti, more biti določen vedno po bistvu biti same.
Specifičnega značaja te metode zato ni mogoče obravnavati ločeno, v neki
formalno-abstraktni obliki. Gre torej za to, da poiščemo tematični predmet
Heideggerjevega mišljenja, tisti fenomen, ki naj ga fenomenološka analiza
pokaže. Fenomen, ki ga je treba najprej in namenoma pokazati, pa je po
Heideggerju tisti, ki ostaja sicer vedno najbolj prikrit, čeprav pripada
tistemu, kar se sicer najčešče kaže.
Omenil sem že, da vidi Heidegger bit bivajočega kot tisto, k čemur
je na poti vsa filozofija. Gre torej za ponovno postavitev vprašanja, kaj
pomeni bit. Toda kje naj iščemo bit? Kamorkoli usmerimo pogled, povsod
naletimo le na bivajoče, nikjer ne bomo našli biti. Kljub temu pa vsi kot
ljudje že vedno živimo v vnaprejšnjem razumevanju biti, vsi nekako že
vnaprej, pred vsako teorijo in prakso razumemo, kaj pomeni besedica JE.
čeprav to predteoretično razumevanje biti ni teoretično tematizirano. Prav
na podlagi tega, ker že smo v razumevanju pomena biti, nam je omogočen
odnos do bivajočega kot odnos. Postavlja se torej vprašanje o pomenu biti.
Odgovarjanje na to vprašanje izhaja iz tega predteoretičnega razumevanja
7.	99
biti in ga skuša izreči. Kako razume to vprašanje tradicionalna, z meta-
fiziko določena filozofija, in kaj je za Heideggerja metafizika, bomo videli
kasneje.
To naše vedno že vnaprejšnje razumevanje tistega, kar bit pomeni,
to predteoretično razumevanje pomena biti je torej osnovni fakt Heideg-
gerjevega mišljenja, tisto, kar se kaže bistvenemu mišljenju in čemur je
treba poiskati ustrezen izraz, kar je treba »spraviti do besede«, kot pravi
Heidegger. To je torej tisto, kar je najbližje in ostaja prav zato najbolj
daleč, najbolj skrito onemu v bivajočem izgubljajočem se odnosu, ki pa
je kot tak šele omogočen s tistim, kar njemu samemu ostaja prikrito.
»Pomen biti nam mora biti zato že na neki način dostopen. Omenili smo:
zmeraj se že gibljemo v nekem razumevanju biti [Seinsverständnis]. Iz
njega raste izrecno vprašanje po pomenu biti in tendenca, da bi postalo
[to razumevanje] ркзјет. ... To povprečno in nedoločno razumevanje biti
je fakt. Naj to razumevanje biti še tako omahuje in se razblinja ter giblje
trdo na meji golega poznanja besed [Wortkenntnis] — ta nedoločnost
vedno že danega razumevanja biti je sama pozitiven fenomen, ki ga je
treba pojasniti.« (S. u. Z., str. 5.) Ker smo torej kot ljudje že vedno v tem
razumevanju biti, ker gre tu prav za nas vse, pomeni to: človek vedno že
razume pomen biti, človek se vedno že drži in zadržuje v tem razumevanju
biti. Ker smo rekli, da brez razumevanja pomena besedice JE, brez raz-
umevanja pomena biti, brez nenehnega bivanja v tem razumevanju ni
nobenega odnosa do bivajočega kot odnosa, pomeni to, da je človekovo
zadrževanje v pomenu biti njegova najosnovnejša dimenzija, v kateri na-
haja sebe v »odnosu« do biti. Za označitev te najosnovnejše človekove
dimenzije, ki je pojmovana kot »bistvo« človeka (saj smo rekli, da brez
te dimenzije ni nobenega odnosa do bivajočega) je uporabljen izraz tubit
(Dasein). Tubit je torej horizont »odnosa« do biti (tu-bit) kot tistega vna-
prejšnjega razumevanja pomena biti. »Bistvo«* tubiti je torej ek-sistiranje
v pomenu biti, to je ek-sistentno »bistvo-« človeka, ki pripada samó človeku
kot človeku. Ek-sistenca pomeni torej nenehno prebivanje v tubiti kot
»odnosu« do biti. Ker je tubit horizont pomena biti, more po Heideggerju
tematizacija ek-sistencialnih struktur tubiti odpreti tisto območje, v ka-
terem se vprašanje pomena biti šele prav zastavlja. Tematizacija eksisten-
cialnih struktur tubiti poteka kot eksistencialna hermenevtika tubiti. To
pomeni, da je eksistencialna hermenevtika tubiti priprava za vpra-
šanje o pomenu biti, sproščanje horizonta, v katerem se vprašanje pomena
biti sploh šele more zastavljati. S tem pa je najdeno tisto eksemplarično
bivajoče, ki je lahko vodilo vprašanja o pomenu biti. Tubit namreč vedno
že nekako razume sebe v svoji biti. To je tisto razumevanje pomena biti.
v katerem kot ljudje vedno že smo. Eksistencialna analitika tubiti odpira
horizont vprašanja o pomenu biti zato, ker je to bivajoče (tubit) sámo
pričujoče v biti. Ko eksplicira svojo bit, odpira s tem pogled v pomen
biti. Prednost ima to bivajoče (tubit) zato. ker se more presvetliti v svoji
* »Bistvo« — »Wesen« — tu ne pomeni essentiae. Heidegger misli »Wesen«
iz »Sein«. »Bistvo« pomeni tedaj »bitstvo«.
100
biti. To bivajoče, ki smo vedno že mi sami, je tubit, to je táko bivajoče,
ki je na način tubiti, »Izdelava vprašanja biti torej pomeni: napraviti
neko bivajoče — vprašujočega — prozorno v njegovi biti. Vpraševanje
tega vprašanja je kot modus biti nekega bivajočega sámo bistveno dolo-
čeno po tistem, po čemer se v njem vprašuje — po biti. To bivajoče, katero
smo vsakokrat mi sami, in ki ima med drugim bitno možnost vpraševanja,
bomo terminološko zapopadli kot tubit [Dasein], .. . Bistvena prizadetost
tega vprašanja od njegovega Vprašanega spada k najbolj lastnemu po-
menu vprašanja biti.« (S. u. Z., str. 7, 8.) Tubit ne razume le svoje biti.
temveč tudi bit vsega drugega bivajočega. V tem pomenu je ontično-onto-
loški pogoj vseh ontologij. Zato lahko eksistencialna analitika tubiti velja
kot »fundamentalna ontologija«. Eksistencialna analitika biti tistega biva-
jočega, ki je na način tubiti, pa zahteva poseben prijem, način dostopa in
tega smo imenovali eksistencialna hermenevtika. Beseda hermenevtika je
grškega izvora, hermeneutikè téhne, in pomeni spretnost tolmačenja. Mogli
bi reči, da je to način razlaganja nečesa iz njega samega tako, da postane
to drugemu dostopno tako kot tistemu, ki razlaga. Razlagajoči je tedaj
medij, ki se v to sam izroča, in ki naredi nekaj vidno, kar je sicer prikrito.
V našem primeru to pomeni, da mora biti način dostopa in razlage v
eksistencialni analitiki tubiti izbran tako, da se to bivajoče sámo pokaže
iz sebe táko, kot se najčešće nahaja v svoji vsakdanjosti. Eksistencialna
hermenevtika bi bil tedaj tak dostop k eksistencialnim strukturam tubiti,
ki kot opis teh struktur dopušča in omogoča, da se te strukture izločijo
in postanejo v tem opisu in po njem dostopne drugim; in sicer strukture
povprečne vsakdanje tubiti, tiste ki smo mi sami najčešče, o kateri more
vsak reči: tako jaz sem. Pri tem nikakor ne gre za »jaz«, za »subjekt«,
temveč za SEM. Tega so v vsej prejšnji ontologiji takoj preskočili, na-
mesto njega pa so eksplicirali célo shematiko subjekta. To je npr. celotna
struktura transcendentalnega subjekta, oziroma subjektivitete* subjekta
pri Kantu. Razvita polnost Heglovega absolutnega duha je dialektično
razvijajoča se shematika subjektivitete jaza, subjekta, oziroma duha. Ob-
ravnavanje subjektivitete subjekta se začenja pri Descartesu, ker je od
njega naprej subiectum primum philosophicum. V nasprotju s tem torej
Heideggerju ne gre več za subjekt, jaz, tudi ne za subjektiviteto subjekta,
temveč za bit subjekta: Heidegger se ustavlja pri Descartesovem SUM (po
naše SEM) v njegovem temeljnem stavku: ego cogito ergo sum (mislim,
torej sem). Misleci po Descartesu so se gibali v okviru ego cogito; to velja
tudi še za Husserla, kolikor obravnava čiste kogitacije in čisti jaz, čeprav
ta jaz pri Husserlu ni več tog, nespremenljiv in vnaprej dan. kot npr. pri
Kantu ali tudi pri Heglu, temveč je izrazito prožen. Heideggerjeva eksi-
stencialna analitika kot hermenevtika eksistencialnih struktur tubiti pa
kaže »ontološke« strukture tega SUM (biti tubiti) in sicer najprej tistega
vsakdanjega povprečnega modusa SUM. Te »ontološke« eksistencialne
strukture se imenujejo »eksistenciali«. S tem hoče Heidegger jasno in do-
* Subjektiviteta subjekta je shematika subjekta, je celotna strukturiranost
subjekta.
101
ločno poudariti, da tu ne gre za ontične strukture kakega bivajočega (če-
prav je to bivajoče subjekt), da ne gre za ugotavljanje kakih občih onto-
loških lastnosti bivajočega kakršne koli vrste, ki so vedno kategorije,
temveč prav za »ontološke«, ali bolje »fundamentalno-ontološke« eksisten-
cialne strukture onega SUM kot biti tubiti. Iz tega je morda mogoče
jasneje sprevideti, da eksplikacija eksistencialnih struktur vsakdanje pov-
prečne tubiti nima nobenega odtenka kakega vrednotenja te povprečne
tubiti. Načini, modusi tega Descartovega SEM, torej biti tistega bivajočega,
ki JE na način tubiti, so tisto, kar prinaša eksistencialna analitika tubiti
in kar je metafizika od Descartesa naprej vedno preskočila, ker v okviru
njenega vpraševanja in njenega načina mišljenja sploh ni moglo biti vpra-
šano, kaj šele tematizirano. Ker metafizika ni mogla priti v horizont
tematizacije tubiti, zato tudi ni mogla priti do vprašanja o pomenu biti.
Mogli bi reči tudi narobe: ker se ni vpraševala o pomenu biti, zato tudi ni
prišla do tematizacije biti tubiti.
S tem je orisan tematični predmet S. u. Z., ki je analitika eksisten-
cialnih struktur tubiti, kot sproščanje horizonta vpraševanja o pomenu
hiti in ki se tu pojmuje kot »fundamentalna ontologija«. Eksistencialne
strukture tubiti imenuje Heidegger tudi transcendentalne prastrukture
končnosti tubiti v človeku. K tem prastrukturam je usmerjen tok eksisten-
cialne »ontologije«, zastavljen z eksistencialno analizo povprečne vsak-
dajnosti. (Glej Heidegger: Kant und das roblem der Metaphysik, §43.)
Izraz »fundamentalna ontologija« pa more zavajati v zmoto. O tem Heideg-
ger često govori: »Zato vpraševanje nazaj v to skrito — če gledamo iz
metafizike — išče fundament za ontologijo. Postopek v razpravi ,Bit in
čas' (str. 13) se zato imenuje ,fundamentalna ontologija'. Vendar se to
ime, kot vsako ime v tem primeru, kaj kmalu izkaže kot neprimerno. Ce
mislimo iz metafizike, pove sicer nekaj pravilnega; toda prav zaradi tega
zavaja v zmoto; . . . Imenu ,fundamentalna ontologija' je namreč blizu
mnenje, da je mišljenje, ki skuša misliti resnico biti, ne pa le resnico
bivajočega, kot vsaka ontologija, tudi sámo kot fundamentalna ontologija
.še neka vrsta ontologije. Toda mišljenje na resnico biti je kot sestop v
temelj metafizike že s prvim korakom zapustilo področje vsake ontologije.«
(Was ist Metaphysik, str. 21.) Ta misel je zelo pomembna za razumevanje
razlike med Husserlom in Heideggerjem. Iz osnove te misli tudi pišem
izraza »ontologija-- in »fundamentalna ontologija- v narekovajih vedno
takrat, ko je treba z njima označiti eksistencialno analitiko tubiti kot
esplikacijo vsakdanjih povprečnih struktur onega SUM. ki se odpira kot
horizont vprašanja o pomenu biti. S tem narekovajem je nakazana vsa
razlika, ne le med Heideggerjem in Husserlom. temveč razlika med Hei-
deggerjem in celotno z metafiziko določeno, tradicionalno filozofijo. Prav
zato, ker gre za eksistencialne strukture onega SUM kot biti tubiti, ne gre
več za strukture BIVAJOČEGA. Za vsako ontologijo kot táko pa je
bistveno, da ji gre za strukture BIVAJOČEGA — bodisi v celoti, ali naj-
višjega oziroma prvega bivajočega. Prav zato Heideggerjevo mišljenje že
s prvim korakom zapušča horizont ontologije. Ker je tako, je treba sle-
herno Heideggerjevo misel premisliti iz te osnove, iz BITI bivajočega, ne
102
pa zgolj bivajočega. To omenja Heidegger v Pismu o humanizmu, ko go-
vori o »fundamentalni ontologiji«. »Medtem sem sprevidel, da so morala
prav ta imena neposredno in neizogibno zavajati v zmoto. Zakaj teh imen
in njim prirejenega pojmovnega jezika bralci niso zopet premislili iz stvari,
ki jo je treba premisliti, temveč je bila ta stvar predstavljena iz imen,
zadržanih v njihovem običajnem pomenu.« (Brief über den »Humanismus«,
s. 110.) Vse to navajam zato, ker se mi zdi, da se te zmote ponavljajo še
danes, kar lahko onemogoči sleherni dialog s Heideggerjevo mislijo.
Z orisom tematičnega predmeta S. u. Z. je nakazana glavna vsebina
tega temeljnega Heideggerjevega dela. V obravnavanje Heideggerjeve iz-
peljave eksistencialne analitike tubiti in v obravnavanje eksistencialnih
struktur ek-sistence — eksistencialov — se ne bi posebej spuščal. Eksisten-
cialov se bom dotaknil samo tam, kjer bo to potrebno za razumevanje
uvodoma nakazane in v nadaljevanju obravnavane problematike.
Naj ponovno poudarim tisto, kar sem že nekajkrat omenil, ker je
bistvenega pomena za razumevanje celotne Heideggerjeve misli. Eksisten-
cialna hermenevtika kot analitika eksistencialnih struktur tubiti je PRI-
PRAVA ZA VPRAŠANJE O POMENU BITI, sproščanje horizonta, v ka-
terem se vprašanje o pomenu biti sploh šele more postavljati. Njen pri-
marni namen torej ni usmerjen v nekakšno novo »eksistencialistično«
interpretacijo človeka in njegovih »notranjih« subjektivnih eksistenčnih
(ontičnih) struktur. Se manj je njen namen kaka antropologija, pa če jo
razumemo še tako filozofsko. Primarni namen analitike tubiti tudi ni
humanizem v katerem koli pomenu humanizma, ker je vsak humanizem
metafizično določen. Prav tako ta analitika za Heidegger]a ni v katerem
koli primaren pomenu vrednotenje takih ali drugačnih modusov tubiti,
kot se često govori ob Heidegger]evih interpretacijah »povprečne vsak-
danje eksistencialne strukture« tubiti in stanja brezosebnega »man«* na-
sproti »avtentični eksistenci«. Seveda pa te Heideggerjeve »fundamen-
talne ontologije« tudi ne moremo obravnavati kot nekakšno utemeljitev
regionalnih ontologij in s tem utemeljitev znanosti tako, kakor da ta »fun-
damentalna ontologija« s svojim zasnavljanjem kategorij predmetnosti
oziroma stvar-nosti sploh omogoča delo regionalnih (materialnih) ontologij
in te potem naprej raziskovalno delo posameznih znanosti, kot smo rekli,
da hoče to biti Husserlova formalna ontologija kot »prva« filozofija.
Heideggerju nikakor ne gre več za utemeljevanje znanosti v tem pomenu,
ker je to opustil že s prvim korakom: z zastavljanjem vprašanja o pomenu
biti. V tem je bistvena razlika med Heidegger jem in Husserlom. To je
Heidegger tudi sam povedal, ko je govoril o težavah mišljenja biti. »Ta
govor [ki prinaša do besede resnico biti] se še sam popači, kolikor se mu
ne posreči, da bi se trdno držal bistvene pomoči fenomenološkega gle-
danja in vendar opustil neprimerno namerjenost na ,znanost' in ,razisko-
vanje'.« (Brief über den »Humanismus«, s. 110.) Očitno ima Heidegger tu
V mislih Husserla.
* Po naše »se«, ki ga rabimo npr. v zvezah: »tako se dela«, »tako se oblači^-
itd. Označuje neke vrste »anonimnost«.
103
Ce gledamo torej na Heideggerjevo misel s katerega koli takega ali
podobnega »aspekta«, nujno zgrešimo pravo razumevanje celotnega Hei-
deggerjevega mišljenja. Primarni, vsako posamezno misel S. u. Z. kot
eksistencialne analitike tubiti prežemajoči namen je sprostitev horizonta
za vprašanje o pomenu biti, odpiranje fundamenta vsakega vpraševanja
po biti. »Analitika tubiti mora biti torej prva skrb vprašanja po biti.«
(S. u. Z., s. 16.) »Na ta način zapopadena analitika tubiti se popolnoma
orientira na izdelavo vprašanja biti, ki vodi to nalogo.« (S. u. Z., s. 17.)
Vsa analitika je zastavljena in izvedena samó iz tega primarnega namena.
Iz tega je jasno, zakaj Heidegger noče biti eksistencialist, ki bi mu bil
primarni namen analiza eksistence. Noče biti zato, ker je njegov primarni
namen tematizacija pomena biti. Prav zato ■— strogo vzeto — tudi ne more
veljati za »eksistencialnega filozofa« oziroma »ustanovitelja eksistencialne
filozofije«. Se več: ker je filozofija že od Platona in Aristotela naprej dolo-
čena z metafiziko, se Heidegger izogiba celo imenu »filozof« in se ima za
misleca biti. Uvrščanje Heideggerjeve misli v nekakšen »enotni tok eksi-
stencializma«, ki naj bi imel svoje zvrsti, kot npr. »teistični in ateistični« ali
pa eksistencializem v pravem pomenu« (Sartrov), »eksistencialna filozo-
fija« (Heidegger) in »filozofija eksistence« (Jaspers), so pavšalne šolske raz-
poreditve, ki se lahko ohranijO' le kot historična konvenca za orientacijo,
nimajo pa globljega pomena. Najdemo pa tudi interpretacije Heideggerjeve
misli, ki izhajajo iz domneve, da je eksistencialna analitika tubiti kot bistva
človeka neka vrsta tradicionalno pojmovane antropologije. Taka je npr.
interpretacija Heideggerja v Windelbandovi Zgcdovini (knjiga II. dodatek
H. Heimsoetha str. 302), ki ga obravnava izključno kot antropologa pod
pretežnim vplivom Keirkegaarda in Nietzscheja. Poudarjen je samó »as-
pekt« eksistencialne analitike (dozdevno »antropološki aspekt«), popolno-
ma pa je izpuščen osnovni Heideggerjev namen te analitike. V varljivi
luči te antropološke interpretacije eksistencialne analitike (S. u. Z.) se se-
veda poznejša Heidegger jeva dela (po letu 1930) pokažejo kot različna glede
na prejšnja dela. Zato se je pričelo govoriti o dveh miselnih fazah pri
Heideggerju. V prvi naj bi bil baje iskal bit v človeku, v njegovi »subjekti-
viteti«, v analizi te človekove »notranjosti«; od tega pa naj bi se bil
kasneje, v svoji »drugi fazi«, po nekakšnem »preobratu«, oziroma »spo-
znanju«, da v tej smeri ne more naprej, odvrnil in pričel iskati bit nekje
v »objektiviteti«, svoja prizadevanja in faze S. u, Z. pa bi bil v tej skon-
struirani »drugi fazi« nekako opustil. Menim, da kakih faz te vrste ni
v Heideggerjevi misli. Govorjenje o »fazah« in o »preobratu« v tem po-
menu je le konstrukcija, nastala brez upoštevanja osnovne intence Heideg-
gerjeve misli, ki jo je čutiti v vseh delih. Sam je to posebej poudaril v
»Pismu o humanizmu«, ko pravi, da čez S. u. Z. mišljenje do danes še ni
prišlo. Faza je torej mišljenje v S. u. Z. samó toliko, kolikor je polaganje
temelja, samó kolikor je odpiranje horizonta vsega nadaljnjega dela v
smeri k tematizaciji resnice, tj. smisla biti. Upoštevanje tega se mi zdi
bistveno za sleherni smiseln, posebno pa še kritičen dialog s Heideggerjevo
mislijo.
104
Vendar pa sam Heidegger govori o nekem preobratu, (Kehre), v svoji
razpravi »Vom Wesen der Wahrheit« (napisani leta 1930), pa tudi v spisu
»Die Technik und die Kehre« (napisani leta 1950). Kaj misli Heidegger z
izrazom »Kehre«, je treba ugotoviti iz celotne njegove misli. Vprašati se
moramo, ali gre za preobrat Heideggerjeve misli kot nekaj subjektivno
psihološkega; kot nekakšno subjektivno spoznanje, zaradi katerega je po-
trebna revizija vseh njegovih prejšnjih misli, ali pa misli Heidegger s tem
nekaj popolnoma drugega. Omenil sem že, da za take miselne faze pri
Heideggerju ne gre. Na kaj s tem preobratom (Kehre) misli, nam je pove-
dal Heidegger sam: »Vprašanje po bistvu resnice dobi svoj odgovor v
stavku ; bistvo resnice je resnica bistva. . . . Stavek ni dialektičen. To sploh
ni več stavek v smislu kake izjave. Odgovor na vprašanje po bistvu res-
nice je rèk nekega preobrata [Kehre] v zgodovini bitja [Seyns]«. (Vom
Wesen der Wahrheit, s. 26.) »Morda že stojimo v naprej vrženi senci pri-
hoda tega preobrata. Kdaj in kako se bo usodno dogodil, ne ve nihče.«
(Die Technik und die Kehre, s. 40—41.) Iz obeh odlomkov sledi, da ne gre
za »preobrat« Heideggerjevega mišljenja, katerega bi nam bil sam samo-
kritično sporočil, temveč gre za to, da Heidegger celotno svojo misel res-
nice biti razume kot zgodovinsko usodno uglašeno po biti sámi, kot stanje
v »vnaprej vrženi senci (ali pa svetlobi) prihoda tega preobrata« (Kehre)
v resnici biti. To pa s »fazami« Heideggerjevega mišljenja nima nobene
zveze.
Besedo »Seyn«, ki sem jo prevedel z »bitje«, je uporabil Heidegger
kot označbo prevladujočega razlikovanja biti in bivajočega (bitje kot »ce-
lota bivajočega«). »Vprašanje po resnici bistva razume bistvo verbalno in
misli s to besedo — ostajajoč še znotraj metafizičnega predstavljanja —
bitje [Seyn] kot vladajočo razliko biti in bivajočega. .. . Odgovor na
vprašanje po bistvu resnice, je rèk nekega preobrata zgodovine bitja
[Seyns]. Ker sodi k njemu [bitju] razsvetljujoče skrivanje [lichtendens Ber-
gen], se kaže bitje prvotno v luči skrivajočega izmikanja [verbergenden
Entzugs]. Ime te razsvetljave je alétheia.« (Vom Wesen der Wahrheit, s. 26.)
Ker smo rekli, da označuje izraz bitje (Seyn) prevladujočo razliko biti in
bivajočega, mišljeno še iz metafizike, pomeni to, da se je razlika bit —
bivajoče v vsej metafizično določeni filozofiji prikrivala in se torej kazala
kot to prikrivajoče izmikanje, kazala se je kot razlika v luči tega prikrivajo-
čega izmikanja. V Heideggerjevi misli se to prikrivajoče izmikanje razlike
bit — bivajoče kaže kot táko, torej kot prikrivajoče izmikanje in s tem stopa
razlika bit — bivajoče iz svoje dolge izmaknjenosti. To pa je razumeti kot
preobrat (Kehre) v zgodovini bitja (Seyns). Vladajoča razlika bit — biva-
joče v metafiziki pa je vedno le razlika med bivajočim in bivajočim v ce-
loti, ali pa med bivajočim in najbolj bivajočim oziroma »prvim« bivajočim.
Bit razume metafizika lahko le kot bivajočost bivajočega ali kot bivajoče
v celoti. To pa je po Heideggerju onto-teološko bistvo metafizike. Tako
torej vedno le bivajoče prevzame vlogo biti. Prav to pa pomeni prikriva-
joče izmikanje razlike bit — bivajoče. Ko govori Heidegger o Aristotelu,
o tem. kaj njemu pomeni bit bivajočega kot tisto, kar išče filozofija, pravi
med drugim: »Aristoteles to pove, ko imenuje prötai archai kai aitiai. To
105
prevajamo: .prva počela [Gründe] in vzroki' — namreč bivajočega. Prva
počela in vzroki so potemtakem bit bivajočega. Po poltretjem tisočletju
bi bil že čas razmisliti o tem, kaj neki ima opraviti bit bivajočega z nečim
takim, kot sta ,počelo' in ,vzrok'. V katerem pomenu je mišljena bit, da je
nekaj takega, kot sta ,počelo' in ,vzrok', zmožna izoblikovati in vzeti nase
obstoj-biti bivajočega [seiend-Sein des Seienden]?« (Was ist das — die
Philosophie, s. 26/27.) V tem torej, da se je bit bivajočega pokazala Aristo-
telu kot prva počela in vzroki vsega bivajočega, vidi Heidegger to prikri-
vajoče izmikanje razlike bit — bivajoče, kot se kaže pri Aristotelu. V vsej
zgodovini filozofije, določene po metafiziki, prevzema neko tako ali dru-
gače določeno bivajoče vlogo biti.
Omenil sem že »odnos« bit — bistvo človeka, ki more biti v okvirih
metafizičnega, tj. predstavljajočega, tj. logiki in dialektiki podvrženega
mišljenja, pred-stavljen samo kot neka dvojnost in vmes nekakšen odnos.
Ta »odnos« se temu mišljenju kaže bodisi tako, da je eno drugemu predi-
kat (bit predikat človeka; človek predikat biti), ali pa kot dialektični sem-
in-tja med obema. Cez to dvojnost do izvirne ENOSTI tega »obojega« se
metafizično mišljenje ne more prebiti. Podobno, le da narobe, velja tudi za
diferenco bit — bivajoče.
Kaj naj pravzaprav mislimo, kadar govorimo o biti bivajočega? Rekli
smo, da kot ljudje brez teorij vsi nekako razumemo pomen biti, pomen
tistega, kar pomeni besedica JE. To predteoretično razumevanje pomena
biti je Heideggerju celo osnovni fakt, iz katerega se zastavlja vprašanje
izrecne tematizacije pomena biti. Ko govori o biti bivajočega, misli s tem
prisotnost prisotnega. Kot bivajoči ljudje namreč vedno nahajamo sebe
sredi drugih bivajočih stvari. Te obdajajoče nas stvari, in mi sami sredi
med njimi, prav tako neko bivajoče, so tu prisotne. Vse to je torej to
prisotno. To, da vse to prisotno tu JE, pomeni prisotnost tega prisotnega,
oziroma bit bivajočega. Tako so npr. že Grki razumeli bit. Beseda to ti én
eìnai pomeni: »kar je vedno že bilo«, to pa je mišljeno iz sedanjosti, torej
kot prisotnost. Vse metafazične razlage bivajočega v celoti, oziroma najbolj
bivajočega bivajočega (»prvega« bivajočega), od Platonovih idej in Aristo-
telove čiste forme, pa do Nietzsche j evega večnega vračanja enakega, so za-
snovane na času, kajti v prisotnosti vlada čas. Bog ali pa materija, oboje
kot metafizična »bit«, sta bila mišljena kot večna ali kot neuničljiva. To
pa je mogoče pojmovati le iz prisostvovanja v sedanjosti, torej iz časa.
»Zgodovino biti v epohi metafizike obvladuje nemišljeno bistvo časa.«
(Was ist Metaphysik?, s. 18.) »Oni einai« pa pomeni: prisostvovati [anwe-
sen]. Bistvo tega prisostvovanja je globoko zakrito v začetnih imenih biti.
Za nas pa pomeni einai in ousia kct par- in apusia, predvsem tole: v pri-
sostvovanju vlada skrito in nemišljeno sedanjost in trajanje, biva čas.
Bit kot taka je torej neskrita iz časa. Tako opozarja čas na neskritost.
tj. na resnico biti.« (Was ist Metaphysik«, s. 17.) Naslov Heideggerjevega
temeljnega dela »Bit in čas«, sloni zato na tej zasnovanosti biti na času.
Prav oni IN V naslovu izraža temeljni problem vprašanja o pomenu biti.
kot pravi Heidegger sam. K temu se bomo vrnili kasneje. (Glej: »Kant
106
und das Problem der Metaphysik« § 44). Sedaj nam gre predvsem za vpra-
šanje biti bivajočega v njuni diferenci in edinstvu.
Ce pomeni Heideggerju bit bivajočega prisotnost prisotnega in smo
mi sami, kot neko bivajoče, vedno že deležni te prisotnosti, torej biti,
potem je jasno, da bit ne pomeni kake ločene, sáme zase obstoječe po-
sebnosti. ki bi jo mogli srečati kje zunaj ali poleg bivajočega. Prav tako
bistvo biti ni vezano na bistvo človeka le včasih, temveč vedno spadata
skupaj »sta« ENO. Bit je vedno bit bivajočega. Ko pa skušamo misliti bit
in bivajoče, nas privajeni način mišljenja sili v to, da diferenco bit bivajo-
čega spreminjamo v relacijo: »Primemo mislimo bit samó, če jo mislimo
v diferenci z bivajočim in bivajoče v diferenci z bitjo. Samo tako to dife-
renco posebej zagledamo. Ce si jo poskusimo predstavljati, se pustimo
kmalu zavesti, da dojemamo to diferenco kot neko relacijo, ki jo je naše
predstavljanje dodalo biti in bivajočemu. S tem ponižujemo to diferenco
v distinkcijo, v tvorbo našega razuma. Toda denimo, da je ta diferenca do-
datek na.šega predstavljanja, tedaj nastane vprašnje: čćmu pa dodatek?
Odgovorimo: bivajočemu. Dobro. Toda kaj pomeni to ,bivajoče'? Kaj po-
meni drugega kot táko. ki je? Takó prinašamo dozdevni dodatek, pred-
stavo o tej diferenci, k biti. Toda .bit' pomeni samo: bit, da bivajoče je.
Tam, kamor naj bi ta dodatek prinesli, vedno že nahajamo bivajoče in bit
v njuni diferenci.« (Identität und Differenz, s. 59—60.) To pomeni, da
mišljenje ne more do biti posebej in do bivajočega posebej, da to oboje v
tej predstavljeni razdvojenosti ni »stvar« mišljenja, temveč je »stvar«
mišljenja oboje hkrati v diferenci, ne pa v relaciji kot distinkciji pred-
stavljajočega mišljenja. »Stvar« mišljenja je torej za Heideggerja diferenca,
ki jo izraža genitiv hit bivajočega (prav tako pa tudi genitiv bivajoče biti).
Gre torej za to diferenco kot diferenco. Bit in bivajoče se odpira šele iz
te diference. V metafiziki ostaja ta diferenca skrita. Heidegger govori o
pozabi diference bit bivajočega v metafiziki. Da pa bi prišli do te dife-
rence, iz katere se odpira takó bit kakor bivajoče, je potrebno zapustiti
metafiziko kot zgodovino pozabe diference hit bivajočega. Zapuščanje me-
tafizike pa imenuje Heidegger »korak nazaj«, oziroma »sestop v temelj
metafizike«. Pozaba diference bit bivajočega, ki jo misli Heidegger, je pri-
kritost in pripada tej diferenci tako kot diferenca prikritosti. Pozaba kot
prikritost je mišljena iz pomena léthe. Tako določena pozaba diference
oziroma pozaba biti očitno nima nobene zveze s psihološko pozabljivostjo.
Korak nazaj v temelj določa celotni odnos do zgodovine filozofije, ki ga
Heidegger ponekod označuje z besedo »destrukcija«. »Kolikor določa ta
korak nazaj značaj našega pogovora z godo vino zahodnega mišljenja, vodi
to mišljenje na določen način ven iz tistega, kar je filozofija doslej mislila.«
(Identität und Differenz, s, 46,) »Diferenca bivajočega in biti je področje
[Bezirk], na katerem more metafizika, tj, zahodno mišljenje v vsem svojem
bistvu, biti to, kar je. Korak nazaj se giblje zato iz metafizike v bistvo
metafizike,« (Identität und Differenz, s, 47,) Vidimo torej: kot je bilo po-
trebno zapustiti horizont metafizičnega mišljenja (logike in dialektike), da
bi prišli od predstavljene »dvojnosti« biti in bistva človeka do ENO-
107
STI »obojega«, prav tako je treba zapustiti metafiziko, če liočemo zagle-
dati diferenco bit bivajočega.
»Odnos« bit — bistvo človeka je Heidegger terminološko zapopadel kot
ek-sistentno tubit (Dasein). Z analitiko eksistencialnih struktur tubiti eks-
plicira Heidegger torej ta »odnos«. Bistvo tubiti je torej ta »odnos«. Hei-
degger ga razume kot ek-sistenco, ki pa s tradicionalnim pomenom »exi-
stentia- nima nobene zveze. Analitika izpostavlja povezanost »ontoloških«
struktur ek-sistence. Povezanost teh struktur se imenuje eksistencialiteta
in nima eksistenčnega, temveč eksistencialni značaj. Ker je bistvo tubiti
eksistenca, razume tubit sebe le iz eksistence. Analitika eksistencialnih
struktur eksistence kot bistva tubiti torej mora zapustiti metafizično do-
ločeno mišljenje, podvrženo logiki ali dialektiki. S tem pa prestopa za me-
tafiziko sámo neprekoračljivo dvojnost predstavljanja bistva človeka (du-
alizem človeka). O tem »odnosu« govori Heidegger v svojem pismu »Zur
Seinsfrage«: »Zato vprašamo sedaj primerneje, ali je ,bit' nekaj zase in ali
se poleg tega in le včasih daje [izroča] tudi človeku. ... Ce dovolj pazimo
na dajanje in odvračanje biti, ju seveda nikoli ne moremo predstavljati,
kot da le kdaj pa kdaj in za trenutek zadevata človeka. Nasprotno, člo-
veško bistvo temelji na tem, da vedno tako ali drugače traja in prebiva
v tem dajanju in odvračanju. O .biti sami' povemo vedno premalo, če izre-
kajoč ,bit' izpustimo pre-bivanje v človeškem bivanju in s tem spregle-
damo, da to bivanje ,bit' sámo soizpolnjuje. [.....wen wir, »das Sein« sa-
gend, das An-wesen zum Menschenwesen auslassen und dadurch verken-
nen, daß dieses Wesen selbst »das Sein« mitausmacht.] Tudi o človeku
povemo vedno premalo, če izrekajoč .bit' (ne človeškost), postavimo člo-
veka zase in sedaj to tako postavljeno šele spravljamo v odnos do ,biti'.
Povemo pa tudi preveč, če menimo bit kot to vseobsežno in predstavljamo
pri tem človeka samó kot neko posebno bivajoče med drugimi (rastlina,
žival), ter nato oboje spravljamo v zvezo; že v človeškem bistvu namreč
leži zveza in nastanjenost v tistem, kar je po tej zvezi in nastanjenosti —
nastanjenosti kot uporabi — določeno kot .bit' in tako vzeto svojemu
dozdevnemu .po sebi in zase'. [.. .; denn schon im Menschenwesen liegt die
Beziehung zu dem. was durch den Bezung. das Beizehen im Sienne des
Brauchens, als »Sein« bestimmt und so seinem vermeitlichen »an und für
sich« entnomen ist.] Govor o ,biti' preganja predstavljanje iz ene zadrege
v drugo, ne da bi se hotel pokazati izvir te nepomogljivosti. ... Vprašanje
po odnosu teh dveh [biti in bistva človeka] se je razkrilo kot nezadostno,
ker nikoli ne dospe na področje tistega, kar bi želelo izprašati. Zares tedaj
niti ne moremo več reči ,bit' in .človek' ,sta' isto v tem. da spadata skupaj;
kajti ko tako rečemo, dopuščamo še vedno obema, da sta za sebe.« (Zur
Seinsfrage, s. 28—28.) V tem je torej težava mišljenja »odnosa« bit —
bistvo človeka. Težava je v »privajenosti« našega pred-stavljanja, ki se
more gibati le v dvojnostih. Prav zato je težavno tudi razumevanje Heideg-
gerjeve misli, ki se na videz giblje v dvojnostih. Tak videz je na primer
orisani »odnos« biti in človeka. Ta »odnos« je ek-sistenca kot bistvo tubiti
človeka. Zato mera analitika eksistencialnih struktur tubiti, dana v S. u. Z.
kot priprava za vprašanje o pomenu biti. uporabljati jezik, ki je vseskoz
108
določen z metafiziko, čeprav tisto, kar je v tem izrečeno, prestopa okvire
metafizike. Rekli smo namreč, da tematizira Heidegger oni SUM iz osnov-
nega Descartesovega stavka ego cogito ergo sum. Torej tematizira tisto,
kar v metafiziki sploh ni moglo postati téma: bit tubiti. Tubit pa smo
rekli, da mu pomeni bistvo človeka, torej neko bivajoče. Tudi tu gre torej
za diferenco bit bivajočega (ki jo nakazuje genitiv »bivajočega«). Tudi
esplikacija tega »odnosa« je torej v osnovi »vpogled« v to diferenco. Tako
moramo sedaj sprevideti, da je diferenca bit bivajočega najosnovnejši
Heideggerjev »vpogled«,* ki mu omogoča premagati metafiziko, to pomeni
prekoračiti dualizem pojmovanja bistva človeka, ki ima v celotni metafi-
zično določeni zgodovini filozofije enotno strukturo: animal — rationale;
pomeni dalje premagati sleherno filozofsko antropologijo in humanizem
ter s tem antropocentrizem. »Vso antropologijo vodi predstava človeka kot
živega bitja. Takó filozofska kakor znanstvena antropologija pri oprede-
litvi človeka pravzaprav ne izhaja iz bistva človeka.« (Was heißt Denken,
s. 95—96.) »Vpogled« v to zgodovinsko diferenco mu dalje omogoča de-
strukcijo otrple tradicije kot prevladujočega načina obravnavanja zgo-
dovine ontologije; destrukcijo kot razstavljanje uhojenih in običajnih
predstav o ontologiji ter izpostavljanje izvirnega zgodovinskega izro-
čanja biti v metafiziki, najdenega v tem razstavljanju. Iz te diference
je mogel Heidegger zapustiti pojmovanje sveta zasnovano na ekstenzio-
naliteti, kakor tudi na spremembah znotrajsvetnega bivajočega zasnovano
pojmovanje časa in zgodovine. Z eno besedo: diferenca bit bivajočega je
najosnovnejši, vse Heideggerjevo mišljenje omogočujoči »vpogled«. Hei-
degger sam ga pojmuje kot zgodovinsko-usodni preobrat (Kehre) v zgo-
dovini biti, ki se danes izroča mišljenju. Zato tudi pravi, da je prehod od
vprašanja po bistvu resnice k vprašanju po resnici bistva kot diferenci
bit bivajočega, SAGA preobrata (Kehre) v zgodovini te diference. Ta pre-
obrat misli Heidegger kot preobrat pozabljenosti biti v varovanje bistva
biti (tj. resnice biti). Tu smo v središču Heideggerjeve misli. Do tega,
da je bistvo resnice resnica diference bit bivajočega, kar je razumeti
kot preobrat v zgodovini te diference, Heidegger ni prišel šele v razpravi
Vem Hesen der Wahrheit, temveč je že prvi korak v S. u. Z. storjen iz
»vpogleda« v to diferenco: »Ali imamo danes odgovor na vprašanje, kaj
pravzaprav menimo z besedo ,bivajoč' [.seiend']? Nikakor. In tako velja
ponovno zastaviti vprašanje po smislu biti. Smo mar danes tudi le v
zadregi, da ne bi izraza ,bit' razumeli? Nikakor. In tako velja predvsem
zopet prebuditi razumevanje za pomen tega vprašanja. Konkretna izdelava
vprašanja po smislu ,biti' je namen naslednje razprave.« (S. u. Z., s. 1.)
Isto pravi Heidegger tudi v svoji več kot deset let kasnejši razpravi, v
knjigi Holzwege: »Ni jasno in utemeljeno, niti kaj si mislimo pri besedah
.bivajoč' in ,biti' v svojem jeziku; niti ni jasno in utemeljeno, ali to, kar
si vsakikrat pri tem mislimo, zadeva tisto, kar so imeli Grki v mislih pri
* Vpogled v nekaj je mogoč šele, če se tisto, kar naj v tem vpogledu zagle-
damo, že sámo kaže. To kazanje šele omogoča vpogled, zato pišem to besedo
v narekovajih. S tem želim opozoriti, da tega »vpogleda« ne smemo razlagati
subjektivistično.
109
besedah ón in eìnai. Ni jasno in utemeljeno niti, kaj grško mišljen ón in
eìnai pove, niti ni mogoče pri sedanjem stanju stvari sploh kdaj ugotoviti,
ali naše mišljenje ustreza in do kod ustreza grškemu. Ti preprosti odnosi
so vseskoz zmedeni in ne-mišljeni. Toda znotraj njih in na njih se je
razširilo brezbrižno govoričenje o biti [Seinsgerede].« (Der Spruch des
Anaximander, Holzwege s. 309.) V razpravi Vom Wesen der Wahrheit se
Heidegger le na videz popolnoma zadržuje v okviru metafizičnega miš-
ljenja bistva resnice, da bi v okviru nje prišel do njene meje in jo pre-
stopil s stavkom: »Vprašanje po bistvu resnice ima svoj odgovor v stavku:
bistvo resnice je resnica bistva.-» Pri tem pa mu resnica bistva pomeni pre-
vladujočo razliko biti in bivajočega, ki se kaže v luči prikrivajoče iz-
maknjenosti.
Ce pa gre za to, da je treba najprej sploh šele zbuditi razumevanje
za vprašanje o pomenu biti, se moramo vprašati, zakaj je tako, da je
treba šele zbuditi to razumevanje. V čem je navsezadnje zakoreninjeno to
nerazumevanje vprašanja o pomenu biti, ki ga Heidegger imenuje tudi
pozabljenost vprašanja o biti? Heidegger daje s svojimi deli zelo izčrpen
in vsestranski odgovor, ki ga tu ne moremo obširno obravnavati. Za Hei-
deggerja je metafizika oskrbovalka pozabljenosti vprašanja po biti. V nji
je ta pozabljenost sama prepuščena pozabi. Metafizika je to zato, ker
zbuja nenehno videz, kot da vprašuje po biti, čeprav do tega vprašanja
kot vprašanja nikoli ne pride. Heidegger pravi o tem: »Toda v tej zmedi
[o smislu biti] ne tavamo le mi dandanašnji. Vse predstavljanje in razla-
ganje, ki ga je dala grška filozofija izročilu, ostaja v tej zmedi zakleto
skozi tisočletja. Ta zmeda ne temelji na kaki filološki popustljivosti in
tudi ne na kaki nezadostnosti historične raziskave. Prihaja iz brezna
tistega odnosa, v katerem si bit zasnavlja bistvo zahodnega človeka. Zato
te zmede tudi ne moremo odstraniti s tem, da po poti kakršne koli de-
finicije priskrbimo besedam ón in eìnai, ,bivajoč' in .biti', določnejši
pomen«. (Der Spruch des Anaximander; Holzwege, s. 309.)
Ce je tako, da je metafizika oskrbovalka te zmede oziroma pozablje-
nosti, tedaj se mišljenju postavlja naloga, da se predvsem vpraša o bistvu
metafizike. Videli smo, da Heidegger ne pojmuje pozabljenosti vprašanja o
smislu biti, oziroma zmede ob pomenu biti, kot káko subjektivno napako
filologov in raziskovalcev zgodovinarjev. Za Heideggerja metafizika prav
tako ni zgolj kaka šolska disciplina ali celó področje samovoljnih domisle-
kov. Pojmuje je kot usodo zgodovine biti in mu pomeni temeljno dogajanje
v tubiti. »Metafizika je temeljno dogajanje v tubiti. Metafizika je tubit
sama... Ce smo [prej] razvito vprašanje px> Niču zares so-vprašali, tedaj si
metafizike nismo predstavljali od zunaj. Prav tako se nismo vanjo šele
.prestavili'. Vanjo se nikakor ne moremo prestaviti, ker — kolikor eksi-
stiramo — že vedno stojimo v nji.« (Was ist Metaphysik?, s. 41—42.) Ker
smo rekli, da pomeni Heideggerju tubit bistvo človeka in da je metafizika
dogajanje v tubiti, tedaj je človek, ki je v metafiziki pojmovan kot animal
rationale, sam to meta-fizično bitje. Človek je v metafiziki čutno-nadčutno
bitje. Ce pomeni čutno fizično, se um kaže kot to nadčutno, torej kot
tisto, kar prehaja prek fizičnega. Prehajanje prek fizičnega k nad-fizič-
110
nemu so Grki imenovali metà tà phyäikä. Zato pravi Heidegger: »Človek
je, kolikor je predstavljen kot animal rationale, tisto fizično v prehajanju
fizičnega; skratka: v bistvu človeka [predpostavljenega] kot animal ratio-
nale, se združuje ta Prek, od fizičnega k ne-fizičnemu in nad-fizičnemu;
človek je zato sam tisto meta-fizično.« (Was heißt Denken, s. 25.) Pri
vsem tem moramo imeti pred očmi tisto, kar besede »animal rationale«,
»čutno-nadčutno^<, »meta-fizično« in podobne imenujejo ter se ogniti
mnenju, kot da gre pri tem za nekaj »zgolj zamišljenega« ali pa celo
»zgolj izmišljenega«. To mnenje bi pomenilo, da imamo metafiziko za
področje praznih izmislekov.
Iz tega se odpira razumevanje Heideggerjeve misli, da je metafizika
dogajanje v tubiti. Bistvo usodne zgodovinskosti metafizike je tedaj to,
da se ji njen temelj izmika; metafizika se nenehno giblje v luči izmak-
njenosti svojega temelja — resnice biti. Ker je pomen besedice JE vsa-
komur razumljiv in brez te besedice sploh ni mogoč noben jezik, se ta
samorazumljivost jemlje v metafiziki kot taka in ni podvržena temati-
zaciji. Prav v luči te netematizirane samorazumljivosti stojijo po Hei-
deggerju vse metafizične razlage bivajočega. To pripada sleherni tra-
dicionalni ontologiji. Vendar ta samorazumljivost ne pomeni že tudi
pojmovanja pomena tega JE, einai, usía, pomena biti. Ta obrabljena samo-
razumljivost besedice JE (biti) je osnova metafizike. Mišljenju, ki se vpra-
šuje o bistvu metafizike, gre torej za vdor v njen temelj. Ta vdor v temelj
imenuje Heidegger »sestop^<, pa tudi »korak nazaj«. Ker je metafizika
vedno obrnjena proč od svojega temelja — biti — k bivajočemu, zato tudi
ne prodre do bistva človeka kot tu-biti, ki je ENOST »odnosa« bit — bistvo
človeka kot ek-sistenca, in zato mora ostajati v dualizmu bistva človeka
kot animal rationale. Ker je metafizika obrnjena vedno le k bivajočemu in
obravnava vedno le bivajoče kot tako IN v celoti (to pomeni, da je meta-
fizika onto-teologija), zato je tudi bistvo človeka vedno razloženo le iz
take ali drugačne razlage bivajočega, brez vprašanja o odnosu tega bistva
do biti. Kot smo rekli, je to za metafiziko osnovno. Vsi zgodovinsko znani
humanizmi so utemeljeni na določitvi bistva človeka brez vnaprejšnjega
vprašanja o odnosu do biti, zato so vsi določeni z metafiziko. Heideggerju
zato ne gre več za humanizem, prav zato pa tudi ne zapada v kak antihu-
manizem.
Metafizična določenost bistva človeka kot animal rationale ne pomeni
zgolj nekakšne izmišljene »označbe«, nekako »projicirane« na človeka, ki
jo je sedaj Heidegger zamenjal z neko drugo, drugačno, »prikladnejšo«
označbo. To se nam odpre, če premislimo, da je za metafiziko osnovna
njena izključna usmerjenost k bivajočemu. V dobi prevladovanja meta-
fizike, v dobi pozabljenosti biti kot dogajanja tubiti, to se pravi danes, se
človek kot meta-fizično bitje predaja izključno odnosu do bivajočega; v
tem odnosu se nenehno zadržuje, ta njegova drža je taka, kot da mu ostaja
zgolj bivajoče. Bit se človeku v tem odnosu do bivajočega kaže kot ničeva.
Toda po Heideggerju brez biti ni bivajočega, brez »odnosa« do biti ni
odnosa do bivajočega. Človek se zato izgublja v izključnem odnosu do
bivajočega. Ta »izgubljenost« v bivajočem je po Heideggerju izročenost in
111
spuščenost človeka v določen način razkrivanja bivajočega. Ta način raz-
krivanja, ki po Heideggerju izziva in kopiči naravne energije ter postavlja
s tem naravo sámo le še kot dobavitelja in zalogo energij, vse bivajoče pa
samo še kot razpoložljivo postavo (postava kot tisto, kar to razkrivanje
postavi v neskritost, v navzočnost) s katero je mogoče razpolagati za na-
daljnje izzivanje in postavljanje vsega, je tehnično razkrivanje. Izro-
čenost človeka v način tehničnega razkrivanja bivajočega kot postavljanje
razpoložljivih postav, izročenost v izzivanje in kopičenje naravnih energij,
ogroža po Heideggerju človeka v njegovem bistvu. Ogroženost je kot ne-
varnost, da bi človek sam postal samó še razpoložljiva postava. Ta ne-
varnost je po Heideggerju današnja usoda biti same. Bistvo tega usodnega
načina razkrivanja (tj. moderno tehniko) imenuje Heidegger postavje
(Gestell, glej razpravo »Die Technick und die Kehre«). Tehnični način raz-
krivanja je pred-stavljanje bivajočega (predmetenje, pred-metánje pred-
meta kot razpoložljive postave). Pred-stavljanje bivajočega pa smo videli,
da sodi v metafiziko. Osnovno zanjo je po Heideggerju to, da v svojem
pred-stavljanju bivajočega pozablja na bit. Zato imenuje metafiziko oskr-
bovalko pozabe biti (Seinsvergessenheit). Dobo skrajne dovršitve metafi-
žičnega predstavljanja, ki se godi kot vladanje postav ja, tj. bistva tehnike
kot nekega načina razkrivanja — našo dobo — imenuje Heidegger tudi
dobo nihilizma. Nihilizem je določen po prej omenjenem načinu razkri-
vanja in je usoda v pozabljenost izmaknjenega bistva biti, usoda izključne
»izgubljenosti« človeka v bivajočem. Metafizika je torej v tem pogledu, kot
oskrbovalka pozabe biti, hkrati tudi oskrbovalka nihilizma. Zato pravi
Heidegger, da stoji premislek bistva metafizike iz temelja metafizike sam
v senci prihoda preobrata znotraj zgodovine pozabe biti, ki ga bistveno
mišljenje oznanja. Ko govori o bistvu tehnike kot največji nevarnosti, vidi
v tej nevarnosti kot nevarnosti skrito rast odrešujočega: »Ce je bistvo
tehnike, po-stavje [Ge-stell], skrajna nevarnost, in če Hölderlinova beseda
hkrati izreka resnico, tedaj se gospostvo po-stavja [Ge-stells] ne more
izčrpati v tem, da zgolj zastre vse svetljenje vsakega razkrivanja, vse
sijajne resnice. Tedaj mora, nasprotno, prav bistvo tehnike skrivati [hra-
niti] v sebi rast rešilnega.« Heidegger ima tu v mislih Hölderlinov verz:
»Wo aber Gefahr ist, wächst / Das Rettende auch.«* (Glej: Die Technik
und die Kehre, str. 28.) Vedeti moramo, da Heidegger, ko govori o bistvu
tehnike, bistvu nihizma, bistvu metafizike, ne misli, da je bistvo tehnike
kaj tehničnega, bistvo nihilizma kaj nihilističnega in bistvo metafizike kaj
metafizičnega. O zvezi med bistvom tehnike in bistvom metafizike govori
Heidegger tudi v »Pismu o humanizmu«: »Tehnika je v svojem bistvu
bitno-zgcdovinska usoda [Geschick] v pozabi počivajoče resnice biti. Ne
vrača se na grško téhne le po imenu, temveč bistveno-zgodovinsko izvira
iz téhne kot načina aletheuein, se pravi razodevanja [Offenbarmachens]
bivajočega. Kot ena podoba resnice temelji tehnika v zgodovini metafi-
zike.« (Brief über den »Humanismus«, s. 88.) Heidegger vidi torej zasno-
vanost tehnike in s tem tudi vse naše modeme atomske dobe, ki šele pri-
* »Kjer pa je nevarnost, raste / Rešilno tudi.<-
112
haja, v tistem, kar imenuje beseda »metafizika«, in kar obširneje obrav-
nava v svoji razpravi »Der Satz vom Grund«.
Postavja kot bistva tehnike in tehnike kot izzivajočega načina raz-
krivanja ne moremo tu obširneje obravnavati. Omeniti je treba tu pred-
vsem še to. da Heidegger s svojim razmišljanjem o bistvu tehnike ne kliče
na donkihotski križarski boj zoper tehniko kot káko zlo, ki s svojimi
napravami in stroji grozi uničiti človeštvo. V tem pomenu Heidegger teh-
nike niti ne zanika niti ne potrjuje. Tak odnos do tehnike je mogoč samo
iz antropološkega razumevanja tehnike kot sredstva za človekove smotre.
Temu razumevanju ostaja bistvo tehnike še skrito. Bistvo tehnike se po
Heideggerju odkrije le, če zapustimo antropološki okvir razmišljanja o
tehniki kot sredstvu in razumemo tehniko kot usodno zgodovinski način
razkrivanja. Sele iz te usodno zgodovinske dimenzije bistva tehnike se nam
po Heideggerju lahko v bistvu tehnike kot nevarnosti začne kazati to
rešilno, se znebimo plitkega navduševanja nad tehničnimi postavami kakor
tudi nemočnega odklanjanja vsega tehničnega.
Prav to od-govarjanje (kot govorjenje in ustrezanje tistemu, kar se v
.tem kaže) temu usodnemu preobratu v zgodovini biti, preobratu od meta-
fizičnega predstavljanja bivajočega k bistvu resnice biti, preobratu, ki se
v celotni Heideggerjevi misli kaže in prihaja do besede, je pomen te misli.
Mislec se po Heideggerju namenoma izroča v to, da pusti v svojem rekanju
spregovoriti resnici biti. Na ta način Heidegger usodno zgodovinsko »ute-
melji« svojo misel. Edino vodilo mišljenja biti je po Heideggerju dopu-
ščanje, ki dà spregovoriti resnici biti.
Vse, kar smo doslej govorili o tistem eksemplaričnem bivajočem kot
tematičnem predmetu eksistencialne analitike, ki ga imenuje Heidegger
tubit; vse, kar smo rekli o metodi in eksplikaciji eksistencialnih struktur
vsakdanje povprečne tubiti kot odpiranju horizonta vprašanja pomenu
biti; vse, kar smo rekli o »odnosu« bit — bistvo človeka, kakor tudi o dife-
renci bit bivajočega. dalje tisto, kar je bilo rečeno o destrukciji in sestopu
v temelj metafizike, kot vprašanje o bistvu metafizike in nazadnej o bistvu
tehnike; vse to se nam sedaj združuje in omogoča pot naprej. »Odnos«
bit — bistvo človeka se razodeva kot tu-bit; tu(od)biti, smo rekli, je svet
kot osnovna eksistencialna struktura tubiti, ki jo Heidegger imenuje tudi
v-svetu-biti (In-der-Welt-sein), kjer svet ne pomeni več »sveta« kot celote
bivajočega. ni več zasnovan na ekstenzionaliteti, temveč je vsa eksten-
zionaliteta (prostornost) že znotraj-svetna. S tem je razkrojen tudi Heglov
problem razkola med »čisto notranjostjo« in »čisto vnanjostjo«. ki ju je
Hegel razrešil v dialektični sem-in-tja med njima. Svet imenuje Heidegger
tudi razsvetljava (svet; svetloba) oziroma odprtost biti. Odprtost biti po-
meni resnico biti. ki jo Heidegger imenuje tudi neskritost biti — alétheia —
in ta se nam izroča kot pomen biti. Iz tega »Tu« v tubiti (tubiti kot tistega
bivajočega, ki smo mi in ki »ima« svet kot svojo temeljno strukturo; biva-
jočega, ki je vedno že v-svetno), se nam odpira diferenca bit bivajočega
kot naznanilo o prihodu preobrata znotraj zgodovine te diference, ki se
dogaja kot zgodovinsko dogajanje tubiti. Ta zgodovina po Heideggerju ni
káko v-časno spreminjanje in procesnost bivajočega, pa naj bo to bivajoče
8 Problemi
113
táko ali drugačno, temveč je zgodovina »odnosa« bit — bistvo človeka, zgo-
dovina dajanja in izmikanja biti, zgodovina dogajanja tu-biti, torej časnost
sama, kolikor se čas razkriva kot horizont biti in je časnost pomen biti
tubiti, kar nakazuje oni IN v naslovu »Bit in čas«. Heidegger imenuje to
bistveno časnost in zgodovinskost tudi dogajanje biti: »To predavanje [kaj
je metafizika] misli samó to, kar se je zahodnemu mišljenju že od njego-
vega nastanka dalje odpiralo kot tisto, kar je treba jnisliti, kar pa je ven-
darle ostalo pozabljeno: bit. Toda bit ni noben proizvod mišljenja. Pač pa
je, nasprotno, bistveno mišljenje dogodek biti.« (Was ist Metaphysik?,
s. 47.) Sele v tej bitni zgodovinskosti je mogoča zgodovina kot dogajanje
in procesnost znotraj-svetno bivajočega in v nji je utemeljena histeričnost,
pa tudi vulgarno pojmovanje časa iz procesnosti in menjanja bivajočega.
To torej ni zgodovina tega ali onega znotraj-svetnega bivajočega, temveč
zgodovina sveta kot tu (od) biti. To je zgodovina pomena biti. Sele v tem
pomenu in iz njega ima vsako bivajoče svoj tak ali drugačen smisel (ali
pa ne-smisel). Ta pomen, iz katerega je vse bivajoče takó ali drugače
smiselno, po Heideggerju ne izvira iz človeka kot sub-jekta vsega bivajo-
čega, temveč je človek sam zasnovan v ta pomen, človek vedno že ek-
sistira v pomenu biti kot eksistentna tubit in tu se človeku usodno izroča
ta nepoljubni, nesubjektivni pomen oziroma resnica biti. Ta bistvena zgo-
dovinskost je usodnost. O tem govori Heidegger na več mestih: »Bit biva
[Es gibt Sein, bit se daje] zmeraj v tej ali oni usodni [geschicklichen] upo-
dobitvi: Physis, Lògos, Hèn, Idèa, Energèia, substancialiteta, objektiviteta,
subjekti vi teta, volja, volja do moči, volja do volje. Toda to usodnostno
[Geschickliche] ni razporejeno kot jabolka, hruške, breskve, nanizano na
pultu histeričnega predstavljanja. Ampak, ali nismo slišali o biti v zgodo-
vinskem redu in zaporedju dialektičnega procesa, ki ga misli Hegel? Go-
tovo. Toda bit se daje tudi tu samo v tisti svetlobi [luči], ki se je razsvet-
lila Heglovemu mišljenju. To pomeni: Kako bit sebe daje, je vedno že
določeno iz načina, kako se razsvetljuje. Ta način pa je usoden [geschi-
cklich], zmeraj epohalna upodobitev, ki biva za nas kot take le, če jo
sprostimo v nji lastno bivšost [Gewesen — bivšo navzočnost]. V bližino
usodnega [Geschicklichen] lahko dosp^emo v nenadnem [nepričakovanem]
trenutku spomin j ajočega mišljenja [Andenkens]. To velja tudi za vsako-
kratno upodobitev diference biti in bivajočega, ki ji ustreza vsakokratna
razlaga bivajočega kot takega.« (Identität und Differenz, str. 64—65.)
Zgodovinski človek je torej vedno že ek-sistenten v bitno-zgodo-
vinskem pomenu biti, v njem in po njem zasnovan: »Kar koli se zgodo-
vinskemu človeku primeri, izhaja vsakokrat iz neke vnaprej dane in nikoli
od človeka samega odvisne odločitve o bistvu resnice. Po tej odločitvi je
vedno že razmejeno, kaj bo v luči dognanega in vsidranega bistva resnice
iskano in upodobljeno kot resnično, pa tudi zavrženo in prekoračeno kot
to neresnično. ... Noben poskus zasnavljanja bistva neskritosti v »umu«,
v »duhu«, v »mišljenju«, v »logosu«, v kateri koli obliki »subjektivitete«.
ne more nikoli rešiti bistva neskritosti. Zakaj to. kar je potrebno uteme-
ljiti, bistvo same neskritosti, pri tem še sploh ni zadosti spoznano. Nepre-
nehoma se le ,razlaga' neka posledica [Wesensfolge] nepojmovanega bistva
114
neskritosti.« (Piatons Lehre von der Wahrheit, str. 50, 51.) Posebno jasno
se kaže Heideggerjevo pojmovanje bistvenega mišljenja kot dogajanja biti,
mišljenja, ki prinaša do besede zgodovinski pomen biti; mišljenja, ki pri-
sluškuje glasu pri-govora biti in se zadržuje v od-govornosti glasu tega
pri-govora, posebno jasno se to kaže v nekem odlomku, kjer Heidegger
govori o Platonu: »Platonovo mišljenje sledi spremembi [premeni, Wandel]
bistva resnice; ta sprememba postaja zgodovina metafizike, ki je začela
v Nietzschejevem mišljenju svojo brezpogojno dopolnitev. Zato Platonov
nauk o .resnici' ni nič preteklega. Ta nauk je zgodovinska ,sedanjost'...«
(Platons Lehre von der Wahrheit, str. 50.)
Prostor ne dopušča, da bi obravnavali nadrobnosti vse te komajda
nakazane problematike Heideggerjevega mišljenja. Z vsem tem sem imel
namen dati globalni in v nekem pogledu »formalni« očrt metode, tematič-
nega predmeta in pomena (smisla) tega mišljenja. Tu bi želel opozoriti na
to, da je pretežni del Heideggerjevega opusa posvečen predvsem šele zbu-
janju razumevanja za zastavljanje vprašanja o pomenu biti. V tem je
seveda zajeta vsa destrukcija običajnih interpretacij ontološke proble-
matike, ki vsebuje razrešitev mnogih tradicionalnih filozofskih problemov,
kot npr. absolutne veljavnosti logike in dialektike, temeljev antropologije
in humanizma itd. Temu dialogu s filozofskim izročilom, mimo katerega ne
more danes nobeno bistveno mišljenje, se posveča Heidegger v vseh svojih
delih. Zaradi obširnega dialoga s filozofskim izročilom in predvsem zaradi
obsežnih in zapletenih fenomenoloških analiz, ki so zasnovane šele kot
odpiranje horizonta za primerno- vpraševanje po resnici biti, se lahko zgodi,
da sprva spregledamo tisto, za kar Heideggerju pravzaprav gre: usodno-
zgodovinski pomen biti. Vsa ta iz ene same točke izhajajoča in nenavadno
razvejena vprašanja so po večini in v zasnovi dejansko- šele priprava
za vprašanje o pomenu biti, dejansko šele prebujanje razumevanja za smi-
selnost zastavljanja tega vprašanja. Ni torej priprava le S. u. Z., temveč
tudi večina kasnejših razprav. Kljub temu pa zbuja Heidegger že v tem
pripravljalnem delu na številnih mestih slutnjo nečesa, zaradi česar nam
postaja vsa ta zelo obširna in nenavadno skrbna priprava šele razumljiva
in jo moremo zagledati kot pripravo. Tu in tam se v tej pripravi namreč
zasvetlika tisto, za kar Heideggerju pravzaprav gre in zaradi česar je rekel:
»Morda že stojimo v vnaprej vrženi senci prihoda tega preobrata (Kehre).
Kdaj in kako se bo usodno dogodil, ne ve nihče.« Mislec po Heideggerju
nenehno sledi temu prihajanju in to je tisto, kar se tu in tam zasvetlika
v njegovih delih. Ker pa je tako, mora ostati to odločilno sprva še ne-
razvito: »Odločilno vprašanje (Bit in čas 1927) po smislu, tj. (S. u. Z.,
str. 151) po območju zasnove [Entwurfbereich, horizontu], tj. po odprtosti,
tj. po resnici biti in ne le bivajočega, ostaja namenoma nerazvito.« (Vom
Wesen der Wahrheit, s. 26.)
Tudi če se sploh ne vprašujemo instrumentalno-pragmatično, bi nam
navsezadnje moglo ostati nedoumljivo, čemu premaganje metafizike, čemu
trud za sestop v njen temelj, čemu iskati izvimejše bistvo človeka kot
tubiti, čemu vsa eksistencialna anahtika tubiti, zakaj tak trdovraten napor
za vdor v »odnos« bit — bistvo človeka kot ENOST in s tem premaganje
8«
115
dualizma človeka itd. Pomen vsega tega se nam odpre šele, če zagledamo
pomen biti kot zgodovinsko-usodno dogajanje, na katerem temelji zgodo-
vina sveta, ki pomeni odprtost biti, razsvetljavo biti, pomen biti, tu (od)
biti v tubiti. Iz »odnosa« bit — bistvo človeka, ki je ek-sistirajoča tubit, se
odpira zgodovinskemu človeku v njegovi biti zgodovinsko-usodno izročanje
pomena biti, ki se mu kaže kot njegov zgodovinski pomen in hkrati ne-
poljubna zgodovinska naloga, ki ga kliče nenehno v svoje izpolnjevanje in
ki ji mislec sledi, vtem ko ji od-govarja. Zajemaiije iz tega izročanja v
tubiti in izrekanje tega zgodovinsko-usodnega pomena ter varovanje tega
izrečenega v jeziku je po Heideggerju edina naloga in edini pomen
misleca, edini pomen bistvenega mišljenja. To imenuje Heidegger tudi
prisluškovanje glásu pri-govora biti, ki se izroča tubiti in od-govarjanje
temu glasu (pomeni govorjenje tega, kar »govori« ta glas in ustrezanje
temu glasu). To je delo misleca, kot pravi Heidegger, brez kakršne koli
druge instrumentalne ali pragmatične vloge. To ni nobena mistika, nobena
prikrita religioznost, nikakršen iracionalizem. To je poskus mišljenja pro-
mena biti kot tistega, kar vsakokrat zgodovinsko-usodno JE in kar se zgo-
dovinskemu mišljenju izroča iz njegovega ek-sistentnega »odnosa« do biti,
tj. iz prebivanja v svetu kot tu(od)biti.
Do tega usodno-zgodovinskega pomena biti po Heideggerju ne moremo
priti z znanstveno-historičnimi analizami preteklega dogajanja v bivajo-
čem. Prav tako ga tudi ne moremo planirati s takimi ali drugačnimi gene-
ralnimi projekti, saj vsako táko planiranje temelji na tako ali drugače
pojmovani subjektiviteti, je antropocentrizem in se nujno izgubi v nihi-
lizem ali postane nadomestek vere v odrešitev. Osnova tega početja je
metafizika. Tudi nobena znanstvena raziskava kot znanstvena ne more tega
pomena biti izračunati s svojimi metodami, zato ne, ker je vsaka znanost
usmerjena izključno le v bivajoče. Bit bivajočega za znanstveni odnos in v
njegovem okviru ne more postati tema. Znanost do biti bivajočega nima
dostopa, ker je vedno in izključno usmerjena proč od biti, k bivajočemu,
čeprav je sama kot odnos do bivajočega omogočena z »odnosom« do biti.
Mišljenja resnice biti po Heideggerju tudi ne moremo razumeti kot »slike«
ali »ocene« ali »analize« take ali drugačne »družbene situacije« ali »zgodo-
vinske situacije« in podobno, tudi če si jo mislimo kar se le dà široko in v
nadrobnostih. To ni rnogoče zato, ker se taka »slika« oziroma »analiza«
zadržuje vedno le v območju računanja z določenim številom »faktov«
oziroma »spoznanj«; skratka, v območju predstavljanja bivajočega.
Tako torej preostaja ta usodno-zgodovinski pomen biti edina téma
bistvenega mišljenja in to mišljenje je, vtem ko pusti spregovoriti ta
pomen. Isti, čeprav ne enak, je po Heideggerju pomen pesnika in poezije
v najširšem obsegu (ne le pesništva).
Ker pojmuje Heidegger to kot edino tèmo mišljenja biti, odklanja in
opušča vprašanja tradicionalnih filozofskih disciplin, npr. spoznavno-
teoretsko problematiko, antropološko problematiko itd. To opušča zato, ker
na polju tematizacije predteoretičnega razumevanja biti, v horizontu vpra-
šanja o pomenu biti, tj. v mišljenju iz odprtosti biti kot v-svetu-biti. ko
vsakdo že vedno sebe nahaja v svetu, sploh ne more priti do npr. spo-
116
znavnoteoretičnega vprašanja o tem, kako naše »subjektivne predstave«
o »objektivnem svetu« ustrezajo temu »svetu« ali podobna temeljna spo-
zna vnoteoretična vprašanja. Do tega ne more priti zato, ker vsakdo pred
vsakim takim vprašanjem že JE na način v-svetu-biti. Podobno je z vpra-
šanji iz drugih tradicionalnih filozofskih disciplin. Ce sprevidimo za kaj
pri tem gre, potem Heideggerju ne moremo očitati, da zanemarja spx)-
znavnoteoretsko problematiko in da ostajajo v njegovi »filozofiji« nerešena
spoznavnoteoretična vprašanja, kar dela npr. Stegmüller. (Glej prevod: W.
Stegmüller: »Glavne struje savremene filozofije«, str. 190—191.)
Ce namreč ta vprašanja obvladujejo tradicionalno filozofijo kot filo-
zofijo in so v nji še vedno »aktualna«, so v horizontu mišljenja biti brez
osnove. Zato Heidegger tudi ne mara biti filozof, pač pa mislec biti. Iz tega
pa nikakor ne sledi, da je treba vse te filozofske discipline in njihova
odprta vprašanja zavreči kot kako ničevo slepilo. Ugotovitev o smiselnosti
ali ne-smiselnosti teh vprašanj v horizontu mišljenja biti ni vrednotenje
teh vprašanj. Ce bi gledali na to tako, bi to ne pomenilo le nesmiselnosti
teh vprašanj, temveč nazadnje nesmiselnost vse znanosti in tehnike. Upam
pa, da ves ta sestavek tak sklep demantira.
LITERATURA
M. Heidegger: Sein und Zein, Niemeyer V., 10. Auflage, 1963.
M. Heidegger: Was ist Metaphysik?, Klosterman V., 7. Auflage, 1955.
M. Heidegger: Platons Lehre von der Wahrheit. Mit einem Brief über
den »Humanismus-'. Francke Verlag Bern, 2. Aufl., 1954.
M. Heidegger: Vom Wesen der Wahrheit, Klosterman V., 4. Aufl., 1961.
M. Heidegger: Holzwege, Klosterman V. 3. Aufl., 1957.
M. Heidegger: Was heißt Denken?, Niemeyer V., 1954.
M. Heidegger: Die Technik und die Kehre, Neske V., 1962.
M. Heidegger: Was ist das — die Philosophie? Neske V., 1963.
M. Heidegger: Identität und Differenz, Neske V., 1957.
M. Heidegger: Zur Seinsfrage, Klosterman V., 2. Aufl., 1959.
M. Heidegger: Kant und das Problem der Metaphysik, Klosterman
V., 2. Aufl., 1951.
M. Heidegger: Der Satz vom Grund, Neske V., 2. Aufl. 1958.
E. Husserl: Ideen zu einer reinen Phänomenologie und phänomenolo-
gischen Philosophie I, Martinus Nijhof, Haag 1950.
Windelband : Povijest filozofije II. Kultura, Zagreb. 1957.
W. Stegmüller: Glavne struje savremene filozofije, Nolit, Beo-
grad. 1962.
117
Struktura obiskovalcev 6. grafičnega bienala
France Zupan
V letošnjem poletju smo anketirali obiskovalce 6. mednarodnega gra-
fičnega bienala v Ljubljani, da bi dobili nekaj podatkov o občinstvu
likovnih razstav, o njegovi strukturi, vedenju, okusu in podobno. Del
podatkov, ki smo jih dobili, bo verjetno zanimiv tudi za današnje po-
svetovanje.'
Likovna razstava, kakršna je grafični bienale, ima sicer razmeroma
manj občinstva kot film ali knjiga. Veliko več ljudi bere knjige, hodi
v kino, posluša glasbo in gleda TV, kot pa obiskuje galerije. Tako je
hodilo leta 1963 med francoskimi delavci od stotih 78 v kino, v muzeje
in galerije pa le 18-. Po Gallupovi anketi iz leta 1963 bere knjige v ZDA
od stotih 46 ljudi, zgodbe v slikah 46 ljudi, TV gleda 67 ljudi, v galerije
pa hodi le 17 Američanov ali 17 "/o. Po podatkih statističnega zavoda
SRS je leta 1962 obiskalo galerije in muzeje na Slovenskem le 8 Slo-
vencev izmed stotih. Deset ali celo dvajset tisoč obiskovalcev na posa-
mezni razstavi je že zelo veliko število, povprečno pa je obisk posamezne
razstave nižji in je odvisen pač od vrste razstave in od kraja, v katerem
so jo priredili. Zelo dobro so pri nas obiskane razstave starejše umetnosti,
tako razstava »Barok na Slovenskem«, ki je imela pred leti celo čez
40 000 obiskovalcev.
Ce samo mimogrede omenim nekatere številke iz sosednje Avstrije,
potem je bila zelo uspela razstava avstrijske baročne umetnosti v Melku,
ki je trajala od maja do oktobra 1960 in je imela 382 000 obiskovalcev,
finančni uspeh pa je bil tak, da presenečeni prireditelji niso vedeli kam
z denarjem. Van Goghova razstava na Dunaju je v dveh mesecih imela
140 000 obiskovalcev, Gauguinova razstava prav tam v enem mesecu
105 000 obiskovalcev itd.® Toda — v Beljaku obiskuje razstave povprečno
500 do 1000 ljudi.
Teh številk seveda tudi razstav ne smemo preprosto primerjati z
našimi razmerami, vendar je zanimivo, da je ob navedenih velikih šte-
1 Posvetovanje o sociološkem proučevanju družbene diferenciacije, 13. in
14. decembra' 1965 v Ljubljani.
^ Rolin Gabrielle: Les ouvriers devant la culture, France Observateur,
Paris 1963, št. 12. stran 697.
' Kurt Mellach: Massenbesuch von Kunstausstellungen, Weg und Ziel,
september 1964. št. 9, stran 531.
118
vilih razstava »Modema umetnost od leta 1909 do danes«, ki je bila
oktobra in novembra 1962 na Dunaju, imela samo 33 000 obiskovalcev!
Struktura občinstva, ki se zanima za likovno umetnost, ki hodi na
razstave, kupuje slike in sploh zbira umetnine, se seveda spreminja. Ce
so bili v dvajsetih letih našega stoletja za USA značilni zbiralci in lju-
bitelji veliki milijonarji kot Kress, Mellon, Huntington itd., poslovni
ljudje, ki so hoteli na stara leta v stiku z umetninami nadomestiti vse
tisto, kar so zamudili v življenju v dirki za uspehom, je današnji ljubitelj
drugačen. Predvsem je številnejši, saj je število ljudi, ki se zanimajo za
likovno umetnost, naraslo. Se nikdar v zgodovini ni toliko ljudi obisko-
valo galerije in muzeje kot prav v našem času.
Tudi pri nas opazimo različno strukturo obiskovalcev naših galerij.
Ze na pogled je tip gledalca, ki ga srečamo npr. na otvoritvah razstav
v Narodni galeriji ali v Narodnem muzeju v Ljubljani, drugačen od ob-
činstva, ki prihaja na otvoritve v sosednjo Moderno galerijo. Razlike so
v letih, različno je tudi družbeno ozadje, saj smo priče menjave gene-
racije. Članstvo predvojnega Umetnostno-zgodovinskega društva, ki je
dajalo ton dolgo tudi po vojni, izumira, nastaja nov tip obiskovalca, ki
je zrasel in se oblikoval že v naši družbi.
Ce poskusimo sedaj označiti odnos te družbe, to se pravi naše socia-
listične družbe do umetnosti, potem lahko rečemo, da sta bila vloga in
pomen umetnosti še posebej poudarjena. Menimo, da umetnost ne sme
biti več privilegij posameznikov, temveč da naj bo družba v celoti, ne
samo posamezni razredi, poglavitni mecen in naročnik. Ali, če povemo
preprosto, izhajamo iz demokratičnega prepričanja, da morajo biti do-
brine, med katere prištevamo tudi umetnost, dostopne vsem. V nasprotni
smeri se to načelo kaže tako, da kulturne ustanove čisto samodejno
upravičujejo pred družbo svoj obstoj s številom obiskovalcev. Veliko
število obiskovalcev v letnem poročilu kake galerije ali muzeja jasno
priča, da je ustanova uspešno opravljala svoje poslanstvo in da je torçj
družbeno potrebna. Zdi se mi potrebno omeniti to izhodišča, ker so zna-
čilna prav za naš čas in za naše demokratično pojmovanje umetnosti in
ker nas seveda tudi obvezujejo. Se posebej zato. ker govorimo danes o
tako imenovani množični ali poljudni umetnosti, ki jo štejemo za manj
vredno, všečno plažo za množice, in o visoki, »pravi« umetnosti, ki je
zahtevnejša in seveda vezana na ozek krog ljudi. Ta krog je celo tako
zelo ozek, da se neprenehno srečujemo z željo, da bi ga razširili. Peda-
goška vnema, da bi spreobmili nerazumevajoče občinstvo, pridobili nove
privržence, je značilna in nepogrešljiva spremljevalka moderne umetnosti.
Ko smo že opustili namero, da bi prilagajali umetnino ljudstvu, skušamo
torej delati to, kar je označil Bertold Brecht takole: »Nepravilno je de-
lati umetnost za ljudstvo. To ni demokratično. Demokratično je napraviti
iz malega kroga poznavalcev velik krog.«-"
Ta misel je gotovo lepo povedana, žal pa ne Brecht ne kdo drug šč
ni povedal, kakšna naj bo stvar v praksi. Poskusov v to smer je bilo
* Bertold Brecht: Betrachtung der Kunst und Kunst der Betrachtung,
Sinn und Form, št, 5—6, 1961.
119
veliko, z različnim uspehom. Povsem jasno je do sedaj samo eno, namreč
to, da je sodelovanje množic v kulturni dejavnosti — ne samo likovni —
resnično eno izmed velikih nerešenih družbenih vprašanj našega časa.
»Nobena družba ne more eksistirati brez vzgoje množic«, je dejal tudi
Arthur Miller na kongresu PEN kluba poleti 1965 na Bledu. Ce sodimo
samo po literaturi in raziskavah v tej smeri, oplazimo, da vprašanje ni
zanimivo samo za nas. temveč za večino industrijsko razvitih in raz-
vijajočih se držav. Avstrijski avtorji, ki so se še posebej ukvarjali s pro-
blemom delavca in kulture, govore kar o »groteskni odtujenosti«.'^ Z
začudenjem ugotavljajo, da so sicer načelno in teoretično vse mogoče
kulturne manifestacije od koncertov in gledališč vendar dostopne tudi
delavcem, da so odpravili stanovsko privilegijo v vzgoji, da pa delavcev
na vseh teh kulturnih prireditvah, s katerimi družba dokazuje svojo
visoko stopnjo razvoja in s katerimi se ponaša, ni. Dalavci ne sodelujejo
v visoki, nacionalno reprezentativni kulturi, niti kot porabniki ne.
Pustimo naše sosede, čeprav so vprašanja, s katerimi se ubadajo,
zanimiva tudi za nas. Za oceno naših razmer je na področju likovne
umetnosti zelo značilno, da smo se prav v grafiki Jugoslovani in še po-
sebej Slovenci izrazito uveljavili v svetu. Brez pretiravanja lahko trdimo,
da pomeni naša grafika med poznavalci na svetovnem tržišču kvaliteto.
Verjetno bodo naši zanamci govorili prav o našem času kot enem velikih
razcvetov likovne umetnosti; še en vzrok več, da poskusimo ugotoviti,
kakšno je občinstvo, ki mu je ta umetnost namenjena.
Se prej samo nekaj besed o grafičnem bienalu. Mednarodni grafični
bienale je po ugledu, ki ga ima v naši družbi (sklepamo po finančnih
sredstvih in publiciteti) pa tudi v svetu brez dvoma najkvalitetnejša li-
kovna prireditev v sezoni. Letošnji je bil šesti po vrsti, in ker ga po-
stavijo vsako drugo leto, pomeni to, da ga imamo v Ljubljani že 10 let.
Denimo, da ima že tradicijo. Na njem sodelujejo grafiki iz vsega sveta,
tako da so zastopane razne države, različni politični sistemi in seveda
tudi vse mogoče likovne smeri, ki danes kaj pomenijo v svetu. Ta razpon
sega od realizma pa do abstraktnega ekspresionizma, pop-arta in op-arta:
bilo je torej po nekaj za vsakogar. Vsak razstavljavec je bil zastopan
s po tremi grafičnimi listi, tako da je bilo letos na bienalu 491 avtorjev
iz 43 različnih držav, ki so razstavili 1014 grafičnih listov. Bienale je bil
strokovno odlično pripravljen, z obširnim katalogom, in je dajal pregled
najpomembnejšega, kar se trenutno dogaja po svetu. Postavili so ga v
Modemi galeriji, ki ima ugodno lego nekaj minut iz središča mesta na
robu Tivolija. Razstava je bila odprta od 20. junija do 3. oktobra vsak dan
od 10. do 18. ure. Vstopnina je bila 100 dinarjev, za študente 50 dinarjev.
V tem času je bienale obiskalo približno 9600 ljudi. Od teh jih je
7479 prišlo posamič ali v manjših skupinah, drugo pa so bile organizirane
skupine dijakov. Predvsem bode v oči, da je obisk v primeri s prejšnjimi
leti, ko je bienale obiskalo menda tudi do 20 000 ljudi, manjši.
' Gerhard Kapner: Der Arbeiter vor dem Kunstwerk, Die Zukunft, 1964.
št. 5, stran 22, in: Nach des Bildungsprivilegs, Die Zukunft. Wien 1964, št. 3,
stran 18—21.
120
Obiskovalci so zapisali marsikatero misel v knjigo vtisov. Te opombe
segajo od pohval do zelo ostre kritike. Tako je nekdo »navdušen nad
večino razstavljenih del, obogaten s spoznanjem toliko lepega, рк> pičlih
dveh urah zapuščal letošnji bienale«, drugi pa je odhajal razkačen.
»Mislim, da je ta prostor popolno smetišče, in zavračam slike na tem
smetišču,« je zagrenjeno zapisal in dodal, da ima 58 let.
Kakšno je torej bilo občinstvo, ki se je tu navduševalo in razburjalo,
ali pa ravnodušno odhajalo?
Po podatkih ankete je bilo to občinstvo pretežno sestavljeno iz mladih
ljudi. Kar 40''/o je bilo mladih do 24 let. S starostjo deleži upadajo: od
25 do 30 let jih je bilo 24 »/o, od 30 do 40 let samo še 16 «/o, od 40 do 50
let le 9 o/o, od 50 do 60 let 5 «/o in nad 61 let samo 2 «/o. Ker smo upošte-
vali samo posamične obiskovalce, ne pa organiziranih šolskih skupin, je
bil v resnici delež mladih še večji. Obiskovalci so bili večinoma moškega
spola, in sicer je bilo moških skoraj še enkrat toliko kot žensk.
Kaj pa izobrazba? Izkazalo se je, da imajo obiskovalci razmeroma
visoko izobrazbo in sicer ima 85®/o obiskovalcev srednjo ali visoko šolo:
49 obiskovalcev je dokončalo srednjo šolo, višjo in visoko pa 36 »/o.
Med temi, ki imajo dokončano srednjo šolo je tudi 31 "/o študentov, ki
so vpisani na različnih visokih šolah. Med obiskovalci je torej 31 "/o štu-
dentov, Цв/о dijakov, 8.6 Vo svobodnih poklicev, 40 "/o uslužbencev, 1,3 »/o
gospodinj, 0,7 ®/o obrtnikov, 0,2 Vo upokojencev, 1,3 ®/o obiskovalcev pa je
navedlo za svoj poklic delavec.
Izobrazbi ustreza tudi zaposlitev, saj je največ obiskovalcev zapo-
slenih v kulturno-znanstveni dejavnosti in sicer kar 26,3 «/o. V industriji
jih dela 9,7 "/», 7,8 */o v dejavnosti družbenih in državnih organizacij,
2,5 "/o v trgovini in turizmu, 48,2 ®/o pa ni zaposlenih.
Nekoliko podrobneje si bomo ogledali tistega 1.3 ®/» obiskovalcev, ki
so navedli za svoj poklic delavec. Podatke navajam samo v ilustracijo,
ne zaradi iskanja zakonitosti, saj je število anketiranih majhno.
Po izobrazbi ima 78 "/o delavcev obiskovalcev osnovno šolo, 22o/e pa
srednjo strokovno šolo. Razlike v predmetih standarda v primeri z usluž-
benci niso velike. Vzemimo za zgled avto! Od delavcev, ki so obiskali
bienale, jih ima avto 22,2®,/o, medtem ko ima od uslužbencev, ki so obi-
skali bienale. avto 30 «/o. od svobodnih poklicev pa samo 8,6^/0. Radijske
sprejemnike imajo vsi delavci, ne pa vsi uslužbenci. Toda: samo 22®/o
delavcev obiskovalcev bienala ima doma slike, medtem ko ima 62,6 ®/o
uslužbencev doma po eno ali več umetniških slik. Skoraj polovica anke-
tiranih delavcev je bila na bienalu zato, ker so pač prišli mimo. Vendar
so si vzeli dovolj časa za ogled in si povprečno ogledovali bienale kar po
eno uro. Omenjam to zato, ker so bili med obiskovalci tudi ljudje, ki so
preleteli vseh 10 014 razstavljenih grafik v borih 15 minutah! Odstotek
teh nemirnih in verjetno tudi površnih gledalcev je največji pri svo-
bodnih poklicih (3.4 "/0) in pri študentih (3,3 "/0), pri drugih je veliko
manjši.
Zanimalo nas je, kaj ovira delavce, da ne hodijo na razstave. Sodeč
po odgovorih, so ovire naslednje:
121
—	pomanjkanje prostega časa 44 "/o;
—	preutrujenost od dela 33'"/o;
—	prevelika zahtevnost umetnosti 20 "/o.
V primeri z drugimi poklici so pri vseh treh odgovorih ti odstotki
največji. Tako je npr. samo 8 "/o drugih obiskovalcev navedlo, da jih
odbija prevelika zahtevnost sodobne umetnosti. Likovni pedagogi bodo
gotovo navdušeni nad podatkom, da si kar 44 "/o delavcev želi vodstev in
strokovnih razlag na razstavi, medtem ko si podobnih vodstev želi le
23 Vo uslužbencev.
Tisti redki delavci, ki so obiskali letošnji bienale, se nam kažejo
torej kot ljudje, ki imajo premalo prostega časa, ki so preutrujeni od
dela in ki se vrh vsega počutijo še nevedni in tuji pred moderno grafiko.
Kakšna je torej družbena dimenzija letošnjega bienala? Mogoče je
za odgovor še prezgodaj, vsekakor pa so značilnosti njegovega občinstva
predvsem mladost in visoka izobrazba, nikakor pa ne premoženje. Široke
plasti, če uporabim ta izraz, tudi pri nas še ne nastopajo kot gledalci,
in to je glede na vrednost letošnjega bienala resnična škoda, še posebej,
če upoštevamo njegov informativni, pa tudi vzgojni značaj. Res ne mo-
remo reči, da naša moderna grafika visi v zraku, lahko pa rečemo, da
je družbena osnova, na katero se opira, zelo ozka. Mogoče celo preozka,
in zelo verjetno je, da bi bila marsikatera konfliktna situacija, ki smo ji
bili priča v razmerju med »družbo« in »kulturo«, manj zaostrena, ko bi
bila ta osnova širša in bi zajemala več ljudi. Toda verjetno je tudi za to
potrebno nekaj storiti.
Ko so madžarski sociologi pred leti raziskovali okus kmetov', so
ugotovili, da je še vedno romantičen v duhu 19. stoletja. Podobne študije,
ki bi obravnavale okus delavca na Slovenskem, nimamo, toda po vsem,
kar vidimo in vemo, sodimo, da je neizoblikovan, s številnimi konserva-
tivnimi potezami. To se mogoče najbolj nesrečno kaže v zidavi indivi-
dualnih hiš širom po Sloveniji, še bolj pa v njihovi notranji opremi.
Kupci in porabniki kiča so predvsem ljudje z nižjo izobrazbo — ki pa
imajo denar in ki so pripravljeni za »umetnost« tudi plačati, to nam
kaže živahno zanimanje za dela amaterjev in cene, za katere le-ti pro-
dajajo svoje slike.
Eno izmed protislovij našega časa je tudi to, da je ob demokratičnih
geslih postala govorica umetnosti tako izključna, da ne moremo govoriti
o skupnem likovnem jeziku, s katerim bi naša sodobna umetnost govorila
enako razumljivo vsem članom naše družbe. Ali ni vizualna komuni-
kacija med posameznimi skupinami pretrgana? Prav tu, pri izobrazbi, ki
je potrebna, da bi se tudi delavci estetsko identificirali s sodobno umet-
nostjo, pa zadenemo na oviro, ki se zdi vsaj za zdaj. na današnji stopnji
našega splošnega razvoja, skoraj nepremagljiva, s tem pa še ni rečeno,
da ni vredno o njej razpravljati. Celo Duveen, trgovec s starinami, je
vzgajal svoje milijonarje v potencialne odjemalce. Se razume: ne s po-
vzdignjenim prstom ali z didaktično pozo.
" Judit Sas — Zsuzsanna Sipos: Testing peasant taste. The New Hun-
garian Quarterly, 1964, št. 5, stran 13.
122
Se enkrat o alternativi: stalinistični pozitivizem
ali ustvarjalni marksizem
Rudi Supek
Ta alternativa seveda ne velja za naše marksiste-filozofe, ker so s
stalinističnim pozitivizmom temeljito obračunali po diskusiji o teoriji od-
raza 1960. leta na Bledu, o čemer pričajo tudi drugi sestanki in številne
publikacije.* Ce je na to alternativo potrebno opozarjati, je potrebno
samo zato, ker je bil ustvarjalni marksizem pri nas v začetku napadan
kot »sumljiv«, »novatorski«, »mladomarksovski« ali »hegeljanski«, »revi-
zionističen« ali »eksistencialističen«, »anarhoindividualističen« ali »anar-
holiberalističen«, »abstraktno humanističen« ali »pseudohumanističen«, v
zadnjem času pa so se ti napadi še poostrili in prešli v politična namigo-
vanja s tem, da se mu ne očita le to, da je »antimarksističen« in »anti-
socialističen«, temveč tudi, da je »antipartijski« in da vodi naravnost v
»profesionalni antikomunizem«! Situacija je prav zares paradoksna, in
italijanski marksisti, ki so se znašli v podobni situaciji v mednarodnih
razmerah, bi rekli, da so »korenine dogmatizma globoke«, mi pa si bomo
dovolili biti za odtenek preciznejši in bomo rekli: »Globoke so korenine
stalinističnega pozitivizma«.
V teh napadih nas ne preseneča toliko nizka raven marksistične iz-
obrazbe, ne uporaba oguljene stalinistične metode političnega podtikanja
(lov za kakim stavkom ali stališčem, ki ga je mogoče nategniti do na-
sprotovanja kakemu aktualnemu političnemu dokumentu), kakor vztrajno
izogibanje bistvenim vprašanjem naše marksistične problematike v so-
dobnih razmerah. Čeprav se v našem marksizmu o teh vprašanjih disku-
tira že leta, v svetovnem merilu pa še dlje, se ti kritiki delajo, kot da
se na področju marksistične filozofije in teorije ni nič zgodilo in kot da
* Od publikacij, ki se nanašajo na implicitno in eksplicitno kritiko stalini-
stičnega pozitivizma in na vrnitev k avtentični Marxovi misli, navajamo le
nekaj poglavitnih: »Neki problemi teorije odraza« (izd. Jug. udruženje za filo-
zofiju, Bgd. 1960), P. Vranicki: »Historija marksizma« (Naprijed 1961), V. Ko-
rač: »Kari Marx i savremena sociologija« (Kultura 1962), zbornik del »Hu-
manizam i socijalizam« (Naprijed 1963), M. Kangrga: »Etički problem u djelu
Karla Магха« (Naprijed 1963), zbornik »Covek danas« (Nolit 1964), zbornik
»Smisao i perspektiva socijalizma« (izd. Praxis 1965) idr.
123
se nič ne dogaja, pri tem pa se kar naprej sklicujejo na našo družbeno
in politično prakso, kot da je nenadoma teorija prenehala biti »navodilo
za akcijo«, in je postala »akcija navodilo za teorijo«. Podcenjevanje filo-
zofsko-teoretičnih vprašanj v marksizmu je v resnici ena izmed domi-
nantnih potez te kritike, in tako nastaja vtis, da je pohtični prakticizem
do kraja izsušil skromne možnosti maksističnega mišljenja. Zares lahko
upravičeno vprašamo, ali gre v resnici za nesposobnost teoretičnega miš-
ljenja, ali pa gre, in to je verjetnejše, za zavestno izmikanje temu, da bi
govorili o bistvenih problemih našega marksističnega razvoja. Zato bomo,
ne glede na to, ali bo to všeč nekaterim birokratskim pametim, opozorili,
katera so bistvena vprašanja našega sodobnega marksističnega teoretič-
nega razvoja.
Najizrazitejša poteza dosedanjih napadov na ustvarjalni marksizem
je težnja, da bi se vse reduciralo na politično podtikanje, da bi se pri-
kazali problemi, o katerih razpravljajo v tem krogu, kot sejanje teoretične
zmede, kot preziranje naše družbene prakse, kot nasprotovanje našim
političnim programom in celó sami ustavi, torej kot ustvarjanje neke
»antisocialistične« in »antipartijske« skupine. Ce že ne nič drugega, je
vsaj ta namen docela jasen. Cemu lahko rabi ta politična insinuacija, ki
se nanaša predvsem na urednike in sodelavce »Praxisa«? Nedvomno pred-
vsem temu, da bi jim zagrozili, da bi jih zastrašili in jim onemogočili
nadaljnje pisanje, oziroma ukvarjanje z aktualnimi problemi. Težko je
trditi, da imajo ti napadi namen spodbujati in razvijati diskusijo, saj je
dosedanji način »diskusije« vse preveč v skladu s tisto mentaliteto, ki
veruje v idejni in ideološki monopol.
Zatorej je prvo vprašanje, ki ga postavljamo našim kritikom in na
katero zahtevamo nedvoumen odgovor, takole: Ali je za sodobni razvoj
marksistične teorije pomembno spodbujanje in široko razvijanje diskusije
in široke izmenjave misli o vseh aktualnih problemih, s katerimi se
ukvarja marksizem? Da ali ne?
Zakaj smo postavili to vprašanje na prvo mesto? Gotovo ne samo
zato, ker je »družbena praksa brez teorije slepa«, temveč predvsem zato.
ker smo v taki družbeni in zgodovinski situaciji, da sama zastavlja mnoga
vprašanja, ki najpogosteje še niso raziskana v okviru smiselne teoretične
misli, kaj šele da bi zanje obstajali že dokončni odgovori. Danes se sre-
čujemo s kopicami teh vprašanj, kadar usmerimo naš pogled na procese,
ki potekajo v »organiziranem kapitalizmu«, ali v buržoazni družbi »iz-
obilja« in »osamljenih«, kadar se ozremo na odnose med socialističnimi
deželami ali delavskimi gibanji, kadar se ukvarjamo z graditvijo socia-
lizma v razviti ali nerazviti deželi, ali kadar se vrnemo k tistemu, čemer
je socializem sredstvo, namreč k vprašanju človeške skupnosti, človeške
kulture in človekove osebnosti. Čeprav je stalinistični pozitivizem preziral
mnoga taka vprašanja ali jih prepuščal stihiji, kot v kulturi, kjer je
uporabljal mehanično shemo »baze in vrhnje stavbe«, dobivajo sedaj v
svetu prisilne miroljubne koeksistence odločilen pomen, in nimamo pra-
vice, da bi jih prepuščah tistim, ki so se v marksizmu opredelili za
dogmatizem, to je za filozofijo »ubogih na duhu«.
124
Druga bistvena poteza tistih, ki napadajo ustvarjalni marksizem pri
nas, je ta, da modro molčijo, s kakšnih filozofsko-teoretičnih pozicij to
pravzaprav počenjajo, oziroma kakšen marksizem uporabljajo. Kaj pomeni
to zamolčevanje svojih filozofsko-teoretičnih pozicij? Ali to pomeni, da
se sramujejo imenovati svojo marksistično koncepcijo, ali pa menijo, da
ne zasluži, da bi jo imenovali? Ali mogoče ne poznajo toliko sodobnega
marksizma, da ne vedo, da se danes razvija v znamenju prevladovanja
stalinističnega pozitivizma? Morda menijo, da nekaj takega, kot je »sta-
linistični pozitivizem«, sploh ne obstaja, temveč je mogoče govoriti le o
dogmatičnem in nedogmatičnem marksizmu? In ker so se vsi plebisci-
tarno opredelili za poslednjega, da je naše vprašanje usmerjeno napak
in še več. da postaja neke vrste politično podtikanje? Se nedavno so
na zveznih seminarjih za učitelje družbenih ved uradno trdili, da »stali-
nizem pomeni revizijo v praksi, ne pa tudi v teoriji«; z drugimi bese-
dami, da obstaja nekaj, kar je treba kritizirati kot »kult osebnosti«, ne
pa tudi nekaj, kar bi mogli imenovati Stalinova verzija diamata. Samo
zato, ker smo mi »obsedeni od stalinizma«, smo si zaradi te obsedenosti
izmislili nekaj, kar smo imenovali »stalinistični pozitivizem«, čeprav je
to čisto neznano v sodobnem marksizmu! Ker pa mi takim teoretičnim
»halucinacijam« nakljub menimo, da stalinistični pozitivizem ni privid,
temveč najbolj razširjena marksistična koncepcija v sodobnem sociali-
stičnem svetu, bomo zastavili še drugo vprašanje, na katerega prav tako
zahtevamo nedvoumen odgovor.
Drugo vprašanje se glasi tako: Ali obstaja stalinistični pozitivizem
ali ne obstaja? Ali se sodelavci »Praxisa« prizadevajo ali si ne prizadevajo
pravladati stalinistični pozitivizem v imenu ustvarjalnega ali humanistič-
nega marksizma?
Kdor ne zavzema določenega stališča ob vprašanju obstoja stalinistič-
nega pozitivizma, ta se samo skuša ogniti odgovoru na to vprašanje in
s tem ohraniti vso svobodo za napad na ustvarjalni marksizem, in sicer
prav s pozicij stalinističnega pozitivizma. To vprašanje je ključno, saj
smo z njim na stvarnem teoretičnem nivoju nasprotja med stalinizmom
in humanističnim socializmom, ker gre za teoretični koncepciji, od ka-
terih prva filozofsko razlaga in opravičuje stalinizem, druga pa huma-
nistični socializem. Ko smo pisali, da se pri nas sistematično seje »teore-
tična zmeda« ravno glede na graditev socializma na podlagi delavskega
samoupravljanja, tedaj smo mislili na to, da so ljudje, ki mislijo in tako
tudi ravnajo, da je mogoče s stalinističnim pozitivizmom teoretično mark-
sistično razlagati in graditi humanistični socializem. Z drugimi besedami,
da so ljudje, ki so marksistično vzgojeni v stalinističnem pozitivizmu, naj-
primernejši in najzanesljivejši elementi tudi za graditev humanističnega
socializma! Naj je to videti še tako paradoksno in absurdno, to je v naši
deželi zelo razširjeno gledanje. Implicitno in zamolčano ga vsebujejo vsi
napadi na predstavnike ustvarjalnega marksizma v najnovejšem času.
Vendar ne gre samo za graditev socializma v naši državi! S stalini-
stičnim pozitivizmom danes ni mogoče diskutirati s kitajskimi dogmatiki,
ni mogoče odkrivati problemov pred katerimi stoji delavsko gibanje (po-
125
sebej v socialno-ekonomsko bolj razvitih deželah) in osmisliti, to je, ni
mogoče kritično pregledati dosedanjih zgodovinskih izkušenj socializma
in njegove zgodovinske možnosti v sodobnem svetu. Stalinistični poziti-
vizem kot določena marksistična koncepcija ni zmožen odgovoriti niti na
eno bistveno vprašanje, pred katerim stoji delavsko gibanje v sociali-
stičnih in nesocialističnih deželah. Tudi o tem bomo kaj več povedali v
nadaljnji razlagi. Obenem pa smo prišli do tretjega in odločilnega vpra-
šanja.
Tretje vprašanje se glasi takole: Ali je mogoče z stalinističnim poziti-
vizmom uspešno odkrivati in reševati raznovrstna in številna nova vpra-
šanja, s katerimi se srečujejo delavsko gibanje in marksisti v socialističnih
in nesocialističnih deželah? Ce stalinistični pozitivizem ni prikladen za
nove naloge, katere so njegove bistvene pomanjkljivosti, oziroma, s ka-
terimi načeli in tezami mora delati ustvarjalni marksizem, da hi se
usposobil za te naloge?
V zvezi s tem vprašanjem moramo spet opozoriti tiste naše teoretike,
ki so zaradi političnega prakticizma teoretično oslepeli, da ni dovolj na-
števati konkretne naloge in probleme, s katerimi se srečujemo, temveč
je nujno pokazati njihovo teoretično vsebino, to pomeni, da jih je treba
povezati in uvrstiti v smiselno celoto, ki nam bo pokazala, koliko to
»konkretno-« obstaja kot mogoče ali nemogoče, kot naključno ali nujno,
kot smiselno ali nesmiselno, avtentično ali mistificirano, torej kot res-
nično ali neresnično. Brez tega je zaman gledati le v »stvarno«, »de-
jansko« ali »konkretno«, saj to kot tako ne obstaja vse dotlej, dokler ni
postalo moment določene smiselne celote. Tega se naši sovražniki »ab-
straktnih resnic« še niso naučili iz elementov filozofije ali dialektike in
se zato izgubljajo v goščavi praktičnih problemov ter ne vedo, kako bi
se iz njih skobacali, ali pa se ukvarjajo, to je preprostejše, s »posiljeva-
njem resnice«.
Težko je domnevati, da bodo stvari v družbeni praksi »pravilne«, če
v samih glavah niso »jasne«; težko je verjeti v logiko »proizvodnih od-
nosov«, če ni logike v »idejnih odnosih«. Dialektika ne obstoji iz proti-
slovij, nasprotij in sporov, ki bi ostajali iz nesmislov; dialektika priznava
samo smiselna protislovja in resnične sp>ore! Zato bi bil že čas. da se
tudi ti naši spori o stalinističnem pozitivizmu in ustvarjalnem marksizmu
postavijo na področje resničnih nasprotij. In to ne le zaradi našega so-
cialističnega sveta, tudi zaradi nesocialističnega sveta. Iz preprostega raz-
loga, ker so mnogi nesporazumi, pa tudi neka vrsta »poklicnega anti-
komunizma« nastali kot pxjsledica neke vrste »poklicnega komunizma«,
torej kot oblika pačenja marksizma in socializma. Svet je danes kljub
zaostrenim nasprotjem, ki jih vsebuje, enotnejši kot le kdaj v zgodovini;
biti marksist pa pomeni predvsem biti intelektualno navzoč povsod tam.
kjer gre za človekovo svobodo in enakopravnost. Provincialno zapiranje
v svoje probleme in samozadovoljno poudarjanje svoje družbene prakse
je tuje duhu marksizma. Nič v socializmu še ni dokončno povedano in
rešeno; obstajajo samo poti, ki obetajo več ali manj svobode, več ali manj
človečnosti, več ali manj razvojnih možnosti. Koliko pa bodo te poti v
126
resnici dale, to je odvisno izključno od družbene in človeške angažiranosti
vsakega človeka. Vse kar je napoti tej angažiranosti in usmerjenosti, mora
postati predmet brezobzirne kritike. Stalinistični pozitivizem je še zmeraj
taka ovira na poti, po kateri želimo iti, in to je edini razlog, da mu v
tem trenutku posvečamo potrebno pozornost. In sicer ne zaradi nekakšne
zagrenjenosti, ker je maščevalnost prej navada sterilnih dogmatskih pa-
meti kakor ustvarjalnega marksizma. Mogoče pri nas sploh ne bi bilo
teh napadov na ustvarjalni marksizem, ko se ne bi bil sam preveč veli-
kodušno poslovil od stalinističnega pozitivizma in se obrnil k sodobnim
vprašanjem. Spreminjanje spora med dogmatizmom in ustvarjalnim mark-
sizmom v politično vprašanje, kakor nam to hočejo nekateri vsiliti, nas
sedaj sili uporabiti malo večjo metlo in razčistiti nekatera osnovna vpra-
šanja sodobnega marksizma temeljiteje kakor doslej. Toda zdi se nam,
da ne gre preprosto za ponovno opravljanje istega dela, temveč samo za
boljšo vulgarizacijo ali popularizacijo že dosežene stopnje razvoja, ki ga
nekateri, samo zaradi svoje nezadostne marksistične izobrazbe ali zaradi
»pomanjkanja časa« niso dovolj pazljivo spremljali.
Stalinistični pozitivizem: varianta ali revizija marksizma?
Enotnega marksizma ni, tudi če bi bilo mogoče dokazati, da obstaja
enotnost Marxove misli! Neenotnost ni pogojena samo z možnostjo raz-
ličnih interpretacij, temveč tudi s pogojenostjo marksizma z raznimi prak-
tičnimi interesi, v prvi vrsti z naravo samih socialnih gibanj, ki se nanj
sklicujejo v danih zgodovinskih razmerah. Mogoče bi bilo tudi razpravljati,
ali ne prispevajo k neenotnosti marksistov tudi protislovja v delu Marxa
samega in ali ni različnost »marksizmov« utemeljena tako v samem Marxo-
vem delu kakor v načinih njegove uporabe v določenih zgodovinskih situa-
cijah. Vendar smo prepričani, da obstajajo nekatera osnovna načela in
stališča, po katerih je mogoče spoznati Marxovo misel kot Marxovo, to
pomeni, da je mogoče ugotoviti, kdaj ostajajo kaka stališča v horizontu
Maxove misli in kdaj ga zapuščajo, oziroma, kdaj se z Marxovo mislijo
neposredno spopadejo. Obstajajo torej meje tolerance v interpretaciji
marksizma, ki jih ni mogoče prestopiti, ne da bi »zašli v revizionistične
vode«. S tega stališča bomo skušali oceniti tudi stalinistični pozitivizem.
Ali nismo že zavzeli stališče ob tem vprašanju, ko imenujemo Stali-
novo pojmovanje dialektičnega materializma pozitivistično? Ali ni Sta-
linov diamat zrasel iz idej, ki jih nahajamo pri Engelsu, Plehanovu in
Leninu, kar je posebno razvidno, ko gre za teorijo odraza? To je res.
toda Stalinov diamat je ustvarjen ravno z enostransko, čeprav koherentno
interpretacijo teh avtorjev. (Lenin se je v »Filozofskih zvezkih« vidno
odmaknil od teorije odraza, kakršno je formuliral v »Materializmu in
empiriokriticizmu« !) Vulgarizacija in simplifikacija marksizma pri Stalinu
in njegovih naslednikih (Todoru Povlovu, Leonovu, Rozentalu, Mitinu in
drugih) je šla v smeri pozitivistične interpretacije. Vendar pa je pomemb-
127
nejše in neogibno proučiti njegov diamat v skladu z njegovo družbeno
prakso. Smisel stalinizma je mogoče določiti samo, če povežemo njegova
teoretična stališča z družbenopolitično prakso, ker je Stalin ostal »filozof«
vsaj v tem, da je za svojo politiko zmeraj odkrival filozofsko-teoretična
opravičila in načela.
Pravzaprav pa se je, kakor vemo, šele s kritiko Stalinove prakse za-
čela tudi kritika njegovih teoretičnih stališč. Najprej zelo oprezno. Filo-
zof i-marksisti, ki so s svojo kritiko »pohiteli«, so bili podvrženi partij-
skim in političnim sankcijam (primer Lukácsa, Lefebvra in Blocha). Sele
ko so začeli »kult osebnosti« kritično raziskovati tudi v delih same kom-
promitirane osebnosti, je izšel v moskovski »Pravdi« (februarja 1962)
članek, ki je opozarjal, da je Stalinov »Dialektični in historični materia-
lizem« odgovoren, da je »osiromašil znanstveno in pedagoško delo filo-
zofov«. Temu mnenju se je pridružila tudi revija »Voprosi filozofii«, ki
je branila predvsem znanstveno misel: »Stvari (v tem spisu) so bile pri-
kazovane tako. da je bilo mogoče pomisliti, da se dajo s preprosto de-
dukacijo in s splošnimi načeli dialektičnega in historičnega materializma
rešiti konkretna vprašanja družbene in politične prakse ter te ali one
znanosti.«
To je ohrabrilo tudi vodstvo francoske komunistične partije, da se
je isto leto na plenumu centralnega komiteja seznanilo s »Stalinovimi
napakami v filozofiji«, o katerih je poročal najuglednejši predstavnik
»uradnega marksizma« R. Garaudy, član CK francoske KP. To poročilo
navajamo zato, ker je sam Garaudy dolga leta stal na pozicijah stalini-
stičnega pozitivizma, potem pa se je po intenzivnem študiju Hegla (mo-
goče na Leninovo priporočilo, naj marksisti osnujejo »klub prijateljev
Heglove filozofije«), v tem poročilu na plenumu, ki mu je predsedoval
Thorez, z njim javno razšel.* Garaudy ni našel pri Stalinu majhnih
»napak«, temveč stališča, ki »pačijo marksizem«. Opozarja na nekatere
bistvene zablode, ki ga napravljajo za pozitivista: ločitev dialektike od
materializma. oziroma metode od teorije, siromašenje dialektike in njena
redukcija na »dialektiko narave«, s tem v zvezi pa tudi zametovanje
principa negacije: negacije negacije; padec v naturalizem in scientizem:
zabrisovanje specifičnosti filozofije v odnosu do znanosti; mehanična
razlaga odnosa baze in vrhnje stavbe; ignoriranje teorije alienacije, ker
ne razume Heglove in Marxove dialektike, in to ima Garaudy za najhujšo
oddaljitev itd. Garaudy zares jasno opaža, da je bistvena poteza stalini-
stičnega pozitivizma zavračanje teorije odtujitve, ki je omogočila Marxu.
kakor je rečeno v tem referatu, da je »uničujoče kritiziral pozitivizem v
politični ekonomiji. Zelo pomemben primer posledic tega pozitivističnega
osiromašenja marksizma — pravi Garaudy — vidimo v nelagodnosti, ki
* Glej to poročilo v teoretičnem časopisu KPF »Cahiers du Communisme,
7—8, Paris 1962. Pripominjamo, da ni mogoče dvomiti o »uradnem« ali »avto-
ritativnem« stališču R. Garaudyja. ki ni samo član CK KPF, temveč je tudi
eden izmed maloštevilnih zahodnoevropskih marksistov, ki so doktorirali v
Moskvi. Predgovor njegovemu doktoratu je napisal Suslov. član Politbiroja CK
KP ZSSR.
128
jo občutijo vsi tisti, Iti so se držali Stalinovega pozitivističnega pojmo-
vanja pavperizacije. Glede na to, da pozitivistični ekonomist ne čuti, da
je treba upoštevati osiromašenje celote delavskega življenja (alienacijo)
kot posledico zakona akumulacije, se muči s krivuljo ,realnih plač', toda
na osnovi te pozitivistične metode, ki ne pripada Marxu, temveč buržoazni
ekonomiji, se mu ne posreči postaviti zakona, zato se odpove nadaljnji
obrambi tega osnovnega zakona marksistične ekonomije in pride celo do
tega, da sramežljivo prikriva njegovo ime. Nekateri novejši učbeniki
(,Principi marksizma-leninizma') vse to prepričljivo ponazarjajo.«
Garaudy zadeva tukaj v samo bistvo stalinističnega pozitivizma, ker
je le-tega mogoče takoj spoznati po tem, da v njem sploh ni teorije o
alienaciji. Ker je izpustil to teorijo, ne more razlagati ne le zakona pro-
gresivne pavperizacije delavskega razreda, marveč tudi ne mnogih drugih
pojavov v sodobni buržoazni družbi. Marksizem brez teorije alienacije
ostaja ne le brez Marxove historične dialektike, brez katere ni Marxove
misli, temveč ostaja tudi brez svoje najgloblje in v sodobnih razmerah
najuspešnejše kritične ostrine; tega seveda ne sprevidi nobeden od šte-
vilnih sovražnikov »abstraktnega humanizma« oziroma teorije alienacije!
Čeprav se je Garaudy v svojem referatu dotaknil bistvenih vprašanj
stalinističnega revizionizma, je mogoče izreči dva ugovora: Najprej, če
vse te Stalinove napake niso majhne, temveč »pačijo« jedro Marxove
misli in jih je mogoče imenovati celo »pozitivizem«, ali ni sam naslov
referata, ki govori samo o »Stalinovih napakah«, preblag? Ali ni poziti-
vizem diametralno nasproten historičnemu materializmu, čeprav je zelo
blizu »diamatu«? Govoriti o »Stalinovih napakah v filozofiji« in te na-
pake krstiti za »stalinistični pozitivizem«, kakor to dela Garaudy, — ali
ni to malo podobno, če govorimo o »Neronovih napakah v pirotehniki«
in te napake ugotovimo v »požigu Rima«?! Ce je mogoče govoriti o po-
zitivizmu, to je o smiselni in povezani koncepciji, tedaj jo je mogoče
imeti v celoti za revizijo Marxove misli. Napake so vse predobro pove-
zane v določen sistem mišljenja, da bi ostale samo »napake«.
Drugič, čeprav se sme stalinistični pozitivizem kritizirati in analizirati
samo na področju filozofije, zahteva marksistična kritika, da ga povežemo
s samo Stalinovo prakso. Kot vsako drugo ideološko ustvaritev je mogoče
tudi stalinistični pozitivizem do kraja osmisliti samo znotraj enotne histo-
rične situacije, to je, konfrontacije teorije in družbene prakse v luči histo-
ričnega dogajanja. To je perspektiva, ki se je želimo držati, ker nas bolj
zanima, koliko kaka teorija prispeva k mistifikaciji ali demistifikaciji
družbene zavesti, kakor to, koliko je v svojih stališčih notranje logična
ali zvesta neki koncepciji.*
* O stalinističnem pozitivizmu smo glede na omenjeni Garaudyjev referat,
a tudi sicer, pisali večkrat. Tako npr. v člankih »O antidogmatizmu dogmatskih
antidogmatika« (Danas), »Naučni rad i naučna odgovornost« (Naše teme 4. 1963).
»Sto ometa razvitak jugoslavenske sociologije« (Naše teme 10, 1963), »Teorija
otuđenja i sociologija« (Sociologija 1—2, 1964), s tem vprašanjem se ukvarja
tudi del knjige »Sociologija i socijalizam« (Znanje 196,'5 — v tisku).
9 Problemi
129
Želimo pripomniti, da so jugoslovanski filozofi-marksisti leta 1960 na
Bledu ostro kritizirali teorijo odraza, to je gnoseološko-ontološko osnovo
stalinističnega pozitivizma, in ji postavili nasproti Marxovo teorijo prakse.
To je bil pri nas obenem tudi poslednji spopad večjega formata med
ustvarjalnim marksizmom in dogmatiki, ki so se poraženi umaknili iz
javnih diskusij. Ustvarjalni marksizem od tedaj ni več zapravljal časa za
jalove diskusije s stalinističnim pozitivizmom, temveč se je koncentriral
na nadaljnje razvijanje marksistične misli v zvezi z aktualnimi nalogami.
Zato pa so poraženi dogmatiki prenesli svoje delovanje v politične kuloarje
in to ne brez rezultatov, ker so napade na ustvarjalni marksizem namesto
teh stalinističnih pozitivistov sedaj prevzeli nekateri politiki. To je tudi
razlog, zakaj pri nas v tem času stališče do stalinističnega pozitivizma ni
preprosto filozofsko vprašanje, temveč je postalo do neke mere tudi poli-
tično, ker so ga politiki tudi sprožili. Stvar, ki jo je treba obžalovati, ki
pa se ji glede na splošni nivo marksistične izobrazbe pri nas ni dalo iz-
ogniti. Kakor bomo videli dalje, pa isti politiki, ki napadajo ustvarjalni
marksizem, niso niti malo v skrbeh zaradi tega, da se tisoči naših štu-
dentov v družbenih vedah vzgajajo v duhu stalinističnega pozitivizma.*
Čeprav gledajo birokratski elementi v delavskem gibanju na stali-
nizem kot na epizodo, ki jo je treba čimprej pozabiti (ne glede na agre-
sivnost kitajskega »komunizma!«), stoje marksisti pred docela določeno
historično in filozofsko nalogo: stalinizem razložiti (analizirati, interpre-
tirati, zgodovinsko situirati) kot prvo zgodovinsko začrtano izkušnjo pri
graditvi socializma glede na njegovo filozofsko-teoretično in politično-
socialno stran. Cilj take analize je dvojen: a) samoprebujanje socializma
na podlagi lastnih izkušenj, b) bogatenje teorije delavskega gibanja za
aktualne potrebe. Ljudje, ki se ne učijo na svojih napakah, se sploh ne
učijo (čeprav so jim usta polna te fraze). V socialističnem gibanju, pa danes
kar mrgoli takih slabih učencev.
Danes nas res ne zanima več, ali ta ali ona teza diamata drži ali ne.
Stalinizem nas zanima predvsem kot »teorija, ki je navodilo za akcijo-^
to je kot teorija, ki je na določen način spreminjala sovjetsko družbo, to
pa pomeni, tudi spremenila. Kakšne so te spremembe? Kaj od njih je treba
obdržati, a kaj popraviti ali zavreči? Pri tem seveda ne gre za čisto histo-
rični ali akademski interes, temveč gre za vprašanje, ki najbolj neposredno
zanima vsa delavska gibanja, ki žele iti po poti socializma! Teh vprašanj
ni mogoče ignorirati niti s stališča, da smo »v praksi že premagali stali-
nizem«, da »imamo svojo pot v socializem« in »svojo izkušnjo«. Táko
stališče je omejeno, ker se v zgodovini nič ne dogaja kot zlaganje ka-
menčkov v mozaiku, saj je celovita, saj je v njej vse med seboj pogojeno
in prepleteno. To enako velja tudi za socializem.
* Na letni skupščini Jugoslovanskega sociološkga združenja februarja 1964
smo opozorili, da so skoraj vsi naši visokošolski učbeniki za sociologijo pisani
na osnovi diamata, to je stalinističnega pozitivizma, ter da v njih ni niti besede
o teoriji alienacije. Isto smo tedaj povedali tudi v »Borbi« in tega nam doslej
še nihče ni spodbijal.
130
Antihumanizem stalinističnega pozitivizma
Od človeka, ki je iz kmečkih opank skočil v limuzino, ni mogoče pri-
čakovati, da bo razumel humanistično problematiko socializma. Zanj je
socializem predvsem velikanski tehnični napredek in visok življenjski
standard za vsako ceno, socialistična revolucija pa zagnana »lokomotiva
zgodovine.« Samo človek, ki je doživel patos buržoazne revolucije z njeno
»deklaracijo o človeških pravicah«, s fetišizacijo »bratstva, enakosti, svo-
bode«, z apologijo znanstvenega in tehničnega napredka, in ki je nekega
dne za uradnim optimizmom demokracije in nezajezljivega družbenega
napredka odkril negacijo vsega tega — zasebno korist lastnikov proizva-
jalnih sredstev, sebičnost kapitalizma, osamljevanje, radikalno privatiza-
cijo, revščino in izkoriščanje človeka — je mogel doumeti jedro marksi-
stične kritike te družbe. Tem bolj, ker je ta družba revščino počasi od-
pravljala in ustvarjala vse bolj rafinirane oblike eksploatacije, ki jih stali-
nistični pozitivizem ni več zmožen interpretirati. A ne samo interpretirati;
ni zmožen izzivati tistega prebujenja delavskega razreda in članov me-
ščanske družbe sploh, ki je more izzvati upor proti obstoječemu stanju. Se
več, s tem da je izgubil jedro humanistične kritike buržoazne družbe, ne
samo. da ni več zmožen kritizirati in izzivati upor v tej družbi, celó svojo
družbo — socializem v Sovjetski zvezi — je napravil premalo privlačno
za vsakega svobodoljubnega človeka. V resnici je ustvaril možnosti za
antikomunistično kritiko prve socialistične izkušnje. Zakaj? In kako?
Spomnimo se, da je Lenin ugotovil, da ima marksizem tri izvire:
nemško filozofijo, angleško politično ekonomijo in francoski socializem.
Za nemško filizofijo je treba predvsem misliti Hegla in Feuerbacha, torej
teorijo alineacije ali dialektiko zgodovinskega nastajanja človeka, ki se z
zgodovino odtujuje in prihaja do svoje zavesti oziroma avtentične eksi-
stence. Prav ta izvir je v stalinizmu docela presahnil kljub Leninovemu
opominu sovjetskim marksistom, naj se spremene v »društvo materiali-
stičnih prijateljev Heglove dialektike«. Kakor da bi bil Lenin slutil, da je
prav ta izvir glede na rusko materialistično filozofijo 19. stoletja najbolj
ogrožen! Toda Hegel je bil kmalu likvidiran kot predstavnik »aristokratske
reakcije na buržoazno revolucijo«, da so mogli brez dosti kritičnosti pre-
vzeti njegovo buržoazno-liberalistično teorijo o zgodovini kot »stalnem na-
predovanju ideje svobode« (samo da so, ko so vztrajno postavljali »He-
glovo dialektiko na noge«, obrnili to dialektiko pravzaprav zopet »na
glavo«, tako da se je ideja »svobode za vse« spet spremenila v »svobodo za
enega«!). Feuerbach je bil kratko malo odstranjen kot »abstraktni hu-
manist«. Kakšne posledice je imelo to zanemarjanje filozofskega jedra
v Marxovi misli?
Ce vzamemo Marxovo teorijo družbenega razvoja v najširših potezah,
tedaj moremo razločiti naslednjo dialektiko napredovanja; prvič, v njej
obstaja linija stalnega družbenega napredka ali progresa, navezana na
razvoj proizvajalnih sil, ki ima znano parabolično obliko stalnega napre-
dovanja s postopnim pospeškom in jo je kot táko doslej mogoče razumeti
kot »naravni zakon družbenega razvoja«; drugič, v nasprotju s to linijo
9»
131
progresivnega napredovnja obstaja tudi linija stalnega nazadovanja ali
upadanja, s katero izraža Marx progresivno razpadanje človeške skupnosti
in osamljevanje človeške osebnosti od primitivne skupnosti do kapitalizma,
katere linija ustreza njegovi liniji odtujitve; tretjič, obstaja tudi tretja
linija v zvezi z razvojem človeške osebnosti, ki se vse bolj razvija, tako da
postaja vse bolj raznovrstna in vsestranska v svojih sposobnostih ustvar-
janja in uživanja, ki pa se istočasno odtujuje človeškemu načinu ustrezanja
potrebam, ter se kljub večji rafiniranosti in sposobnosti osiromašuje glede
človeškega ustrezanja tem potrebam, tako da je v človeku videti obenem
vzpon in padec, bogatitev in osiromašenje, razvoj in popačenost kot in-
timno protislovje same osebnosti.
Prva linija-progresivnega napredovanja — je skupna Marxu in bur-
žoazno-liberalistični tradiciji in po njej se Marx ne bi razločeval od A.
Smitha, Hegla ali Saint Simona. Druga linija pa ustreza humanistični
koncepciji zgodovine, ki jo je Marx našel pri J. J. Rousseauju, Heglu
(teorijo alienacije) in L. Feuerbachu. To je tudi podlaga dialektičnemu
pojmovanju zgodovine, ker se po prvi Marx sploh ne bi ločil od poziti-
vističnih teorij o razvoju. Tretja linija je samo nakazana skica Marxovega
p>ersonalizTna, s katerim se ni podrobneje ukvarjal, katerega osnove p>a je
naznačil.
Zakaj opozarjamo na te tri linije razvoja v Marxovem pojmovanju
družbenega razvoja? Ni težko najti odgovor: naslanjajoč se na ruski pro-
■svetljenski materializem 19. stoletja, je stalinistični pozitivizem povsem
odstranil iz diamata drugo in tretjo linijo razvoja, to je humanistično in
personalistično jedro Marxovega pojmovanja zgodovine. Marksizem je tako
postal nauk, ki se sklicuje na »stalni in progresivni napredek družbe^<
(kajpada v skokih in ne kontinuirano!), kjer so osnova vsega napredka
proizvajalne sile, ki delujejo kot »naravni zakoni«, kjer je torej industria-
lizacija brezpogojni izraz napredka (ki ga bolj ali manj avtomatično ome-
juje kapitalistična proizvodnja, ker čemu sicer socializem?), kjer ostaja
kultura kot tudi celotna »superstruktura« samo »odraz razvoja same baze«
in zanjo kot táko nima smisla dosti skrbeti. Po tem pojmovanju pomeni
socializem pravzaprav samo prehod iz neke predznanstvene, stihijske in
iracionalne faze razvoja v znanstveno, planirano in racionalno fazo, ki se
objektivizira v družbenem redu, oziroma v tistih, ki ga ustvarjajo, to je
v »modrem vodstvu«. Sedaj zares ne vemo več, v čem se marksizem loči
od Comteovega pozitivizma, ki je prav tako verjel v neogibnost take
»znanstvene faze«, v kateri bo neka kolektivna avtoriteta odločala, kaj je
resnično in kaj neresnično, kaj je v>objektivno zakonito^< in kaj »objektivno
protizakonito«, in ki bo prav tako z mentalno-higiensko cenzuro branil
državljanom brati in misliti vse tisto, kar bi se oddaljevalo od državnih
dogem! Kajpada- »v njihovem lastnem interesu«.
S tem da je stalinistični pozitivezm odstranil humanistično osnovo iz
Marxove misli, je dobil nujno etatistični in vulgamo-ekonomistični značaj,
tako da je teorija alienacije — ki je pravzaprav identična z Marxovo
dialektiko kot tako — ob dotiku čarodejne palice izhlapela iz tako pre-
132
pariranega marksizma. Neverjetno je. da sovjetski marksisti kljub temu,
da jim je citatologija postala glavna tehnika mišljenja, niso bili zmožni
opaziti te teorije, čeprav spremlja Marxovo misel od prvih strani »Zgod^
njih del« do poslednjih strani »Kapitala«! Kako pojasniti ta neverjetni
pojav agnozije, psihičnega slepila? (»Človek, zadet s kroglo v glavo, vidi
čisto dobro sobo s pohištvom, vendar pa pohištva ne spozna kot pohištva,
sploh ne ve, kakšni predmeti so to, ostaja nebogljen in sploh ne ve, da je
to njegovo pohištvo.«) Ker tudi mnogi naši marksisti še niso povsem ozdra-
veli od psihičnega slepila te vrste —■ to izpričujejo številne publikacije iz
diamata kot tudi veliko število visokošolskih učbenikov sociologije za našo
intelektualno mladino — bo koristno, če skušamo razvozlati, kako je sploh
moglo nastati.
Ni težko razumeti, da je morala Sovjetska zveza po Oktobrski revo-
luciji ubrati pot intenzivne industrializacije dežele in zato poudariti znanost
in tehniko kot posebni vrednoti, ju podpirati s požrtvovalnostjo, s kultom
dela, z optimizmom in znanstveno neomajnostjo. Za to je bilo lahko pri-
dobiti vse dinamične ljudi, ki so si želeli napredovanja svoje dežele. Stalin
je doumel, da je dobro prenesti ta optimizem in to zanesljivost tudi na
področje družbeno-politične prakse, ki mora biti v tem primeru tudi oprta
na znanost in biti izraz objektivnih zakonov družbenega razvoja. In kakor
ima znanost svoje specialiste in inženirje, tako je dobila tudi politika svoje
»modro vodstvo« in »inženirje človeških duš«. Tako je politika postala
znanstvena, Stalin in partijski kongresi pa so samo opravljali tisto, kar
je nujno, kar je kot nujno ali zakonito vsebovano v samem zgodovinskem
razvoju, nekaj, o čemer se ne da dvomiti, če človek ne dvomi o znanosti
oziroma, če ni nagnjen k fideizmu ali bogoiskateljstvu. S to metodo je bilo
zelo lahko »znanstveno^< likvidirati vsako opozicijo v partiji, vsako na-
sprotno ali preprosto drugačno mišljenje: treba je bilo le »znanstveno«
ugotoviti, kaj je »levi« ali »desni« odklon in potem potegniti po zakonu
paralelograma sil diagonalo —• »generalno linijo modrega vodstva«. Ta
»znanstvena metoda« politične diskusije se je izkazala, kakor vemo, kot
zelo uspešna, vsekakor dosti uspešnejša od metode rebusa princese Tu-
randot, ki sodi še v fevdalno fazo družbenega razvoja. Poleg tega pa sta
slavila scientistični objektivizem industrializacije in skrajni subjektivizem
politične prakse v stalinističnem pozitivizmu srečen zakon, katerega po-
tomstvo ni ostalo samo demografski problem ...
Odstranitev humanizma iz Marxove misli je imela katastrofalne po-
sledice za socialistično prakso, posebej še za kulturo. Družbene vede so se
znašle vse po vrsti pod pritiskom ideološkega dogmatizma, niso bile samo
zavrte in zaustavljene v razvoju, temveč praktično onemogočene in pre-
povedane. Vse, kar je veljalo medčloveškim odnosom in problemom oseb-
nosti, je bilo prepovedano kot izraz »buržoaznega subjektivizma« in »psiho-
logizma«. Medtem ko so humanistične znanosti, kot so filozofija, psihologija,
socialna psihologija, sociologija, socialna antropologija, lingvistika, teorija
umetnosti in druge, v meščanski družbi v tem obdobju doživele pomemben
napredek in šle vse globlje v kritiko same meščanske družbe, oziroma v
133
probleme položaja človeka v tej družbi, se je stalinizem zadovoljeval z
najbolj simplificiranimi in čisto shematskimi konstatacijami v okvirih
diamata. Razume se, da se socialistična kultura ni mogla roditi brez ustrez-
nega kritičnega razvoja družbene zavesti, toda stalinističnemu dogmatizmu
se je posrečilo docela paralizirati filozofsko, etično in estetsko misel, tako
da je danes — petdeset let po Oktobrski revoluciji — več kakor žalostno
gledati na kulturno bilanco socializma kot zgodovinske etape, ki je obe-
tala »nov tip človeka« in »bolj človeške odnose med ljudmi«. Mesto huma-
nizma v kulturi je prevzel politični pragmatizem in tako so pisatelji
dobivali naloge, naj namesto problemov človeške osebnosti raziskujejo
probleme sejanja koruze in realizacije petletnih načrtov! Danes se ni več
potrebno muditi pri teh pojavih, kajti zgodovina socializma gre danes
že po drugi poti, čeprav je vulgarni ekonomizem ustvaril pri vodeči plasti
mnogo večjo občutljivost za ekonomske kakor za kulturne deficite.
Treba je opozoriti, da se je stalinistični pozitivizem z odstranitvijo
humanizma onesposobil tudi za kritiko buržoazne družbe, s tem pa tudi
za revolucionarno akcijo v sodobnih razmerah. Spomnimo se samo, kako je
razlagal zakon pavperizacije na pozitivistični način, ukvarjajoč se samo s
problemom »realnih mezd«, ne pa tudi z vprašanji odtujitve delavskega
razreda in človeka sploh v kapitalistični družbi. Vulgarni ekonomisti me-
nijo, da je Marxov »Kapital« »ekonomsko delo« ne pa »kritika politične
ekonomije«, to je kritika določenega položaja in zavesti meščanskega člo-
veka, ki misli ekonomistično in ne vidi za ekonomskimi procesi določenih
človeških odnosov. Marx opravlja svojo kritiko politične ekonomije v »Ka-
pitalu« s socialno-antropološkega stališča, s stališča odprave odtujenosti
človeške prakse in človeških odnosov, seveda v »določenih, nujnih . . . pro-
izvodnih odnosih« (edino to gre pozitivistu v glavo!), toda zanj je bistveno.
kaj se odtujuje in kako se odtujuje (to pozitivistu ne gre v glavo!). Člo-
vekova družbena proizvodnja izgubi značilnosti človeške proizvodnje,
delavčevo delo ■ pa značilnosti človeške dejavnosti, takoj ko se proizvodi
njegovega dela prikazujejo kot podrejeni njemu tujim, zunanjim, »narav-
nim« zakonom, to Marx dovolj jasno pojasnuje v »Kapitalu«, ko govori
o fetišizmu blaga. Za vse ekonomske kategorije, ki jih uporablja politična
ekonomija, je Marx nedvomno pokazal, da imajo svoje korenine v člo-
veških odnosih in potrebah, še več. da jih je mogoče docela razumeti samo
z uporabo socialno-antropoloških kategorij (na primer menjalno vrednost
v nasprotju z uporabno vrednostjo, družbeno delo ali delovni čas v na-
sprotju s konkretnim individualnim delom, blago ali vrednost blaga v
nasprotju z živim delom, ki ustvarja presežno vrednost kot »naravni dar
človeka«, delitev dela v nasprotju z vsestransko človeško dejavnostjo,
mezdni pogodbeni odnos v nasprotju s človeško delovno skupnostjo in tako
naprej). Tisti, ki se ni naučil razbirati v »Kapitalu« za ekonomskimi kate-
gorijami njihovih družbenih in človeških, oziroma socioloških in antro-
poloških korenin in smisla, ni razumel ničesar iz Marxove »kritke politične
ekonomije«, še manj pa iz njegove dialektike družbenih odnosov. Ekono-
misti, okuženi s stalinističnim pozitivizmom, zares niso zmožni razumeti
1.34
Marxa, a taki imajo na žalost še zmeraj glavno besedo v socializmu.*
Seveda s teh pozitivističnih pozicij ni mogoče kritizirati sodobnega >K>rga-
niziranega kapitalizma« z množično proizvodnjo in porabo, s stalno rastjo
kupne moči velikih množic (spomnimo se samo na porurske delavce, ki
demonstrirajo, vozeč se v svojih avtomobilih!), če ne razumemo humani-
stičnih, to je socioloških in antropoloških korenin Marxove kritike. Kot
vemo, poudarja ta kritika »abstraktnost« ekonomskih zakonov profita in
blaga, to je odtujene oblike človeške proizvodne dejavnosti — odtujene
tako človeku, ki je gospodar stredstvom svojega dela in postavlja cilje
svoji dejavnosti, ali razpolaga z njenimi sadovi, kakor tudi resničnim člo-
veškim potrebam. To pomeni, da ne moremo uspešno kritizirati kapita-
lističnih proizvodnih odnosov in vseh oblik proizvodnih odnosov (tudi
tistih v socializmu!), ki človeka odtujujejo njegovim človeškim potrebam,
dokler nismo teh potreb določili in definirali, to je, ugotovili nekaterih
osnovnih načel človekove dejavnosti in človekove porabe. To pa ni mogoče,
če ne določimo, v saj v bistvenih potezah, kaj je »človeška narava«, »člo-
veška družbenost«, »človeška ustvarjalnost«, »človeška skupnost« in tako
naprej — to torej ne gre brez nekaterih osnovnih antropoloških kategorij.
Zato je nerazumljivo, zakaj se nekateri naši privrženci humanističnega
socializma bore proti filozofiji in socialni antropologiji v marksizmu. Če-
prav se pozitivist rad sklicuje na znanost, nima jasne predstave o tem.
katera humanistična spoznanja in znanosti so mu potrebna, da bi se dolo-
čila narava socializma in socialistične kulture. Za stalinističnega pozitivista
je sklicevanje na znanost samo ideološka fraza, ker sam pri sebi znanost
in znanstvenike prezira. Tako se tudi pri nas v zadnjem času uporablja v
časopisu, ki nosi naslov »Socijalizam«, beseda »profesor« izključno v p>ejo-
rativnem pomenu.** Seveda je stalinizem v Sovjetski zvezi ohranil veljavo
naravnih in tehničnih znanosti zaradi same industrializacije, a to je, kot
vse kaže, njegova edina zgodovinska zasluga.
Model filozofije za birokracijo
Pojem stalinizma se ne povezuje samo s pojmom domgatizem, temveč
v enaki meri tudi s pojmom birokratizem, ki kaže na korenine dogma-
tizma, ga pa s tem samim še ne pojasnjuje. Nedvomno obstajajo filozofske
koncepcije, ki se lahko bolj ali manj povežejo z delovanjem birokracije
v sodobni družbi, so v nekem pogledu »birokratske filozofije«. Tako bi
bilo mogoče ugotoviti, da dobiva tudi pozitivizem, kadar se hoče vzdig-
* Nekoliko obširnejšo diskusijo o tem glej v avtorjevem članku »Kari
Marx i problemi kapitalizma XX. vijeka« v zborniku »Marx i savremenost«,
Beograd 1963.
** 2e leta 1924 je Zinovjev tako imenoval Lukácsa, Korscha in druge na-
predne intelektualce v delavskem gibanju, zato ker so mislili ali želeli misliti
s svojo glavo! Torej taki in podobni današnji člankopisci po celih štirih deset-
letjih stalinistične izkušnje v svetovnem delavskem gibanju niso niti v tem
preveč originalni, če še tega ne vedo!
135
niti do »državotvornih pozicij«, redno določen organicisticen značaj (v
Franciji je od Comtea do Durkheima uradna ideologija vodilne državne
radikalno-socialistične birokracije), enako velja tudi za organicistične ten-
denca pozitivizma in pragmatizma v anglo-ameriških deželah (od Spencerja
do Deweya), ali za organicistične tendence nemškega idealizma (od roman-
tičnih teorij o »narodni duši« do Spengler j evega in Rosenbergovega ra-
sizma). Kar je skupno vsem tem filozofijam, je zmeraj nadrejanje neke
specifične nacionalne, državne ali narodne celote, duha ali organizacije
vsem indiviualističnim in personalističnim koncepcijam, ki imajo svoje
korenine v pretenziji, da je posameznik prav takšna totaliteta kakor
sama družba, to pa je za vsako vrsto organicizma nedopustno! S samim
tem stališčem dobiva organicizem izrazito ideološki in ne znanstven značaj,
zato je treba razločevati scientistični in organicistični pozitivizem. Stali-
nističnega pozitivizma, najsi se je še tako rad skliceval na »objektivne
zgodovinske zakone«, ni mogoče uvrstiti v scientistični, temveč edino v
organicistični pozitivizem. Scientizem v pozitivizmu je orientiran ostro
antiideološko in priznava samo tisto, kar je mogoče po vzorcu naravo-
slovnih znanosti eksperimentalno potrditi, medtem ko je stalinizem iz-
razito ideološko dogmatičen in zavrača vsako znanstveno stališče, ki se ne
ujema z njegovimi apriornimi stališči. Ta njegova lastnost ni razvidna
samo v družbenih vedah, temveč tudi v naravoslovju. (Znano je. da so
stalinistični pozitivisti v fiziki zavračali relativnostno teorijo, Bohrov
princip komplementarnosti, Heisenbergovo enačbo nedoločnosti, v biologiji
pa neodarvinizem s teorijo mutacij in so se opredelili za Lisenkov ne-
olamarkizem kot za edino pravo »marksistično teorijo<^, in tako naprej,)
O usodi družbenih ved ni potrebno govoriti, ker jih je praktično one-
mogočil in požrl »diamat«, ki svojih stališč ni preskušal v družbeni praksi,
temveč se je do nezavesti ukvarjal z dedukcionizmom iz del avtoritet,
s plehko citatologijo in kazuistiko, to je z apologetiko in vulgarizacijo
sprotne družbene politike. Stalinistični znanstvenik, daleč od vsake zahteve
znanosti, da preverja svoje sklepe, je postal strokovnjak v dokazovanju
s v>škarjami in lepilom«. Za kak pozitivizem torej gre?
Omenili smo organicistični pozitivizem. Pojasnimo torej, kakšna je ta
filozofija na področju družbenih znanosti! V učbenikih naukov o družbi
beremo, da ima ta pozitivizem svoje korenine pri krščanskih tradiciona-
listih, de Maistru in de Bonaldu, zagrizenih nasprotnikih francoske revo-
lucije in buržoaznega racionalizma ter individualizma, da mu je dal siste-
matično obliko socialistični odpadnik A. Comte in da je dobil svoje
filozofske in sociološke predstavnike v vseh konservativnih branilcih me-
ščanskega reda in ureditve (E. Durkheim, H. Spencer, F. Tönnies in drugi).
Katera so njegova osnovna stališča, predvsem tista, po katerih mu je
podoben'stalinistični pozitivizem?
Družbo pojmuje kot nedeljivo in neprotislovno totalnost, celoto ali
organizem, katere enotnost zahteva brezpogojno podrejanje delov celoti.
Družbena bit se materialno razkriva v organski solidarnosti vseh članov
družbe, duhovno pa v »kolektivnem umu«, »kolektivnih predstavah«, »na-
rodni duši«, »ideji države<^ »splošnih interesih« ali »kolektivni volji«, ki
136
prežema vse dele in člane družbe kot neke vrste universalia ante rem, zato
je sovražen vsakemu individualizmu in personalizmu kot družbeni ob-
čestvenosti glede na to. ker je nedopustno postavljati proti družbi bodisi
posameznika, bodisi družbene skupnosti ali organizacije. Zahteva po indi-
vidualnih svoboščinah pomeni »nori egoizem«, ker se »del« upira »celoti«,
vsak zdravi organizem pa zahteva podrejanje delov celoti, oziroma po-
slušnost in pokornost, tako da je tudi svoboda nekaj, kar nima vrednosti
samo po sebi (de Maistre). Družba kot »kolektivni organizem« (Comte),
je vidna predvsem v »družbenem soglasju«, ki prežema kot univerzalna
sila vse individualne zavesti, ker je ta soglasnost pogoj harmoničnega
delovanja raznih področij v družbi. To izključuje notranja protislovja,
zato je treba imeti vsako motnjo skladnosti v družbenem organizmu za
nenormalno, bolno, nezakonito, opozicijsko in anarhistično. Napredek
družbe se kaže v postopnem prilagajanju zunanjim okoliščinam, obenem
pa tudi v postopnih in kontinuiranih (reformističnih) spremembah v sami
družbeni organizaciji. Lamarkistično pojmovanje »naravne evolucije druž-
be« je postalo model »stalnega kontinuiranega napredovanja« ne samo
pri buržoaznih reformistih. tudi pri stalinističnih ideologih. (Odtod je
tudi mogoče razumeti Stalinovo naklonjenost Lisenkovemu neolamar-
kizmu!)
Stalin se je zelo zgodaj opredelil za organicistično teorijo družbe, ker
v svojem delu »Socializem in anarhizem« razodeva, da je »temeljni kamen«
socializma »množica«, anarhizma pa »osebnost«, in v skladu s tem »osvo-
boditev osebnosti ni mogoča, dokler se ne osvobodi množica«. Nosilec
osvoboditve so kolektivne družbene oblike, poudarjanje osebnosti pa lahko
pomeni samo anarhističen odklon od resnične osvoboditve. Iz tega pojmo-
vanja praktično izhaja, da je potrebno, če želimo osvoboditi osebnost,
osebnost najprej spremeniti v »množico«, in to se je stalinizmu, kot se
zdi, dodobra posrečilo!
Ta filozofski organicizem je postal podlaga dobro znanega stalinistič-
nega etatizma in birokratizma. Sovjetskim avtorjem je toliko prešel v kri.
da so se nekateri med njimi še po Stalinovi smrti ali so se prej ostro
upirali vsaki ideji delavskega samoupravljanja. Tako je še leta 1957 aka-
demik A. Rumjancev branil etatizem z naslednjimi argumenti:
»Organe Države(!) kontrolira delavska avantgarda — Komunistična
partija — kot tudi sindikati in druge družbene organizacije. Materialni
proces dela zahteva po svojem bistvu podrejanje volje vseh volji enega
samega(!) pooblaščenca socialistične družbe, ki je odgovoren pred družbo.
To ustreza interesom vseh delavcev. Zavestni delavci pa ne morejo dru-
gače, kot podrediti se tistemu, kar predstavlja splošno korist.« (!) Tukaj
so izražena zares nedolžno, da ne rečemo naivno, osnovna stališča orga-
nicističnega pojmovanja družbene celote. Delitev dela enako kot delitev
oblasti je hierarhična struktura, v kateri je videl Marx izvir človekove
odtujenosti, sovjetski avtor pa jo jemlje kot pozitivno dejstvo; tako po-
stane povsem naravno, da iz nje nujno izhaja »podrejanje volje vseh volji
enega samega« in sicer v imenu »splošne koristi«! Seveda to terja določen
tip »zavestnih delavcev«, ki razumejo »splošno korist«, »nezavedni delavci«
137
pa lahko zmeraj dobe ustrezen »poduk« o teh »splošnih interesih« v duhu
obstoječe hierarhije. Zanimivo je, kako je tu »Država« ali »družbeni orga-
nizem« v imenu dialektike splošnega sijajno požrla dialektiko posebnega
(delovnih skupnosti) in posameznega (svobodne dejavnosti posameznika),
čeprav se je v sovjetskih učbenikih diamata dosti pisalo o dialektiki ob-
čega, posebnega in posameznega!
Družba ne terja samo enotne organizacije, temveč tudi hierarhijo
funkcij v taki organizaciji. Kot obstaja določena razporeditev višjih in
nižjih funkcij v individualnem organizmu, tako tudi v družbenem orga-
nizmu obstaja naravna in nujna podrejenost nižjih vlog višjim vlogam.
Na vrhu te hierarhijske organizacije je instanca, ki upravlja vso družbo,
ki se kot izraz višje volje kaže v »previdnosti« (pri kristjanih), v »objek-
tivnem umu« (pri Heglu), v >4}'bjektivnih zgodovinskih zakonih« (kakor
misli Comte in drugi px>zitivisti ter stalinisti). Posamezniki imajo samo
iluzijo, da mislijo samostojno, kajti v njih misli sama družba, višja in nad-
rejena celota, ki je lahko utelešena v vladi, državi ali v »modrem vodstvu«.
Čeprav se pozitivizem rad sklicuje na znanost, ga hierarhično pojmovanje
družbene organizacije v organicizmu sili, da družbeno zavest in znanje
podreja splošno priznanim avtoritetam, nosilcem »splošnih interesov« in
jim s tem nujno daje dogmatičen značaj. Načelo hierarhične organizacije
se nujno spopada z racionalizmom, kajti racionalizem predpostavlja —
po znani Descartesovi maksimi, da je »razum dobrina, ki je najbolje raz-
deljena med vse ljudi« — enakost ljudi pri presojanju in odločanju, to pa
bi po organicizmu pomenilo izenačevanje »delov« s »celoto« in zatorej raz-
padanje same celote. Organicistični pozitivizem kot tudi stalinizem, se ne
more sprijazniti s tem, da je posameznik po svoji družbeni eksistenci res-
nična totaliteta po svoji družbeni eksistenci, kakor je to tudi sama družba.
Priznati posamezniku pravico do enakega razuma in do svojevrstne tota-
litete bivanja bi pomenilo tudi priznati mu pravico do uporabe razuma,
to je do kritike, to pa bi zbudilo dvom o višjih pravicah družbenih avto-
ritet, dogem in samega hierarhičnega reda. Organicizem in stalinizem na-
tanko vesta, kdo lahko izvaja določeno kritiko in do kod sme z njo seči, to
je, v katere okvire družbene hierarhije.
A. Comte ni prenašal racionalizma in kritičnosti človeškega uma, ki
imanentno vsebuje princip negativnosti kot faktor progresa. To ga je
pripravilo do tega, da je evoluirai od seientističnega pozitivizma do orga-
nicističnega in okrepil hierarhično organizacijo s ponovnim uvajanjem
religije oziroma dogmatike. Tako je priporočil samemu sebi in drugim
neko »cerebralno higieno«, ki je v tem, da se je treba ogibati vsake litera-
ture, če njene ideje nasprotujejo našim idejam. V istem duhu je evoluirai
tudi stalinistični pozitivizem in Stalin je likvidiral vse svoje nasprotnike
ter samostojne mislece v imenu »znanstvenega socializma«, to je kot na-
sprotnike same socialistične ureditve, ker so piišli v nasprotje z njegovim
pojmovanjem dogem.
Konservativna narava organicizma je posebej vidna v tem, da ima
družbeno oblast in same nosilce družbene oblasti za izraz družbene biti
in za osnovno gibalo družbenega razvoja, v imenu tega pa zahteva brez-
138
pogojno identifikacijo državljana z oblastjo; s tem dobiva oblast nadra-
cionalen in celo mističen pomen, dobi, kot bi rekel M. Weber, obliko hariz-
matične oblasti. V stalinizmu je dobila državna oblast podobne lasnosti,
njena uporaba se zato zares ni mnogo razločevala od teološko zasnovane
oblasti. Vendar je imela državna oblast v stalinizmu pravzaprav pseudo-
harizmatičen značaj, ker je bolj slonela na prisiljevanju kakor na afektivni
identifikaciji, čeprav je bila tudi ta v revolucionarnem obdobju zelo močna.
V svoji začetni fazi je bila zares enako blizu vsem ljudem, prava oblast
revolucionarnih množic, toda stalinizem je šel vse bolj k birokratski ob-
lasti, tako da se je oblast vse bolj oddaljevala od »množice« ali »delavskega
razreda«, kot se je v partijskih vrhovih oddaljila od partijskega članstva.
Vsaka harizmatična oblast kajpada nujno ostaja daleč od množic, celo
takrat, kadar se kar naprej sklicuje na to, da je predstavnica ljudstva ali
delavskega razreda, ker obstaja predvsem kot politično organizirana frak-
cija v samem ljudstvu. Iz te razdalje tudi izhaja mistifikacija družbene
zavesti, ki se imenuje »kult osebnosti«. Najsi taka oblast še tako poudarja
svojo pxjvezanost z ljudstvom ali svojo enotnost in »monolitnost«, v resnici
je le psevdocelota.
Pozitivistični organicizem je najprikladnejša filozofija birokracije
ravno zato, ker postulira skladnost posameznih funkcij v nekem hierar-
hičnem redu, ker vpeljuje s tem hierarhičnim redom kot »pravim smislom
družbenega obstoja« tudi hierarhijo v samem znanju, tako da »tisti, ki
stojijo više, zmeraj tudi več vedo«. Samo znanje ni nekaj racionalnega,
temveč kot v religiji neke vrste posvečenost, poučenost ali posebna na-
darjenost. Tako je čisto naravno, da ima tisti, ki je na višjem družbenem
položaju ali ima večjo oblast, tudi boljše znanje in večjo pamet, celo tedaj
kadar taka oblast sloni na negativni selekciji ljudi. To znanje je, kot je
zapisal Marx, pravzaprav birokratska »skrivnost« ali »misterij«, kajti
vanj je treba predvsem verjeti, ne pa iskati dokazov. Tisti, ki iščejo
dokaze, so a priori sumljivi ali sovražniki! Ker so bistvene razlike v
»poučenosti« ali »znanju« med »višjimi krogi« in »nižjimi krogi«, obstaja
naravna ambicija članov iz nižjih vrst, da se povzpnejo v višje, da se od
»malih skrivnosti« dokopljejo do »velikih«. In tako se poraja namesto
odprte in racionalne kritike družbenih pojavov -posebna »logika« ali
»didaktika vedênja«, ki sloni na posvečenosti, poučenosti, obveščenosti,
prisluškovanju, prišepetavanju, ovaduštvu, spletkarjenju, prilizovanju,
strahopetnosti in drugih dobro znanih vrlinah. Vse to sloni na birokratskem
preziru človeške pameti in razsodnosti, zato se socialistična birokracija,
odkar obstaja, bojuje proti inteligenci in zdravi človeški pameti sploh.
Kritika in samokritika sta pri njej izgubili pravi pomen; ker vse deluje
po »objektvnih zakonih razvoja« (deluje pa nujno v novih in mnogokrat
nepredvidenih razmerah) razlaga negativne posledice kake odločitve
zmeraj kot spremembo zunanjih razmer, kajti odločitve so bile zmeraj
»pravilne tedaj, ko so bile sprejete«. Splošna kritika stalinizma je na
žalost skazila to idilo birokratske nezmotljivosti in s tem zelo spodkopala
misterij njene nezmotljivosti, zato birokratizem v kritiki stalinizma vidi
svojega naravnega sovražnika.
139
Hierarhija znanja, ki se začenja pri »modrem vodstvu« oziroma pri
edini »osebnosti« in gre zmeraj od zgoraj navzdol, to je proti tistim na
terenu, je praktično odpravila vsako družbeno kritiko in boj mnenj. Stalin
je »boj mnenj« kajpada stalno spodbujal, toda zmeraj na horizontalni
ravni in v nepolitičnih krogih (med filozofi, znanstveniki, književniki,
umetniki in podobnimi ljudmi), a ne le, da je ni trpel v vertikalni smeri
(če bi se njen tok obmil, to je, če bi šel »od spodaj navzgor«, namesto
kot bi bil moral, »od zgoraj navzdol«), trpel ni niti tega, da bi kdo mislil
na družbene probleme, na katere ni že prej on sam opozoril. (Sovjetski tisk
je objavil, da je Stalin likvidiral znanega ekonomista Vargo samo zato,
ker je imel kot strokovnjak neki ugled in je zastopal nekatere svoje teze!)
Tako boja mnenj sploh ni bilo, ali pa se je spremenil v pravo burko, to je
v vnaprej pripravljeno in dogovorjeno javno likvidacijo kakega javnega
delavca, ki ga je birokracija vnaprej obsodila, v nekaj, kar je po svoji pri-
pravljeni hipokritski tehniki mnogo bolj podobno avtodaféju kakor biko-
borbi.*
Boja mnenj ni bilo, ker je mogel biti v stalinizmu le spektakel za
»množice, lačne svobodnega mišljenja« in opozorilo, kaj se dogaja z gla-
vami (celo zelo uglednimi!), ki želijo sodelovati v takih spektaklih; »boj
mnenj« pa se je praviloma končeval kot gladiatorske igre za časa cezarjev
— občinstvo je čakalo, v katero smer bo imperator obrnil palec.
Hierarhije v resnici ne zanima, ali kdo misli pravilno ali ne, ali kdo
prispeva k napredku znanstvene in družbene misli ali ne, zanima jo pred-
vsem eno: ali ta človek misli meni v prid ali ne, ali je to »moj« človek
ali »njihov« (najpogosteje »njegov«, kadar gre za rivaliteto klik). Načelna
* Boj mnenj se je v organicističnem pozitivizmu spremenil v tisto, kar
je pomenil že v zen-budizmu po znamenitem Toku-Sanovem izreku: »Kadar
imaš kaj povedati, boš dobil trideset udarcev; če nimaš nič povedati, boš vseeno
dobil trideset udarcev.« Tako v prvem kot v drugem primeru so imeli udarci
isti cilj, namreč, da tisti, ki so vprašani, zmeraj odgovarjajo z tistim stereo-
tipnim »Mu« ali na podoben zvočni način.
Zdaj se zastavlja vprašanje: »Kako so učitelji iz razdobja Sung odkrili, da
je ,Mu!' uspešno sredstvo za dosego zenovske izkušnje?« V »Mu!« ni nič inte-
lektualnega. Situacija je prav nasprotna tisti, ki je nastajala, ko so pred Sungovo
dobo učitelji in učenci izmenjavali »mondoe« (vprašanja in odgovore, RS). Zares,
kjer obstaja vprašanje, že samo to, da je bilo vprašanje zastavljeno, kaže umo-
vanje, »Kaj pa Buda?« »Kaj je Jaz?« »Kaj je vrhovno načelo budističnega
nauka?« »Kak je smisel življenja?« »Ali je vredno živeti?« Vsa ta vprašanja,
kakor da kličejo po »intelektualnem« ali razumljivem odgovoru. Ce kdo tem
spraševalcem ukaže, naj se vrnejo v svoje sobe in se posvetijo »preučevanju«
zvoka »Mu!«, kako bodo to sprejeli? Kar zmedli se bodo in ne bodo vedeli,
kako naj razumejo ta ukaz.
Čeprav je vse to res, se moramo spomniti, da je stališč zena tako, da
ignorira vse vrste vprašanj, ker je sámo zastavljanje vprašanj v nasprotju
z duhom zena, in da zen od nas pričakuje, da obvladamo tistega, ki sprašuje,
kot osebnost, ne kot nekaj, kar iz njega izhaja.« (Naprej glej pri D. T. Suzuki —
E. From: Zen Budizam i psihoanaliza, Nolit 1964). Tudi nas osuplja, kako je
zen-budizem že toliko stoletij pred zen-marksizmom odkril metodo, da ljudje
na vsako vprašanje mukajo, ker je identifikacija pomembnejša od umovanja.
Zgodovina se vendarle ponavlja, z njo pa tudi tehnike, ki spreminjajo spraše-
valce v mukače in blejavce.
140
diskusija o katerem koli vprašanju se zanjo spreminja v vprašanje o za-
časnem redu v neke hierarhije, ali krepi ali slabi avtoriteto neke osebnosti
ali nekega »kroga«. Z racionalnim umovanjem nima nič skupnega in njen
izid je mnogo bolj odvisen od »trenutne konstelacije sU« kakor od količine
razumskih razlogov. Javno mnenje v resnici ne obstaja kot faktor, ki bi
imel kakršen koli vpliv, ostaja samo kot objekt določene politične dema-
gogije. Udeležba v diskusiji lahko člana hierarhije prej kompromitira
kakor afirmira pred javnostjo (nota bene: pred javnostjo svoje birokra-
cije), če si ni zagotovil pravice do »zadnje besede^<, do presoje v diskusiji.
Diskutirati, ne pa razpolagati z družbenimi sankcijami, je za to misel-
nost vsekakor degradacija. Ta miselnost je po svojem bistvu antiracional-
na in antiintelektualna. V stalinističnem pozitivizmu je tisk samo posred-
nik med hierarhijo (z več kakor »iztanjšanim občutkom« za red, ki vlada
v njej!) in »ljudskimi množicami«, je samo beseda med subjektom (hierar-
hijo) in objektom (publiko): zmeraj je organ nekoga, samo »organ javnega
družbenega mnenja« ne. Njegova osnovna funkcija je, da je vulgarizator
»pisarniških resnic«, ne pa živ izraz družbenega mišljenja. (Z birokracijo
vred prezira ljudi, zato tudi pri odkritju nekega spomenika nikoli ne
bo pozabil našteti vseh navzočih >K>sebnosti«, toda čisto gotovo bo pozabil
omeniti kiparja, ki je spomenik napravil!).
Marksizem pred novimi nalogami
Take naloge so nenavadno številne, če upoštevamo zapletenost druž-
bene resničnosti, nagli družbeni razvoj ter strukturne in kulturne spre-
membe, ki jih prinaša s seboj, kakor tudi potrebo po vzdigovanju druž-
bene zavesti in spoznanja ljudi, da bi rešili številne naloge, ki jih danes
družba postavlja pred človeka. Omejili se bomo samo na to, da označimo
smer ali obzorje, v katerem se kažejo te spremembe, ki pa same po sebi
zahtevajo ustvarjalen odnos do marksizma.
Ko se skušamo ločiti od stalinističnega pozitivizma in od pozitivizma
sploh, ne mislimo reči, da bodo pozitivistične tendence v marksizmu v
prihodnosti izginile. Težko je predvideti, kako dolgo bodo v njem vidni
ideološki vplivi, ki gredo v smeri organicizma. in kako dolgo tisti, ki gredo
v smeri scientizma. Treba je računati tako s prvim kakor z drugim, tudi
če bi bila Marxova misel primerno osvetljena mimo teh smeri. Spremembe
ali revizije nekih Marxovih stališč bodo zmeraj našle opravičilo v družbe-
nem ali znanstvenem razvoju. In če danes z ustvarjalnim marksizmom
mislimo predvsem neko vrnitev k avtentični Marxovi misli, tedaj menimo,
da nam mora zagotoviti osnovo ali temelj, na kateri naj se naprej gi-adi
filozofska ali znanstvena analiza in kritika sodobne družbe. Cemu torej
ustvarjalni marksizem?
Predvsem zato, ker je pri njem zgodovinska dialektika identična.s hu-
manistično vizijo uresničenja avtentične človeške eksistence, ker je pri
njem razredni boj in socialistična revolucija samo sredstvo zgodovinske
dialektike, da bi se ta človeška eksistenca ustvarila; ker pri njem sociali-
141
stična revolucija in socializem kot tak nosi v sebi kot svoj cilj določen tip
človeške skupnosti (določen način ustvaritve človeške družbenosti) in dolo-
čen tip človeške osebnosti. Stalinistični pozitivizem, ki je dal zgodovinski
dialektiki naturalistično razlago, je ostal samo na pozicji razrednega boja,
izgubil pa je izpred oči cilj tega boja: obliko in smisel družbene skupnosti
in človeške osebnosti. Ali ima ta »pozabljivost« v sodobni situaciji večji
pomen? Brez obotavljanja lahko odgovorimo: odločilen pomen! In to tako
za teorijo (»teorija kot navodilo za akcijo«!) delavskega gibanja v sodobni
meščanski ali kapitalistični družbi, kot za teorijo razvoja socialistične
družbe. V bistvu ne more obstajati marksizem za socialistične dežele in
marksizem za kapitalistične dežele, ali marksizem za socialno-ekonomsko
zaostale in socialno-ekonomsko razvite dežele. Pospešeni proces industriali-
zacije in sodobne tehnične civilizacije pospešeno briše zgodovinsko nastale
razlike in postavlja vse dežele pred podobne ali iste bistvene probleme
in rešitve, oziroma pred podobne cilje, kadar se iščejo progresivne rešitve!
Ali je mogoče s stalinističnim pozitivizmom uspešno analizirati in
kritizirati družbeni razvoj, s tem pa tudi voditi delavsko gibanje? To je
tisto, o čemer so prepričani kitajski teoretiki in njihovi številni privrženci.
V najboljšem primeru bi se lahko reklo, da je uporaben za delavsko
gibanje v socialno-ekonomsko zaostalih deželah. Toda to bi ravno pome-
nilo priznati stališče nekaterih meščanskih sociologov, ki pravijo, da je
socialistična revolucija mogoča samo v »zaostalih deželah«, oziroma da
morajo delavska gibanja v razvitih deželah čakati na svojo »osvoboditev«
iz teh dežel. Táko stališče je ne samo kapitulantsko, temveč tudi v na-
sprotju z osnovnimi načeli marksizma, saj si ta zamišlja socializem kot
družbeni red, ki zgodovinsko nastane, ko so protislovja in razvojne mož-
nosti meščanske družbe prišle do svoje gornje meje, to je, ko se stari red
ne more več razvijati, ne da bi sprožil strukturne spremembe v razrednih
odnosih. Isto velja tudi za socializem: socializem ne more ustvariti progre-
sivne oblike družbene organizacije, dokler ni »prevzel in dalje razvil« naj-
višjih oblik razvoja same meščanske družbe. Danes ni potrebno dokazovati,
da je stalinizem v mnogih svojih aspektih superstruktura predmeščanske
oziroma fevdalne družbe. Marksistična misel in družbene vede za stali-
nizma niso napredovale, temveč so nazadovale, tako da je sovjetski diamat
postal čisto nezmožen za kakršno koli temeljito analizo sodobne družbe.
To vidijo tudi sovjetski avtorji,*
R, Garaudy se je dotaknil bistva problema, ko je rekel, da se z iz-
puščanjem teorije alienacije ni mogel pravilno razlagati niti tako osnoven
pojav, kot je pauperizacija delavskega razreda, torej eden od osnovnih
vzvodov za delavske zahteve do kapitalistov. Toda brez nje ni mogoče
razlagati drugih bistvenih zahtev delavskega gibanja, kot so zahteve po
* V. 2. Kelle in M. A. Kovalzon v Voprosi Filozofii (4, 1956, 19) pišeta;
»Dovolj je rêci, da ni bilo ne le v časopisu Voprosi Filozofii, ki izhaja od leta
1947, temveč tudi v časopisu Pod zastavo marksizma, ki je izhajal pred več
kot dvajsetimi leti, nobenega članka, ki bi bil posebej posvečen kategorijam
historičnega materializma,« Do osnovnih kategorij sovjetski avtorji niti prišli
142
delavskem samoupravljanju (ki ima mnogo več privržencev med »buržo-
aznimi sociologi« kot med stalinističnimi »marksisti«!), po izobraževanju
(proti despiritualizaciji obrti v serijski in avtomatizirani proizvodnji), po
tehnični kulturi (proti »umetnim potrebam množične kulture«); kajti kdo
bo izrekel zahteve, če ne delavsko gibanje? In tako naprej. Da bi moglo
postati delavsko gibanje uspešen kritik sodobnega »organiziranega kapita-
lizma« ali neokapitalizma (z etatizmom, birokracijo, z množično proiz-
vodnjo in porabo, s prepariranjem javnega mnenja z množičnimi občili
itd.), je nujno, da se vrne k tradiciji Marxove kritike, ki meri na zaii-
ranost delavskega razreda v vseh njenih aspektih, ker bi sicer ne mogla
pretendirati na to, da bi bila »emancipatorka vse družbe«. To pa pomeni,
da se mora vrniti na pozicije marksističnega humanizma, da se ne sme
omejevati na pozitivistično kritiko na bazi vulgarnega ekonomizma, temveč
da mora ostati na pozicijah sociološke in antropološke kritike, ki jemlje
delavski razred in kapitalistični razred kot dela ene nedeljive in proti-
slovne celote, kjer se nasprotna razreda medsebojno pogojujeta, a tudi
razvijata, tako da delo postaja vse bolj »družbeno delo<s »izkoriščanje
človeka od človeka« pa dobiva vse bolj indirektne, često zelo prikrite
oblike, posebej v družbi, v kateri stalno narašča kupna moč velikih
množic.** V »organiziranem kapitalizmu« in spričo svetovne tekme med
** Italijanski marksisti so dobro razumeli nove naloge marksistične teorije;
za potrdilo bi lahko navedli mnoge med njimi. Za ilustracijo njihovega načina
mišljenja citiramo samo stališče Lelia Bassa, urednika časopisa »Revue Inter-
nationale du socialisme«, ko v članku »Za dialektično analizo« (naslanjajoč se
na teze H. Marcusa in S. Malleta iz Korčulske poletne šole 1964 — objavljeno
v zborniku »Smisao in perspektive socijalizma« izd. Praxis 1965) pravi:
»Delavsko gibanje, ki je bilo najprej pod vplivom francoske revolucije
in nato ruske revolucije, je skoncentriralo svoje zanimanje posebno na možnost
nasilnega prisvajanja oblasti, in ko se je ta možnost vsaj na videz oddaljila,
se je odreklo revoluciji in jo prestavilo v hipotetično prihodnost, ali pa se je
lotilo pridobivanja parlamentarne večine. Kot se lepo vidi ob zgledu Anglije
in skandinavskih dežel, to nikakor ni revolucionarna zmaga. Tako se je počasi
porodila ideja, da delavsko gibanje v bolj razvitih deželah nima svoje in samo-
stojne revolucionarne sposobnosti; in začeli so verjeti v socializem kot posledico
sovjetske revolucionarne zmage, nato pa tudi revolucije bivših kolonialnih
narodov.
Toda če se vmemo k marksističnemu pojmovanju revolucije, to je, k pre-
obrazbi ekonomske baze, ki ji sledi prevzem oblasti, lahko mogoče odkrijemo
v bolj razvitih kapitalističnih družbah določen razvoj, ki bi ga imel Marx za
revolucionarnega. Glede na to, da gre za preobrazbo družbe, je seveda treba
preučevati družbo v celotid) z njenimi protislovnimi aspekti, brez pretenzije,
da bi se izrazila celotna stvarnost s kontrastom črno-belo, dobro-zlo. Z drugimi
besedami, treba se je izogniti napaki, da bi videli na eni strani kapitalistični,
na drugi pa delavski razred kot dve strogo ločeni armadi, ki stojita druga proti
drugi na bojišču, medtem ko sta to v resnici razreda, ki sta nerazdružno pove-
zana v vsakdanjih dejavnostih, čeprav ta bližina ne izključuje spopada na
polju osnovnih interesov. To je edini način, da se po eni strani doume razvoj
kapitalizma, po drugi strani pa akcija delavskega razreda, to je, ne kot izpo-
polnjevanje Itakega abstraktnega logičnega načrta, temveč kot momente kon-
kretnega zgodovinskega procesa, v katerem je vse povezano, kjer vsaka epizoda
ozko pogojena in povezana z drugimi, kjer se vsako dejanje, vsaka sprememba,
vsaka preobrazba neskončno odseva v verigi drugih dejanj, drugih preobrazb,
drugih sprememb.« (Revue Internationale du socialisme, 8. 1965.)
143
socialističnim in kapitalističnim sistemom je razumljivo, da kapitalizem
sprejema mnoge delavske zahteve in jih vnaša v svoj sistem (socialno
zavarovanje, kolektivne pogodbe, plačani letni dopusti itd.), ker vidi v
sprejemanju teh zahtev tudi konsolidacijo same meščanske družbe, čeprav
bi bila taka konsolidacija le začasna. Kot je opozarjal Marx, je za kapita-
lista le lastni delavec »delovna sila«, medtem ko so mu drugi delavci
predvsem »porabniki«; »konzumentski kapitalizem« pa danes s tem vse
bolj računa. Rast življenjskega standarda najširših slojev delavskega raz-
reda in družbe ne pomeni, da se je kapitalistično izrabljanje ublažilo, ker
so oblike »novega suženjstva« postale mnogo bolj rafinirane, komplicirane,
in so v taki premoči, da se človek-posameznik pred njimi počuti mnogo
bolj izgubljen in nemočen kakor le kdaj v zgodovini. Ta občutek nemoči
in izgubljenosti oziroma neprebujenosti je treba znati spremeniti v upor,
in to pomeni zavedati se jih, nato pa se zavedeti tudi načina, kako se
odpravijo. Ker se vojska »najemnikov« v kapitalizmu stalno povečuje in
danes obsega zelo široke plasti družbe, začenši pri tehnični in drugi inte-
ligenci do uradnikov in raznih kategorij ročnih delavcev, so se razširile
tudi oblike novega suženjstva, s tem pa ustvarile zelo široko osnovo za
socialni upor in revolucionarno spremembo. Zanimivo je, da je sociološka
in antropološka kritika že zelo osvetlila te nove oblike suženjstva (po
zaslugi del E. Fromma, H. Marcusa, G. Friedmanna, W. Millsa in mnogih
drugih marksističnih in nemarksističnih avtorjev), da pa je stalinistični
pozitivizem ostal zanje popolnoma slep. Zanj so to še zmeraj vprašanja,
ki predvsem zanimajo »abstraktni humanizem«, ne pa živega delavskega
gibanja.
Vendar pa je naivno misliti, da se ti novi problemi družbenih proti-
slovij kažejo samo meščanski družbi. Enako, čeprav v malo drugačnih
razmerah, veljajo tudi za socialistično družbo. Ali je potrebno za potrdilo
tega stališča navesti, da gre za vprašanja etatizma, birokratizma, tehno-
kratizma, tehničnega robotizma. množične kulture, slepega razvoja indu-
strializacije in urbanizacije; da gre za problem človeških potreb v odnosu
do sodobnih proizvajalnih sil, ter da ta vprašanja veljajo enako tudi za
socializem? Le da ima socializem prednost, da lahko najde zanje rešitev v
skladu s humanimi družbenimi odnosi in resničnimi človeškimi potrebami.
Ali pa so tudi društveni odnosi in te resnične človeške potrebe, ki nočejo
nastati kot »odsev politično^pravne baze v socialno-kultumi vrhnji stavbi«,
kakor naivno mislijo stalinistični pozitivisti, zares nekaj, kar je teoretično
že rešeno? Bojimo se, da ni še niti zastavljeno vsaj kolikor velja tisti
Marxov izrek, da »pravilno zastavljeno vprašanje vključuje tudi že njegovo
rešitev«.
Prevedel E. F.
144
k vprašanju o interpretaciji Hegla*
Mario Rossi
Heglovi zgodnji spisi in »Heglova renesansa« (str. 53—78)
Heglovi mladostni (ali predjenski) spisi so od začetkov našega stoletja
sem postali podlaga za obnovo ali nekak »prerod« preučevanje Hegla, ki
se je, kot smo videli, prav tako ujemal z ovinkom v zgcdovini interpre-
tacije Hegla. Seveda se je spremenila smer v primerjavi s celotno po-
prejšnjo interpretacijo Hegla, vendar tako, da se razločuje od druge in-
terpretacije, ki jo povezujemo z neposredno poprejšnjo, tudi še sočasno
ali heglovsko-reformistično fazo, ali pa s prvo fazo, s časom polemik v
Heglovi šoli — in sicer mnogo bolj bistveno glede na prvo kot glede na
zadnjo fazo. In, natančneje rečeno, ta razlika med interpretacijo učencev
in interpretacijo Heglove renesanse (Hegelrenaissance) od Diltheya naprej
je bila v tekstih, ki so jih preučevali (tam Hegel večjih del in Predavanj.
tu neobjavljeni Hegel), v subjektivnem odnosu interpretov (tam razvneto
prepričanje in polemična strast, tu apartnost filološke rekonstrukcije), v
problematiziranju rezultatov (tam konservativna ali revolucionarna vse-
bina sistema, tu romantika mladega filozofa). Toda na dnu teh vendarle
bistvenih razlik je vselej ostajalo neko skupno zanimanje, ki se je obra-
čalo bolj k vprašanjem vsebine kot k vprašanjem oblike in vezalo odlo-
čitev v interpretaciji na področje etike, religije, zgodovine in sploh kul-
ture. a tudi — izvzemši Diltheya — na področje politične filozofije. Zato
se je interpretacija Heglove renesanse z večjo kontinuiteto vpletla v ce-
Içtno zgcdovino interpretacije Hegla, vtem ko je dobila predhodnike v
Rosenkranzu in Haymu ter se pozneje iztekla v zadnjo, današnjo fazo
heglovskih študij, ki, kot smo dejali, vodi h kar najbolj bistvenim, čeprav
nezavednim skladnostim s časom bojev v Heglovi šoli.
Razlika med filološko fazo »renesanse« in med fazo reform heglov-
stva pa je, kot smo dejali, mnogo bolj bistvena, čeprav sta bila pojava
* Pod tem naslovom objavljamo nekaj odlomkov iz obširnega dela Maria
Bossija, Marx e la dialettica hegeliana, I. Hegel e lo Stato, Roma, Editori
Riuniti. 1960 — celotno prvo poglavje (Gli scritti giovanili e la »Hegelrenais-
sance«) ter dva krajša odlomka (str. 295—6 in str. 854—5, opomba k str. 130)
— op. uredn.
10 Problemi
145
sočasna, ker se je vrhunec novoheglovstva (Crocejeve in Gentilejeve »i-e-
forme«) časovno ujemal s ponovnim odkritjem Heglovih zgodnjih spisov.
Zavoljo tega je intei-pretacijsko zadržanje »novoheglovcev«, ki se je od
svojih začetkov opredeljevalo na polju logike (center šole, polemika Fi-
scher-Trendelenburg, Spaventa, Stirling), v bistvu ostajalo na tem pod-
ročju tudi v času večjih reinterpretaci j, prav tako pa tudi pozneje, vtem
ko se je zadovoljilo — pa naj gre za Croceja in Gentileja ali za angleške
heglovce tega časa. Wallacea. Mac Taggarta, Cairda in — s kako izjemo
— za Baillieja in Bradleya — le z nekaj najsplošnejšimi sklepanji na
področju sistema (ki sta ga prva dva zavračala iz različnih razlogov,
slednji pa so mu prisojali zelo malo pomena), se pravi ravno na področju
tistih vsebinskih problemov, na katerem se je očitno razpletal večji del
interpretacij heglovstva. Malo zanimanja za zgodnje spise, ki so ga bili
ti deležni tudi po objavi,' nerazumevanje Fenomenologije, skopa izraba
Predavanj, popolna nevednost o polemičnem berlinskem Heglu, to so bile
posledice takega stališča: daljnosežne posledice, zlasti v Italiji (razen pri
peščici izjem glede na prvi dve točki) v hermenevtiki in tudi v zgodo-
vinski presoji heglovstva: tako da še nobenemu, tudi nobenemu sodob-
nemu heglovcu ni prišlo na misel, da bi se ukvarjal s katero izmed
zgoraj naštetih točk (na primer z zadnjo).
Tu se ne moremo ustavljati ob razlogih za formalistično zanimanje
novoheglovskih interpretov. Na tem mestu je treba povedati, da se je
gibanje »Heglove renesanse« zatorej očTtalo v neposredni polemiki z no-
voheglovstvom bodisi tako, da je prinašalo neznane tekste, bodisi tako,
da je iz njih spet spravljalo na dan razloge za ponoven vsebinski interes
in za novo raziskovanje o historičnem okviru Heglovega začetnega formi-
ranja: interesi, ki so se samo na površju omejevali na polje filologije,
ker so naposled dejansko morali seči globlje, do osrednjih problemov
interpretacije Heglove filozofije. In to predvsem, kolikor se je spet za-
stavljal problem, ki ga je bil formuliral že Haym. problem resničnega
vira dialektike, ki se je o nji zdelo, da se poraja mnogo bolj v religiozni
(neskončnost-končnost) ali etično-metafizični (sprva — protislovnost) ali
zgodovinsko-kulturni (klasika-romantika) ali etično-politični sferi (orga-
nicizem •— individualistični atomizem) kot na klasičnem mestu mono-
triade. Od tod je neposredno izhajala zahteva po novi interpretaciji ce-
lotne Heglove filozofije, katere narava bi se bila interpretirala ravno v
razkrivanju resničnega smisla tega začetnega jedra, ali vsaj ustrezen oris
filozofovega razvoja in potemtakem problem njegove »kontinuitete« in
»skokov« v tem razvoju. In naposled je prihajal v ospredje problem »raz-
iskovanja Heglovih duhovnih prednikov« in njegovega odnosa do kultur-
nega kroga: problem, ki se je slednjič zreduciral na nasprotje razsvetljen-
stva in romantike bodisi kot določujočih vplivov bodisi kot samega smisla
stališč mladega pisca.
' Tipično je znano stališče B. Croceja v članku L'odierno »rinascimento
esistenzialistico« di Hegel, zdaj v Indigani su Hegel e schiarimenti filosofici.
Bari. Laterza. 19,'52. str. 70—80.
146
Na vseh teh točkah se je začela diskusija, ki ji ni bilo usojeno, da
bi se kaj kmalu končala, in ki se res še ni končala: in v tem je zasluga
tega gibanja »preroda« študij o Heglu. Ko Lukács obsoja vse njegove
predstavnike kot nosilce »meščansko-imperialistične« interpretacije, po-
zablja, da je tudi sam sin tega kulturnega okolja, če že ne po sklepih, pa
vsaj po zastavitvi problemov. Seveda, že vprašanja sama so bila postav-
ljena tako, da se ni bilo mogoče ogniti enostranosti in pretiravanju, tako
da so pripisovali preveč veljave enim tekstovnim elementom in enim pri-
čevanjem na račun drugih, da so ustvarili povsem romantičnega ali po-
vsem razsvetljenskega Hegla, da so nahajali pomembne sistemske anti-
cipacije v gimnazijskih nalogah, da so med vrsticami brali neskončno
veliko stvari, ki jih med njimi ni, da so imeli odlomke iz ekscerptov za
izvirna dognanja mladega študenta, itn.
Teza o mistično-čustveni in panteistični »romantiki« mladega Hegla
(ta teza nima nič opraviti s panteizmom, ki so ga toliko let prej očitali
ortodoksni antiheglovci), ki jo je, kot vemo, formuliral Dilthey in pred-
vsem potrdil Nohl z naslovi, ki jih je dal fragmentom, ter pozneje zimaj
Nemčije Jean Wahl, ta teza je sprožila Heglovo renesanso ter z njo stoji
in pade. Tej tezi Rosenzweig ni ugovarjal, je pa težišče premaknil na
zgodovinsko-politično problematiko, ko je religioznega in metafizičnega
iracionalista Hegla zamenjal s Heglom organicistom in nacionalistom, pri
tem pa z večjo filološko tankovestnostjo sledil ne povsem premočrtnemu
razvoju Heglove misli vse dotlej, da je — v nasprotju s svojo občo tezo,
zato pa ob mnogo večjem upoštevanju tekstov — v Fenomenologiji ugo-
tovil vsaj ravnodušnost do etatizma če že ne nekega antietatizma, in
končal s formulo o »Heglu med Rousseau jem in Hallerjem«, o kateri
smo že razpravljali. Kar se tiče Heglovega mladostnega razvoja, si Ro-
senzweig na sto straneh, posvečenih temu vprašanju, prizadeva pojasniti
vplive kulturnega okolja, ko registrira navzočnost razsvetljenske misli
(Voltaire, Montesqieu in pozneje Rousseau ter predvsem nemški razsvet-
ljenci, Mendelssohn in Lessing) v Heglovi mladostni izkušnji in v splošnem
sprejema tezo o povsem razsvetljenskem Heglu v Tübingenu in Bemu in
romantičnem Heglu v Frankfurtu, kjer da se mu država sama oblikuje
kot »usoda« kakega ljudstva. Kar zadeva Volksgeist, eno prvih heglov-
skih kategorij zgodovine filozofije, vidi Rosenzweig razliko med vsebino
tega pojma pri Heglu in pri poznejši historični pravni šoli predvsem v
tem. da je le-ta za Hegla proizvod in totaliteta narodne nravnosti, ki pa
se uresničuje v »sončni luči« in ne, kot v historični pravni šoli, v »temnih
breznih« čustva in iracionalnosti; vendar trdi, da imata obe koncepciji
Volksgeista kakor koli že svoje korenine v misli osemnajstega stoletja.
Zunaj Nemčije je, kot smo dejali, Diltheyevo tezo povzel Jean Wahl
v svoji knjigi Nesrečna zavest v Heglovi filozofiji- iz leta 1929. Za Wahla
logične formule, na katere ni mogoče skrčiti Heglove filozofije, skrivajo
nekaj, kar ni čisto logičnega izvira. Se preden dialektika postane metoda.
- JEAN WAHL. Le malheur de la conscience dans la philosophie de Hegel,
Paris, Rieder, 1929; o odnosu Hegel-Kierkegaard glej Etudes kierkegaardiennes,
Paris, Vrin, 1949; zlasti str. 86—171.
10«
147
je operacija, ki jo je Hegel intenzivno živel v svoji mladosti; in refleksija
o krščanski misli, o ideji učlovečenega Boga, je do neke meje tisto, kar
je pripeljalo Hegla k zamisli konkretne občosti. Za filozofom uzremo
teologa, za racionalistom romantika. Fenomenologija, ki je več kot uvod
v sistem, je točka, ki jo doseže Heglova mladostna izkušnja, in téma
»nesrečne zavesti« je nekaj bistvenega za Heglovo dušo, ki je nenehno
soočena s protislovji in nasprotji ter se trudoma, z naporom, ki je odmev
občega napora »negativnega«, prebija k sintezi protislovij. Nesrečna za-
vest je znamenje globoke, čeprav trenutne neuravnovešenosti ne le filo-
zofa, temveč tudi vesolja, ki se v filozofovi človeškosti zave samo sebe.
Toda medtem ko bo ostal skupni vir večjih del Heglove zrele dobe pro-
blem, kako spremeniti nesrečo v srečo, bo sistem tako >4>trdil« te začetne
téme, da bo najhujši očitek proti njemu tole: »najsi je sistem še tako
begat, nikoli ni dovolj bogat, da bi mogel obseči vse misli, predstave,
upe in ves obup mladega Hegla.«
Na tej osnovi Wahl raziskuje tèmo »nesrečne zavesti« od zgodnjih
spisov do Fenomenologije in izvire in pojma »pojem«, razumljenega kot
konkretna občost, posredovanje razlik in ponovna dosega enotnosti prek
elementov negativnosti, podvojitve in nastajanja. Skratka. Hegel je mora!
čedalje bolj racionalizirati romantično podlago in krščansko predpostavko
svoje misli, ne da bi jo odstranil. Zdi se, pravi Wahl, da je heglovstvo
dopolnitev nauka kakega Lessinga in hkrati daljni pristan Eckhartove
vizije. Podoba je, ko da se misel največjega razsvetljenca in misel mistika
ujemata v Heglovi misli. •
Dejali smo. da Wahl povzema Dilthey evo tezo: v resnici pa to drži
samo v sti-ogo filološkem pomenu; s širšega interpretacijskega stališča pa
je res, da daje dvajset let med Diltheyem in Wahlom Wahlovi interpre-
taciji v primeri z Diltheyevo pečat drugačne funkcionalnosti, čeprav so
si njune hermenevtične teze podobne in se včasih ujemajo. Zakaj medtem
ko je Diltheyeva teza nastala v okviru vitalistične atmosfere Erlebnisa, je
Wahlova teza odprla tisto problemsko povezavo med heglovstvom (zlasti
mladostnim) in eksistencializmom, ki se je pozneje, ko jo je Wahl obnovil
v Študijah o Kierkegaardu, razvijala — in tega razvoja ni mogoče pustili
vnemar v zgodovini sodobne misli — vse do heglovskih strani v zadnjih
Heideggerjevih delih. In to je ne glede na to, da je mogoče Wahlove teze
sprejeti ali zavrniti, omembe vredna zgodovinska zasluga.
Istega leta, ko je izšla Wahlova knjiga, je rezultate raziskav o mladem
Heglu spoznala tudi Italija iz Della Volpej evega dela Romantični in mi-
stični Hegel.^ Kljub svojemu naslovu to delo ne ponavlja preprosto Dilt-
heyeve interpretacije.-' Poleg tega, da avtor v nji ugotavlja neko Heglovo
razsvetljensko razdobje, ki mu prisoja mnogo večjo pomembnost kot Dilt-
heyeva študija, da uporablja vso dotlejšnjo literaturo o tem vprašanju,
in poleg izvirnih raziskav o okolju, v katerem se je Hegel oblikoval, in o
Eckhartovem vplivu, je treba predvsem omeniti avtorjevo čisto razloče-
G. DELLA VOLPE, Hegel romantico e mistico, Firenze, Le Monnier, 1929.
'' Kot je nedavno trdil C. LACORTE v pregledu Studi sugli scritti giovanili
di Hegel, v Rassegna di Filosofia, leto V, ig.'iG, str, 134.
148
vanje med neko čustveno mistiko (Diltlieyeva Gefühlsmystik) in neko
spekulativne mistiko avguštinsko-ekchartovskega izvora, na katero se na-
naša Heglov frankfurtski »misticizem«. To dognanje je dopuščalo rešiti
problem filozofovega razvoja v času od njegove mladosti do jenske dobe
kot kontinuiteto in si prihraniti prelome in neskladnosti, ki so jih od
Hayma naprej opravičevali tako, da so dopuščali »skoke« ali vsaj vijuge
v razvoju, povrhu pa je bilo Della Volpeju prvi napotek za nadaljnje
raziskave o spekulativni mistiki, ki je bila pozneje ena osrednjih snovi
njegovega historiografskega delovanja še potem, ko je povsem zapustil
idealistična stališča, na katerih je bil izdelal, to prvo mladostno delo.
Istega leta 1929 je slednjič v Nemčiji izšel prvi zvezek obsežnega dela
Th. Haeringa. Hegel, njegovo hotenje in njegovo delo^, ki analitično raz-
iskuje Heglove mladostne in prve jenske spise (drugi zvezek je izšel devet
let pozneje in je mnogo manj nadrobno obravnaval druge jenske spise
do Fenomenclcgije). Haering ugovarja trditvi, da se v Heglu stekajo re-
zultati celotnega razvoja nemške klasične filozofije, vtem ko brani izvir-
nost bistvenih motivov Heglove mladostne spekulacije, ugovarja pa tudi
trditvi o Heglovem »mističnem panteizmu«. Hegel tudi v Frankfurtu,
pravi Haering, nikoli ne odreka personalnosti ne individuu ne bogu,
temveč pojmuje odnos bog-človek kot vsak drug odnos dialektično tako.
da postavlja »slabemu« pojmu neskončnega (bog kot čista individualna
osebnost in bog kot »čisto objektivno Vse«) nasproti »resnični pojem
boga«, ki vsebuje oboje, toda le v živi in osebni, duhovni in dialektični
enotnosti, ki zajema v sebi in prevladuje v celoti tudi nasprotje med
bogom in človekom v zgoraj omenjenem smislu. Hegla je mogoče
imenovati panteista samo, če s panteizmom mislimo »prepričanje, da je
vsak individuum to, kar je, samo v živi celoti«, toda pri tem se tedaj ne
upošteva poseben moment ali doba njegovega razvoja, kot je trdil Dilthey,
dasi je to temeljno prepričanje celotne Heglove misli; v tem duhu se
lahko imenuje panteist tudi Janez Evangelist, ki mu Očeta ni brez Sinu
in Duha.' To Haeringovo nasprotovanje tezi o mistično-čustvenem Heg-
lovem panteizmu pa ne zajema splošnejše teze o njegovi romantiki, le-to
Haeringova raziskava pravzaprav potrjuje. Po njegrvem se metafizično
in religiozno zanimanje mladega filozofa obrača predvsem k praktičnim
problemom, k problemom vesoljne zgodovine pojavov »duhovnega nad-
individualnega nastajanja«; v njem da prevladuje »fundamentalno prak-
tično zanimanje«, »praktična tendenca za vzgojo ljudstva«; to ni čista
spekulacija ali mistično hrepenenje, ne, to je »spiritualni empirizem«
mladega Hegla. Toda Haeringovo delo je bolj zaslužno s skrbnim preuče-
vanjem delnih vprašanj — v tem je njegovo delo še zmeraj nepogrešljivo
in temeljno — in manj pri vprašanjih celote, pri tem pa se njegova in-
terpretacija kaže kot interpretacija skrajne desnice bodisi z religioznega
stališča (navedeno razlikovanje med dvema smisloma »panteizma« se na-
THEODOR L. HAERING, Hegel, sein Wollen und sein Werk. Eine chro-
nologische Entwicklungsgeschichte der Gedanken und der Sprache Hegels,
Leipzig und Berlin. Teubner, I. 1929, II. 1938.
e HAERING, op. cit., 1., str. ,547 in nasi., in prej str. 463—465.
149
tanko ponovi v Heglovi samoobrambi^) bodisi s političnega stališča (glej
npr. pomen, ki ga Haering pripusuje Heglovemu nasprotovanju kozmopo-
litizmu do ttibinških spisov**); pripomniti je, da imenuje Haering razsvet-
ljence zmeraj »racionaliste«, čisto kot teologi; glej tudi interpretacijo
Volksgeista, ki se bomo k nji še vrnili.
Naslednje leto je izšel v Italiji nov poskus o mladem Heglu, delo
E. D. Negrija, ki je s poznejšim prevodom Fenomenologije in nekaterih
mladostnih fragmentov ter z novo knjigo o Heglu zelo zaslužen za itali-
jansko proučevanje Hegla.® V tem zgodnjem delu je De Negri nasprotoval
tako tezi o Heglovem mističnem panteizmu (mnogo več pozornosti je.
zlasti pozneje, posvečal navzočnosti spekulativne teologije v razvoju Heg-
love filozofije) kakor klasični liniji »od Kanta do Hegla« (ki so ji. . .
sledili nemški heglovci na podlagi Heglovih Predavanj o zgodovini filo-
zofije). De Negrijev problem je odkriti v mladostnih spisih izvire dialek-
tike, načelo jenskega sistema, ki je sledil le-tem, in Fenomenologije. Glede
tega načela je zelo odločno potrdil kontinuiteto Heglove misli, z njegovo
mladostno mislijo vred, in v delu Interpretacija Hegla prišel do nekoliko
paradoksne teze, da je »Fenomenologija zadnje Heglovo delo,« ker da
jenski sistem že vsebuje dokončne poteze celotnega poznejšega sistema:
teza, katere šibka točka je po našem mnenju bodisi v odnosu med jensko
Logiko in veliko Logiko bodisi — še mnogo bolj — v odnosu med politič-
nimi spisi do Fenomenologije in Pravno filozofijo, ki je nujno stekališče
celotnega Heglovega razvoja in ki je torej ni mogoče vnesti v poprejšnje
momente, naj se zde anticipacije še tako pomembne.
Heglove mladostne spise, ki jih je bil objavil Nohl, je leta 1936
bistveno dopolnil J. Hoffmeister, nadaljevalec Lassonove izdaje, z Doku-
menti o Heglovem razvoju.^'' Hoffmeistrov izdajateljski trud je šel v tri
smeri: ponovna izdaja dokumentov, ki jih ni objavil Nohl, temveč drugi,
kot Rosenkranz, (zlasti Dnevnik in druge stuttgartske spise, in fragmente
frankfurtskih historičnih študij), Thaulow v Heglovih nazorih o vzgoji in
pouku^^ (in sicer Heglove izvlečke iz del, ki jih je študiral zlasti v Stutt-
gartu) in Lasson (kot načrt predgovora za Verfassung Deutschlands in še
neko drugo različico za začetek uvoda v isto delo); objava novih še ne-
izdanih fragmentov, in naposled v opombah analiza teh Heglovih tekstov,
da se ugotovi, kako so na Hegla vplivali avtorji, ki jih je študiral. To
raziskovanje Heglovih »duhovnih prednikov« je, kot je znano, poglavitna
naloga, ki si jo postavlja Hoffmeistèr. kolikor sega prek čiste filologije
' HEGEL, Enciklopedija, opomba k par. 573.
8 HAERING, op. cit., I, 101—102.
» ENRICO DE'NEGRI. La nascita della dialettica hegeliana, Firenze, Val-
lecchi, 1930; prevod Fenomenologia dello Spirito, La Nuova Italia, 1933, in
zdaj V novi pregledani izdaji; Interpretazione di Hegel, Firenze, Sansoni, 1943;
I principi di Hegel (prevodi Heglovih frankfurtskih in jenskih odlomkov in
ponoven prevod uvoda v Fenomenologijo), Firenze, La Nuova Italia, 1949.
" JOHANNES HOFFMEISTER, Dokumente zu Hegels Entwicklung (suple-
ment k Jubiläumsausgabe Heglovih del, ki jo je oskrbel Glockner), Stuttgart.
Frommans Verlag, 1936.
" GUSTAV THAULOW, Hegels Ansichten über Erziehung und Unterricht,
Kiel, Akad. Buchh., 1854.
150
v območje historično-filozofskih razlag. Rezultat tega raziskovanja je za
Hoffmeistra to, da se pokaže pomembnost Heglove izkušnje misli osem-
najstega stoletja, »povezava z izročilom osemnajstega stoletja«, ki ni zgolj
splošen »vpliv« ali »impulz«, temveč kar »duhovna substanca Heglovega
sistema«. Da bi razumeli to pomembnost, pravi Hoffmeister, je treba priti
v dejansko srž duhovne, psihološke, antropološke, estetske in zgodovinske
vsebine misli osemnajstega stoletja, ki so ga nasploh zaničljivo označevali
kot »racionalistično« stoletje. Pripomniti pa je treba, da govori Hoffmei-
ster skoraj zmeraj o osemnajstem stoletju in le poredkoma o »razsvet-
ljenstvu«: to pomeni, da si prizadeva ne toliko dokazati navzočnost raz-
svetljenskih faktorjev v Heglovi mladostni misli kolikor opaziti zlasti v
nemškem osemnajstem stoletju prave predhodnike zgodnjeromantičnih
motivov — v skladu z dovolj pogostno smerjo v nemški historiografiji
(glej predvsem Meineckeja in Rosenzweiga; le-ta, kot smo videli, pre-
stavlja v osemnajsto stoletje pojem Volksgeista ne le v Heglovem pomenu,
izvirajočem iz komponent Montesquieu-Herder, temveč tudi v pomenu
Historične pravne šole). V vsakem pomenu je bilo to polemično Hoffmei-
strovo sklicevanje na Heglovo izkušnjo osemnajstega stoletja, do katerega
se ni dokopal z diskusijami, temveč je do njega prišel, ko je prikazal in
komentiral zadevno gradivo, zelo plodno za poznejšo Hegelforschung: če-
prav morda mnogo bolj v tej zadnji, današnji fazi kot pri neposrednih
naslednikih.
Nekaj let pozneje, leta 1940, je H. Glockner z drugim zvezkom do-
polnil svoje delo o Heglu, objavljeno za dopolnitev Jubiläumsausgabe
Heglovih del (ponatis izdaje in poleg tega še Hegel-Lexikon so oskrbeli
učenci'-). Ta drugi zvezek obravnava mladostni Heglov razvoj do Feno-
menologije, ki ga prvi zvezek ni analiziral. Glocknerjeva interpretacija
potrjuje, da gre romantičnim motivom v Heglovi filozofiji osrednje mesto.
Pojem usode, ki ga je bil Hegel izdelal v Frankfurtu, se Glocknerju zdi
ne le dominanten v razvoju Heglove filozofije, temveč ključ za dešifri-
ranje kompleksnega smisla sistema in hkrati opozorilo na njegove meje,
zakaj medtem ko spisi do Fenomenologije po Glocknerjevem mnenju
razodevajo, da se je Hegel zavedal antinomij realnega, in nam tako kažejo
podobo Hegla pantragista, kažeta Logika in strukturiranost sistema isto
tragično težnjo, znamenje filozofove osebne usode, da bi obvladal tragič-
nost ali jo razrešil z dialektično formulo: obupan trud. ki je spodletel in
pripeljal Hegla k propadu in k formahstičnemu panlogizmu sistema.
Ni težko razumeti, kako je bilo mogoče vzeti ta element »tragičnosti«,
ki so ga razkrivali z različnih strani in ga hkrati opozarjali na praktične,
religiozne in politične elemente izvirne Heglove misli, kot podlago za tisto
»aktualno« interpretacijo, za tisto novo (ne preveč srečno) »usodo« Hegla
v Nemčiji med leti 1934—1944 . .. Tudi Haering (Heglov nauk o državi
in pravu, njegov razvoj in pomen za sedanji čas^'^) in Glockner (Uvod v
12 HERMANN GLOCKNER. Hegel. Stuttgart, Fromman, I, 1929, II, 1940.
" THEODOR L. HAERING, Hegels Lehre von Staat und Recht. Ihre
Entwicklung und ihre Bedeutung }ür die Gegenwart. Vortrag. Stuttgart 1940.
151
novo serijo »Logosa« in članek Nemška filozofija'*) si nista pomišljala
podpreti to tendenco, ki so jo brž potrdili avtorji drugačnega pomena in
stopnje: večji predstavniki te tendence so J. Binder, K. Larenz, M. Busse
in C. Dulckeit.'-'' O legitimnosti teh sklepanj smo govorili že v uvodu.
Sicer pangermanska interpretacija Hegla ni bila nič novega, proti nji je
nastopil že 1927 Victor Bäsch v sklepih knjige Politične doktrine nemških
klasičnih filozofov'^ z resda ne posebno močnimi razlogi. Toda nacistični
interpreti so trdili, da se ne vračajo k starim prusovskim teorijam o
Machtstaat, so pa ravno iz povezave Heglove mladostne politične misli,
od Volksreligion do System der Sittlichkeit, s Pravno filozofijo in Filo-
zofijo zgodovine izkcpali reinterpretacijo Vclksgeista, pojem indentifika-
dje (nemškega) ljudstva in države, ki je kar najbolj ustrezal iraciona-
listični ideologiji režima.
Povojna obnova preučevanja Hegla, ki jo karakterizira tista etična
in zgodovinska zavzetost (engagement), ki se ji danes ne more izmakniti
noben znanstvenik in ki razvršča interprete tako, kot smo opisovali v
uvodu, seveda upošteva tudi mladostne filozofove spise: in glede na to
se nemara zanimanje heglovcev polarizira bolj k jenskim spisom, v ka-
terih je najti neposredne predhodnike Fenomenologije in ki jih prej niso
študirali.
Ker je mnogoterost prejšnjih hermenevtičnih poskusov izčrpala pre-
tenzijo. da je treba odkriti v mladostnih spisih nekega »novega Hegla«,
ker se je polegla ne več aktualna polemika z »novoheglovci«, dobiva nove
razsežnosti tudi pomen Jugendschriften, ki jih jemljejo kot to, kár res
so, kot dokumente prve mislečeve izkušnje, v kateri je sicer bogata pro-
blemska vsebina, pa še brez tiste stroge sistematičnosti, ki je — kakor
koli jo že razumemo — najbolj bistvena karakteristika Heglovega spo-
ročila moderni kulturi: in to je razlog za veljavo, ki jo danes za učenjake
dobiva jenska doba kot doba. ki nam ne kaže nastanka Heglovih zani-
manj, temveč nastanek Heglovega sistema tja do dialektične hierarhije
" HERMANN GLOCKNER, Deutsche Philosophie, v. Logos, N. S., I. 1934:
glej tudi KARL LOEWITH, Da Hegel a Nietzsche, it. prevod G. Collija, Torino.
Einaudi. 1949. str. 220—221, in LUKÄCS. Razkroj uma.
JULIUS BINDER — MARTIN BUSSE — KARL LARENZ. Einführung
in Hegels Rechtsphilosophie, Berlin. 1931: MARTIN BUSSE, Hegels Phänome-
nologie des Geistes und der Staat, Berlin, 1931: GERARD DULCKEIT, Rechts-
hegriff und Rechtgestalt, Berlin, 1936: Hegel und der preussische Staat. Zur
Herkunft und Kritik des liberalen Hegelbildes v Zeitschrift für Deutsche Kul-
turphilosophie, I. 1936. Str. 63—77: KARL LARENZ. Staat und Religion bei
Hegel, v Rechtsidee und Staatsgedanke, Beitrag zur politischen Ideengeschichte.
Berlin, 1930; Die Bedeutung der völkischen Sitte in Hegels Staatsphilosophie.
V Zeitschrift für die gesamte Staatswissenschaft. 98. 1938. str. 109—150. O tem
glej R. TREVES, La filosofia di Hegel e le nuove concezioni tedesche del di-
ritto e dello Stato. Messina, 1935, in LUKÁCS. Razkroj uma, zlasti pogl. IV in
V. Vsa ta dela pa obravnavajo mladega Hegla le posredno.
le VICTOR BÄSCH, Les doctrines politiques des philosophes classiques de
l'Allemagne. Paris, Alcam, 1927: o tem vprašanju glej poleg tega predvsem
CHARLES ANDLER, Le pangermanisme philosophique, Paris, Conard. 1917:
EDMOND VERMEIL. La pensée politique de Hegel, v Revue de metapKysique
et de morale, leto 38. 1931. št. 3 (posvečeno Heglu ob stoletnici smrti).
1,52
duhovnih sfer (logika, narava, duh. in potlej umetnost, religija, filozofija),
s katero se končuje drugi kurz Realphilosophie in se gradi ogrodje do-
končnega sistema.
V Heglovih mladostnih spisih torej ne bodo več iskali nekega pro-
blematičnega eksistencializma, ki bi ga postavljali proti sistematičnemu
panlogizmu; ne, ravno z nezavedno vrnitvijo k miselnosti, v kateri so se
angažirali Heglovi učenci, ki jim je bilo bistveno vprašanje razumeti, ali
je Heglov sistem revolucionaren ali reakcionaren, skušajo opredeliti pri-
čujočnost razsvetljenstva in romantike — ob tihi postavki, da teh dveh
terminov ne razumemo toliko historično-kulturno kot historično-politično.
da ju torej razumemo tako, kot da na splošno simbolizirata liberalno
revolucijo ali v srednji vek obrnjen konservativizem. Seveda se tudi glede
te zadnje téme po splošni Lukácsevi sodbi čuti, da je treba ponovno
preučiti vprašanje o zgodovinskem dosegu teh dveh gibanj in med drugim
v obeh terminih natančno ugotoviti razlike v razvoju ali »faze«, ki bi
pomagale pojasniti njen pomen.
O obsežnem Lukácsevem delu o mladem Heglu'' je vsekakor mogoče
razpravljati, zlasti glede odnosa med njegovimi hotenji in rezultati, ki
jih je treba v kritični sodbi dobro razlikovati. Najsplošnejše avtorjevo
hotenje se veže s hotenji njegovih študij o nemških zgodnjih romantikih.
ki pa so za Lukácsa razsvetljenci, in skuša povzeti izvirne motive sodobne
nemške kulture, da bi v njej ugotovilo tiste elemente, ki jih ni mogoče
zaplesti v kalno gibanje četudi še daljnega rojstva nacizma, v gibanje
»razkroja uma«; da bi tedaj dalo nemški kulturi naprednejšo tradicijo,
ne mistične in ne iracionalistične, ko bi prevrednotilo — saj te naloge ne
bi bilo mogoče rešiti drugače — motive nemške Aufklärung in razsvet-
ljenskih komponent tistih mislecev in pesnikov, ki so živeli v času pre-
hoda med razsvetljenstvom in romantiko. Med njimi je zagotovo mladi
Hegel in zato je v najbolj specifičnem pomenu naloga, ki si jo postavlja
Lukács. pobiti bismarckovsko-nacionalistično interpretacijo Hegla, ki jo
je. kot vemo, mogoče razviti kot nacistično interpretacijo Hegla.
Toda tu imamo opraviti z istim pretiravanjem, v katero j-e bil Lukács
zašel v svojih prejšnjih študijah o Hölderlinu, Schillerju in mladem Goet-
heju, in ki je v bistvu v temle zelo spornem silogizmu: če biti romantik
pomeni biti reakcionar in če Hölderlin. Schiller, Goethe in zdaj še mladi
Hegel niso bili reakcionarji — tedaj tudi niso bili romantiki. Toda ta
interpretacija ima globok historiografski razlog, kolikor hoče zavestno
izoblikovati najodločnejšo antitezo k običajnemu ravnanju nemškega kon-
servativnega zgodovinopisja, ki je, kot vemo, skušalo najti predpostavke
romantike že kar v okolju osemnajstega stoletja: in ker so nemški učen-
jaki zelo pogosto romantizirali razsvetljence, se je Lukács napotil v na-
sprotno smer in začel na vso moč »razsvetljevati« zgodnje romantike.
V resnici je seveda vprašanje neskončno bolj kompleksno, posebno še, če
" GEORG LUKÁCS. Der junge Hegel. Über die Beziehungen von Dia-
lektitk und Ökonomie, Zürich—Wien, Europa Verlag. 1948. Naši citati se na-
našajo na to izdajo. Knjiga je bila ponatisnjena v Berlinu leta 1954 z naslovom
Der junge Hegel und die Probleme der kapitalistischen Gesellschaft.
153
naj se razišče tako, kot je to treba storiti, ravno pri teh mislecih, ki so
živeli v prehodnem okolju med razsvetljenstvom in romantiko in pri ka-
terih moramo naleteti na razsvetljenske elemente in prve elemente na-
stajajoče romantike. In ra\'no pravno-politično območje kaže največjo
kompleksnost, vtem ko nam pri zadevnih mislecih nasploh kaže liberali-
zatorske nazore, ki pa pogosto vsebujejo hkrati kozmopolitizem in po-
rajajoči se nacionalizem, kontraktualizem in organicizem, kot npr. pri
Fichteju, ki je v pravu zastopal nauk o naravnem pravu in v politiki
nacionalizem, nazore spreminjevalskega deontologizma in tradicionali-
stičnega historicizma; prvi romantični elementi pa se kažejo v pantei-
stičnem pojmovanju narave, inspiracionističnem pojmovanju umetnosti in
v jezikovno nacionalnem pojmovanju ljudske izraznosti ter se iztekajo v
neko občo panteistično metafiziko človeških usod in sprememb v zgodo-
vini, ki velja za »usodo«. Razvoj vsakega teh mislecev je bil potlej seveda
drugačen, povsem drugačno in v bistvu protiromantično je bilo izvirno
stališče, do katerega je naposled dospel Goethe, in prav tako ni mogoče
poznejšega Heglovega panlogizma skrčiti na romantične kategorije; tega
pa Lukácsu ni mar. Seveda so tudi najgloblje razlike med liberalnim
nacionalizmom, panteizmom, klasicistično nostalgijo zgodnjih romantikov
za harmoničnim svetom grštva in restavracijskim konservatizmom, este-
tizirajočim katolištvom in historičnim srednjeveštvom šole, ki se v skladu
s tem imenuje »romantična šola«. Toda te razlike še ne pomenijo, da
panteizem, organicizem, nacionalizem, koncepcija usode ljudstev itn.
ne bi bili razsvetljenski elementi, temveč resnične in prave prednje
straže v krdelu zgodovinskih elementov in idealov romantike. In glede na
te elemente je želja, da bi drastično določili, ali so bili »napredni« ali
»reakcionarni« faktorji, prej znamenje tistega zgodovinskega manihejstva,
to pa je, tudi če je sad plemnitih hotenj po etičnem rigorizmu, neopravič-
ljivo na področju stroge objektivnosti historičnega raziskovanja. Ni treba
omenjati, da se navsezadnje vse teze pomešajo, kadar izginejo meje med
dvema področjema; in ko na primer Lukács razlaga zgodnjeromantični
nacionalizem in neoklasicizem kot produkta francoske revolucije, naposled
romantizira revolucijo, pritrjuje prav svojim nasprotnikom in celó zdru-
žuje svojo tezo z njihovo trditvijo.
Romantika mladega Hegla je tedaj za Lukácsa »reakcionarna le-
genda«, ki so si jo izmislili reakcionarji Dilthey, Rosenkranz, Lasson,
Haering in tudi Kroner (ta pa je zapustil smer Logosa in emigriral v
Ameriko) ter vsi drugi predstavniki buržoazno-imperialistične ideologije.
Ti SO zatorej molčali o ekonomskih spisih mladega filozofa, na katere je
Rosenkranz samo namignil, ne da bi bil vsaj malo poglobil raziskovanje
in nam zapustil zanesljive dokumente. Seveda se, pravi Lukács, v zaostali
Nemčiji razsvetljenstvo ni povzpelo do revolucionarne samozavesti fran-
coske buržoazije, in politični boji so se lahko izrazili samo z ideološkimi,
religioznimi in filozofskimi boji; in idealizem izraža ravno odtujeno per-
spektivo iluzorne vere v revolucijo zavesti. Mladi Hegel pa spada v »demo-
kratično levo krilo« nemškega razsvetljenstva, dojel je bistvo francoske
revolucije in spravil filozofijo v odnos z ekonomijo in industrijsko revo-
154
luci jo. Tako ga je v določenem trenutku njegovega razvoja ravno ekono-
mija obrnila v potrebno smer, da je lahko premagal krizo, in ga je napotila
k dialektiki.
Odslej Lukács poudarja vse elemente v bemskem razdobju, ki bi
mogli podpreti njegovo tezo, vtem ko podčrtuje Heglov antiklerikalizem
in vse njegove krščanstvu'® nenaklonjene sodbe v nasprotju s helenskim
idealom, ki ga Lukács s čudnim skokom povezuje z idealom »-vrnitve k
republikanskemu rimstvu-«, navzočem v razpravah francoskih jakobincev,
namesto da bi ga, kot bi bilo mnogo bolj naravno, povezal z zgodnje-
romantičnim nemškim neoklasicizmom. Molči o Jezusovem življenju, ki je
v resnici prvi poskus, da bi si prek figure ustanovitelja spet pridobil »duha
krščanstva'®«, in ga ne postavlja v potrebni problemski odnos s Pozitivnostjo
krščanske religije, iz te pa izbere vse tekste, ki bi lahko potrjevali njegove
teze (zlasti iz fragmenta z naslovom Razlika med grško religijo fantazije
in pozitivno krščansko religijo) in ne upošteva ničesar, kar se z njo ne bi
ujemalo. Volksgeist in Herderjev vpliv razlaga kot »kolektivni socialni
subjekt« zgodovine; Heglov »boj« proti filozofiji in vladajoči religiji je
»del boja proti despotizmu«; ko Hegel preučuje padec kolektivnega duha
grške polis zaradi krščanskega individualizma, poudarja družbene in zgo-
dovinske razloge: tu najdemo že kar nekakega Hegla socialista, češ da
je »rousseaujevska in jakobinska teorija o enakosti premoženja ekonomska
utemeljitev njegove filozofije revolucije«^" (s tem Lukács izolira, absolu-
tizira in precenjuje neko Heglovo opažanje v fragmentu zgodovinskih
študij) in opustitev enakosti lastnine, da je Heglu »vzrok« opustitve an-
tičnih republik. Hegel po Lukácsu postavlja proti morali zasebnika, krist-
jana in malomeščana junaško moralo javnega življenja, zato njegova kri-
tika malomeščanske miselnosti nima nič opraviti s kritiko romantikov
z anarhistično-aristokratsko, estetizirajočo in srednjeveško tendenco.-'
Po drugi plati pa je moral Lukács v svojem delu poskusiti specificirati
razloge in pomen meja tega progresivnega vedenja pri mladem Heglu.
Meje Heglove koncepcije so po Lukácsu v njegovem »idealizmu«, v odsevu
zaostalosti Nemčije in stvarnih protislovij njene zgodovine v času fran-
coske revolucije in Napoleona, ki se kaže v vrhnji stavbi. Ta »idealizem«
se začenja kazati od Tübingena in zlasti od Berna naprej, ker vidi Hegel
v religiji najbolj avtentični duhovni izraz kakega ljudstva in zato ne
pobija religije na sebi kot nemški razsvetljenci (kot sta delala Holbach
in Helvétius), temveč le krščansko religijo, religijo zasebnika, ki je podrl
lepo harmonijo helenskega duha; in hkrati na primer misli, da je prehod
od grške svobode k srednjeveškemu in modernemu despotizmu povezan
z religijo. Poleg tega obstaja ta idealizem v utopističnem idealiziranju
klasične civilizacije, glede katerega manjkajo samo tista opažanja družbe-
Krščanstvo, pravi Lukács, na strani 35, je religija zasebnika, meščana.
»S temi mislimi se Hegel giblje na obči črti razsvetljenstva.« Čudno razsvet-
ljenstvo, ki se giblje proti »zasebniku« in »meščanu«!
LUKÁCS, op. cit., str. 67 in nasi.
»» Prav tam, str. 73—74.
2' Prav tam, str. 89.
155
nega značaja, ki mlademu Heglu omogočajo, da mnogo konkretneje za-
popade pojav virov krščanstva: dejansko bemski Hegel ne vidi v antičnem
mestu razlik med razredi in gleda na antiko kot na dobo, ki je tako rekoč
brez ekonomije (toda v zvezi s tem bomo opazili, da bi vzporedba z jen-
skimi stališči lahko navajala k podmeni, da Hegel že v antičnem mestu
vidi tisto funkcionalno harmonijo razredov v platonskem duhu. ki mu je
zlasti pri srcu, in je v sistematičnem pogledu odločilno vplivalo tudi na
njegovo poznejšo politično misel, prav do Pravne filozofije). Vendar se
po Lukácsu Heglov čut za zgodovino kaže v tem, da, ko pojasnjuje zmago
krščanstva, ne postavlja na prvo mesto samega rojstva krščanstva, temveč
zgodovino propada grških mest.
Medtem ko je kategorija »sprave«, v kateri vidi Lukács posledico
»krize« frankfurtskoga razdobja, po eni strani povzročila Heglov umik z
najradikalnejših stališč, po drugi strani izraža odvisnost objektivne zgo-
dovine od moralnih naporov in ocen ljudi, ki delujejo v nji. Hegel pojmuje
razne svetovne nazore in religije kot izraze določenega zgodovinskega raz-
dobja in zanika kakršno koli čisto moralno oceno teh nazorov in religij:
odločilna je njihova napredna ali reakcionarna narava, ne njihov odnos do
kake večne morale kot v bemskih spisih. Zato pomeni »sprava« velik
napredek v rasti Heglovega občutka za zgodovino. Toda, pravi Lukács, ta
razvoj je protisloven, ker pomeni uporaba te kategorije tudi stvarno spravo
s klavrnimi tendencami preteklosti in sedanjosti, olepševanje reakcionarnih
ustanov in opustitev sleherne kritike, posebno kritike krščanstva. Zato
gre ta zgodovinsko-znanstveni prehod k moraliziraj očemu uporu v Bemu
na račun naprednosti njegove misli,
Kakor koli, povzema Lukács, Hegel ravno s tem. da se oddalji od
revolucionarnih idealov svoje mladosti in doseže vrh nemškega idealizma,
izraža nujnost zgodovinskega razvoja, in odkriva metodo za pojmovanje
zgodovinskega razvoja, tako globoko in resnično, kot ga je bilo mogoče
pojmovati samo v mejah idealizma. Da je bilo to mogoče doseči samo
tako. da se je odrekel revolucionarnemu idealu, kaže na tragičnost nemške
zaostalosti. V frankfurtskih letih zatorej vidimo krizo vsebinskih stališč, ki
pa vendarle dajo zelo plodne možnosti za razvoj splošne zamisli dialektike.
In predvsem v razvoju bemskega pojma pozitivnosti je videti kal osred-
njega vprašanja dialektike, po kateri sta si postavljeni nasproti objek-
tivnost in subjektivna dejavnost, še več, po kateri se ta objektivnost poj-
muje kot predmetenje, povnanjanje, Entäusserung. V Bemu Hegel še ni
dosegel dialektičnega stališča: njegovo zanimanje je zgodovinsko: slediti
hoče stvarni usodi kolektivnega subjekta, mističnega nosilca kontinuitete
družbenega razvoja. Da pa je Hegel s pozitivnostjo naletel na objektivnost,
je že nadvse pomembno, ker je tako prišel do zamisli, da je resnična
objektivnost, neodvisnost objekta od človeškega uma, proizvod razvoja
uma samega, njegove dejavnosti. S tem je Hegel oskubil dialektiko in
obtičal tudi v mejah idealistične koncepcije; toda za Lukácsa še zmeraj
drži, da je Hegel tako dosegel tudi koncepcijo, po kateri ves družbeni
~ Prav tam. str. 107—108.
156
razvoj s svojimi ideološkimi oblikami nastaja v teku zgodovine, da je
proizvod človeške dejavnosti, izraz samoprodukcije in samoreprodukcije
družbe. In to že zdaleč presega mehanistični in deterministični materia-
lizem. Za Hegla je jedro zgodovinskega razvoja zgodovina človeške svo-
bode. vendar vselej pojmovana idealistično. V tem idealizmu je treba videti
razlog za nemoč Heglove mladostne kritike religije, to, da hoče Hegel
eno religijo nadomestiti z drugo, ne »pozitivno«, tako da postaja religija
bistvena sestavina človeškega življenja in človeške zgodovine. Zgodovina
ni osvobajanje od religije, temveč menjavanje religioznosti ali, v ideali-
stičnem jeziku, religija je nastajanje boga samega; ta božja zgodovina je
postala zatorej primarni element zgodovine in vse nasprotne tendence
je zato za temnila in zatrla večja teža tega teološkega načela.-''
Jedro tega, kar je iz Hegla oživil Lukács, zatorej ni toliko ta ocena
radikalističnih ali »demokratičnih« manifestacij Hegla v bernskem raz-
dobju. ki jih je kakor koli, četudi delno in ne glede na Jezusovo življenje,
dokumentirajo teksti. Ne, to jedro je ravno ekstremni poskus, da bi se
kaj rešilo prav iz frakfurtske dobe. ki je bila očitno priljubljeno področje
za tiste ,ki so podpirali trditev o Heglovi romantiki. In to niti ne toliko
zaradi Lukácsevega truda, da bi dokazal, da Hegel tudi v Frankfurtu ni
romantik, ker pojmov ljubezni, življenja in usode ne gre jemati v roman-
tičnem tj. iracionalističnem in imediatističnem pomenu (glede iraciona-
lizma in imediatizma ima. kot bomo videli, Lukács prav, saj je Heglova
mistika spekulativna in ne čustvena). Se več, jedro tega, kar je iz Hegla
oživil Lukács, je ravno to, da vidi v frankfurtskem sprejemanju sodobne
meščanske družbe — ob vsebinskem nazadovanju mnenj, ali političnih
stališč, kot smo dejali — splošen in formalen napredek, napotilo k temu,
da se je Hegel zavedel zgodovinske in družbene resničnosti, in pridobitev
pojma Entäusserung, h kateremu so po Lukácsu Hegla pripeljale njegove
ekonomske študije (začenši s frankfurtskimi študijami, katerih dokazila
so se izgubila). Res. za Lukácsa je Hegel prišel do dialektike skozi eko-
nomijo in vsaj delno ekonomski pomen ima mnogo kar najočitneje mistič-
nih in metafizičnih kategorij frankfurtskega razdobja (glej npr. njegovo
interpretacijo Systemfragmenta in Duha krščanstva). V jenski dobi je
potlej njegova zavest o ekonomskih opredelitvah in protislovjih meščanske
družbe čedalje bolj napredovala, od System der Sittlichkeit do Fenome-
nologije. v kateri sta dobila pojem Entäusserung in dialektika svoj naj-
obsežnejši in najbolj pomenljivi pomen. »Trditev, ki zveni kot paradoks,
ki pa izraža živa protislovja Heglovega dela, lahko izrazimo tako, da se
v Heglu, kolikor bolj se je trgal od idealov svoje mladosti, kolikor bolj in
kolikor odločneje se je spravil z oblastjo meščanske družbe, kolikor manj
se je njegov duh trudil, da bi jo premagal, toliko močneje in odločneje
kaže dialektični filozof. Dialektična zamisel človeškega napredka, katere
prvo obsežno in pomenljivo formulacijo v zgodovini filozofije je dal v
Fenomenologiji duha. je, bila mogoča samo v konkretnih razmerah na
temelju takih protislovij.«
Prav tam. str. 109—118.
157
Kot Goethe živi Hegel »na začetku zadnje tragične dobe meščanskega
razvoja. Za oba se že razkrivajo nerešljiva protislovja meščanske družbe
in nasilna ločitev individua in genusa, ki posreduje ta razvoj. Njuna veli-
čina je po eni plati v tem, da neustrašno zreta v obraz tem protislovjem
in jim skušata najti najvišji pesniški in filozofski izraz. Po drugi plati
pa živita še na začetku te dobe, tako da moreta oba — četudi ne brez
umetelnosti in protislovij — oblikovati sintetične figure, ki vsebujejo
obsežne, a vendar globoke in resnične opredelitve o splošni izkušnji člo-
veštva in o razvoju univerzalne človeške zavesti... Rezultat človeškega
dela kot procesa samoporajanja človeka je fundamentalna Goetheju in
Heglu skupna misel.
Tu se torej pri Lukácsu vrača staro razločevanje med dialektiko, revo-
lucionarno obliko, in sistemom, reakcionarno vsebino Heglove filozofije,
in to razločevanje ima še enkrat odločilno vlogo. Toda če drži, da Entäus-
serung, kot »predmetenje«, kaže svet kot »produkt človeške dejavnosti«,
v čem bo tedaj Heglov »idealistični« greh? Lukács odgovarja: V tem, da
pojmuje táko samoprodukcijo v sferi ideje, duha, v tem, da jo prestavlja
iz njene naravne sfere, iz katere jo je bil po njegovem mnenju spravil na
dan Hegel sam, to je iz sfere baze v sfero vrhnje stavbe. Toda kako je
mogoča ta prestavitev, ali, da povemo z Marxovimi besedami, ta »spre-
vmitev« dialektike? Da je Entäusserung najnaprednejša kategorija vse
Heglove misli, in v bistvu tisto, kar je Marx imenoval »racionalno jedro«
Heglove dialektike, je gotovo mogoče in treba priznati. Toda ali bo mogoče
táko kategorijo, da bi sp>et dobila ta pomen, še razumeti v definitivnem
heglovskem pomenu, postavljeno v triadno strukturo dialektike, kot jo
Hegel pojmuje od Frankfurta naprej? To. da je objektivnost objektivi-
ranje, Heglu ne pomeni, da je meja za človeško aktivnost, ki spreminja
svet, čeprav je odtujitev od tiste totalitete, ki je (Hegel jo je v Frankfurtu
imenoval »ljubezen« ali »življenje«), v Jeni dobila primernejše ime »das
Ganze« celota: to je ravno nasprotje tistega napotila h koncepciji dialek-
tike prakse, ki bi jo Lukács rad potrdil mlademu Heglu. Se enkrat se
problem odnosa Hegel-Marx vrača k temu njegovemu središčnemu motivu.
Lukácsu je treba ne glede na pretiravanje in hermenevtične enostranosti
in čeprav je njegova rešitev problema dialektike — po našem mnenju
—	nesprejemljiva (temu bi mogli še dodati, da ni mogoče ničesar sklepati
o Entäusserung, če nehamo študirati Hegla pri Fenomenologiji in se ne
menimo za vse poznejše primene dialektičnega načela ter — če ne drugega
—	ne pretresemo znamenitega vprašanja oblike in vsebine tudi v Pravni
filozofiji), priznati zaslugo, da je s skrbno analizo spet predložil tekste
»naprednejšega« Hegla, da je. čeprav enostransko, nakazal razsvetljenske
sestavine njegove mladostne misli in da je — glede tega se moramo nujno
strinjati z njim — Hegla dokončno odtegnil zvezam z dekadentnim iracio-
nalizmom nemške reakcionarne misli in s tem le-temu vzel vse preveč
avtoritativnega in pomembnega filozofskega prednika. Človek je lahko
protiheglovec, kolikor hoče, toda treba je priznati, da je Hegel vendarle
"bis Prav tam, str. 306—307 in 717—718.
158
prevelik mislec, da bi ga bilo mogoče prepustiti nacistom, četudi kot še
tako daljnega prednjika.
In naposled prihajamo k najnovejšim delom o mladem Heglu, k delom
Belgijca Paula Asvelda in Italijanov Massola, Lacorteja in Negrija,
Knjiga Paula Asvelda o religiozni misli mladega Hegla--' je v filo-
loškem pogledu zelo skrbna in s tega vidika je skupaj z delom Henrija
Niela ena najboljših knjig s katoliške strani o Heglu, Avtor je v uvodu
rekonstruiral nekatere elemente s primernimi opozorili na transcendenco
in na misel mladega Schellinga ter vztraja pri tem, da je treba Heglovo
mladostno religiozno misel vstaviti v okvir protestantske teologije: Hegel
je po njegovem »modernist protestantizma«; definicija, ki ima sprejemljive
strani, pa tudi sporne vidike in v bistvu razkriva miselnost teologa, odprto,
modernizirano, dejavno miselnost (kot nasploh pri mnogih francoskih kato-
likih), vendar še zmeraj miselnost teologa. Četudi lahko ta definicija z ene
strani pomaga izraziti »racionalistične« in deloma tudi zgodnjeromantične
elemente Heglovega pojmovanja religije, jih vendar prevzema nekoliko
preveč neodvisno od zgodovine, saj je modernizem zgodovinsko dobro
opredeljen pojav, ki sodi v katolištvo in ki je tesno povezan s katoliško
disciplino in s francoskim in italijanskim liberalnim nacionalizmom druge
polovice prejšnjega stoletja itn.; nasprotno pa je tisto, za kar gre pri
Heglu, razsvetljenska kritika religije, ki se je v Frankfurtu umaknila
filozofsko-romantični reinterpretaciji Jezusove usode. Za Asvelda je Hegel
v Frankfurtu sicer panteist. a privrženec nekoliko »neopredeljenega« pan-
teizma; in na splošno se pogosta primerjava Heglove interpretacije s črko
evangelijev in dogme sploh lahko izkaže samo kot nekaj Heglovemu tekstu
čisto vnanjega. Asveld je obravnaval tudi politične vidike Heglove mla-
dostne misli in priznal pričujočnost kategorije alienacije v bemskih spisih;
ni pa obdelal razlike med razsvetljenskim pomenom te kategorije v teh
spisih in močno drugačnim pomenom frankfurtskih tekstov, čeprav v zvezi
s fragmentom o Ljubezni priznava, da gre tu za neko »dobrodejno« aliena-
cijo: v tem je, kot bomo videli, v osnovi težava tega vprašanja. V sklepih
knjige je tudi namig na Marxa, ki ga najprej anticipira opažanje, da pojem
svobode pri Heglu ni liberalni pojem, temveč da »opozarja na ideal, ki ga
postavljajo neki sodobni sistemi, na primer komunizem in nacionalni socia-
lizem«^®. zadosti jasno priča o porazni zmedi Asveldovih idej v tem
pogledu . ..
Prav tako se z vsemi Heglovimi mladostnimi spisi ukvarja knjižica
A. Massola, Prve Heglove raziskave.-^ Spis nima namena podati organski
prikaz misli mladega Hegla, temveč ima prej obliko več razprav o dolo-
čenih točkah, ki se jih avtor loteva z železno filološko pripravo; s to se
kosa okoliščina, da je avtor eden najboljših poznavalcev Fichteja. in mla-
PAUL ASVELD, Lo pensée religieuse du jeune Hegel, Louvain. Desclée,
1953; HENRI NIEL, De la médiation dans la philosophie de Hegel, Paris,
Aubier, 1945.
" ASVELD, op. cit., str. 103.
ARTURO MASSOLO, Prime ricerche di Hegel, Urbino, STEU, 1959.
159
dega Schellinga-'. Avtor prihaja z demokratične strani in v okviru te
smeri je predstavnik filoheglovske struje, ki hoče prevrednotiti »napredne«
elemente Heglove misli. Ta tendenca se kaže v vsem tekstu, je pa jasno
prikazana že v začetku, in sicer ravno tu v najbolj spornih terminih.
Mislimo — pravi Massolo —, da ni prav, če vztrajamo pri nasprotju
med Heglovimi mladostnimi in zrelim tezami »ravno zato, ker je tudi v
njegovih zrelih delih mogoče naleteti na ,revolucioname' teze«. V Pravni
filozofiji bi res naleteli na »dve nespravljeni dialektiki modernega eko-
nomskega procesa, na liberalno dialektiko Smithove vrste, po kateri
se svet produkcije pomirja sam od sebe, in drugo, revolucionarno dialek-
tiko, ki vidi v tem procesu čedalje večje razdvajanje«; in v opombi: »prva
dialektika je nedeljiva v sistemu potreb, par. 189, kjer Hegel kaže, kaj je
die Sphäre der Endlichkeit, izkazovanje racionalnosti. Obe dialektiki sta
že pričujoči v jenski dobi«-**. Avtor tega vprašanja ne razvija in ne pojas-
njuje. Imeli bomo priložnost, da se bomo še večkrat vrnili k temu pred-
metu: tudi nam se zdi, da se v mladostnih spisih kažeta dve dialektiki,
v Bemu dialektika povnanjenja — ponovne prisvojitve v realnih in raz-
svetljenskih terminih, ki izvirajo iz kontraktualizma, in dialektika sprave,
»zveza zveze in ne-zveze« v Frankfurtu; ta druga dialektika pa sprejema
vase prvo, zato se povnanjenje iz ugotovitve pogojev zasužnjenja, so-
odnosne z deontološko zahtevo ponovne prisvojitve, spremeni v gibanje
okončanja neskončnega, partikularizacije totalitete, ob izključitvi kakrš-
nega koli deontologizma. Od tod izvira moment odprave (Aufhebung),
pojmovane kot ponovna samoprisvojitev celote, kot nujno gibanje, ki jè
in na katero more človek vplivati samo s tem, da se ga zave. V Jeni je
Hegel v Članku o naravnem pravu opisal gibanje, iz katerega celota spet
sprejme vase neorgansko opredeljenost ekonomskega življenja, tako da jo
spravi v svoje okvire; in v Realphilosophie ter pozneje v Fenomenologiji
sta obe dialektiki neločljivo združeni tako, da nahajamo na eni strani pre-
senetljive analize motivov za delitev dela, meščanskega partikularizma itn.,
na drugi strani pa sta mirno razrešeni v dialektičnem gibanju, ki ju pre-
vladuje. toda ne tako, da bi odpravila pogoje odtujitve, temveč tako, da
jih presega v duhovni sferi, pri tem pa pušča v ekonomskem, političnem
itn. območju vse tako kot prej. Skratka, zdi se nam, da ravno zahteve po
podvojitvi res ni mogoče imenovati revolucionarne, ker ima Hegel podvo-
jitev za nujen moment dialektičnega razvoja, ki ima sam svoj zakon, in ta
zakon je kljub konkretnim vsebinam čisto logičen zakon, ki ga je mogoče
samo doumeti.
Glede Massolove knjige bomo ugotovili, da glede bernske dobe, ni
težko dokazati Heglovega »radikalizma«; toda potlej ga je treba spraviti v
problemski odnos s frankfurtskimi spisi. To je res skušal storiti Lukács, in
tudi Massolo nakazuje ta problem-"; toda razrešil ga je tako, da ga je
ARTURO MASSOLO, Fichte e la filosofia. Firenze. 1948: Il primo Schel-
ling. Firenze. Sansoni. 1953; Lo storia della filosofia come problema. Firenze.
Vallecchi. 1955.
MASSOLO, Prime ricerche di Hegel, str. 7—8.
Prav tam, str. 61 in nasi.
160
razkosal, in sicer pravzaprav s trditvijo, da Hegel proti nemožnosti sprave
z usodo sveta v ljubezni (o tej tezi sami po sebi je že mogoče razpravljati)
»postavlja mogočo spravo, ki se ne dosega več na religioznem, temveč na
političnem področju«®". Drži. Hegel išče, kar je potem našel v Berlinu:
spravo s prusko državo. Ali je to za Massola »revolucionarna« vrednost
dialektike? Sicer pa je treba reči, da je Massolova knjižica zelo bogata
z zelo dobrimi posameznimi opažanji. . .
Samó stuttgarsko in tiibinško dobo obravnava delo C. Lacorteja,
Zgodnji Hegel^^. Knjiga se začenja s pregledom študij o mladem Heglu, ki
neki avtorjev že objavljeni pregled spet prinaša v skrajšani obliki®"-. Sledi
natančna rekonstrukcija Heglovih gimnazijskih let v Stuttgartu, ki izčrpno
uporablja raziskave o tem vprašanju, zlasti Hoffmeistrove, in ki zanjo
lahko rečemo, da je dokončna.
In ker je Lacortejeva značilnost, da daje zelo uravnovešene sodbe, je
tudi sodba o stuttgarski dobi — ne more biti drugače — sodba, ki smo jo
pričakovali.
Ce se že rekonstrukcija te prve dobe ne more ogniti temu, da bi ne
ostajala na nivoju natančne, a malenkostne filologije, se ton raziskave
visoko povzpne pri obravnavi sledeče tiibinške dobe. Tu je Lacortejevo
delo posvečeno raziskovanju prednjikov, »kulturnih matic« izkušenj mla-
dega Hegla. Zato so tu dobre raziskave o transcendentnem tiibinškem
okolju in o drugih strujah tega časa. o racionalizmu, pietizmu itn. in
o filozofiji religije Kanta in zgodnjega Fichteja. Knjiga se končuje s ko-
mentarjem in nato s prevodom tiibinškega fragmenta o Volksreligion. Tu
pa, se nam zdi, je potrebna opomba. Znano je, in Lacorte to ve, da sta
največji kulturni »matici« Heglove mladostne izkušnje pravzaprav dve,
ena razsvetljenskega in druga zgodnjeromantičnega izvora: Kant, Rousseau.
Lessing na eni, Schiller, Herder, Hölderlin in nato Schelling na drugi
strani. Ali se je Lacorteju posrečilo osvetliti obe? Mislimo, da ne. Kljub
dobrim stranem, posvečenim Schillerju, Schellingu, Hölderlinu in Her-
derju. kljub natančnosti in preciznosti prejšnjega raziskovanja je tu nekaj,
kar se ne kaže razločno, in sicer pomen (pri vseh njegovih prednjikih)
termina Volk, enega izmed elementov Volksreligion. »Ljudstvo«: a zakaj
eno. in ne vsa in ne »človeštvo« kot za kozmopolite in Kanta? Lacorte
skuša to razložiti (str. 312—313) s temi besedami: »struktura Volksreligion
za Hegla implicira, da je figura, ki celovito poenostavlja človeštvo, ljud-
stvo: ne preprosti rod, ki je od časa abstrahiran človek, ne posameznik,
ki pomnožuje ambientalno relativnost v neskončno in nepredeljivo kazui-
stiko. Ljudstvo, ali bolje, duh ljudstva, genij nekega naroda je konkretna
personifikacija človeštva, saj je edina personifikacija, ki izraža vse struk-
ture in razmere«: Je to dovolj? Ali je prav, da je avtor posvetil tristo
petnajst strani pojmu Religion, in osem vrstic pojmu Volk? Ravno Lacorte
s svojo tankočutno pozornostjo za »matice« izkušnje, si tega nikakor ne
»» Prav tam, str. 65.
CARMELO LACORTE, 11 primo Hegel, Firenze, Sansoni, 1959.
C. LACORTE, Studi sugli scritti giovanili di Hegel.
11 Problemi
161
bi smel dovoliti. Vendar je treba pri tem priznati, da je Lacorte eden
redkih, ki ne ponavlja neumnosti (ne moremo je imenovati drugače), češ
da je Volksgeist rousseaujevska volonté générale...
Ce sta uravnovešenost in skrbnost odliki Lacortejevega dela, tega ni
mogoče trditi za delo A. Negrija Država in pravo pri mladem Heglu. Ne
zato, ker bi avtor ne imel pomembnih zaslug. Predvsem je razprava pod-
prta z resnično mogočnim bibliografskim aparatom, zelo koristnim za
uč-enjake, ki nimajo pravice cepidlačiti o prikladnosti posameznih navedb,
če se potlej zasebno okoriščajo z njimi; poleg tega kaže delo precejšnjo
zmožnost za izsleditev splošnih črt ter obsežne in pogumne sinteze — npr.
sintezo, ki je uvod v knjigo, sintezo o politični razsvetljenski misli, ali
odlično sintezo o spremembi v vedenju nemških izobražencev do francoske
revolucije''-'. Toda prav zaradi te zmožnosti tvega avtor hudo prenagljene
in samovoljne sodbe. Knjiga temelji na motivu, da je Hegel poravnal
razsvetljensko antinomijo med individualnostjo in racionalnostjo. Ta anti-
nomija je (pred Negrijem sta je nadrobno obravnavala Solari in Opocher'-*)
gotovo nekaj zelo resnega; toda v Negri j evi razpravi se kaže kot formula,
ki je relativno upravičena, katere težišče je premaknjeno, ki se ponavlja
na vseh ključnih točkah z neko okorno, mehanično, recimo odvečno na-
vzočnostjo in ki ni razrešena v opredeljenosti konkretnih zade-vnih pro-
blemov, tako da spominja na »fiksne ideje«, kot jih poznamo od Stimerja.
Poleg tega se teza končuje s tem, da zasleduje neko dinamično linijo, po
kateri bi bila »resnica« razsvetljenstva zgodnja romantika, torej v sebi raz-
prto gibanje, tako da so na eni strani razsvetljenci večji del že romantiki
in na drugi strani romantiki s Savignyjem vred še razsvetljenci. Res je
sicer, da čas prehoda med dvema pojavoma — pri tem gre za čas, ki nas
zanima — v svojih večjih in manjših osebnostih kaže hkratno navzočnost
elementov obeh gibanj in da si novejša kritika prizadeva odstraniti samo-
voljni in protizgodovinski prelom med njimi, tako da bi bila začetek
romantike in pojemanje razsvetljenstva nekaj na neki točki dobe nede-
ljivega; toda res je tudi, da kozmopolitizem ni organicizem, da religiozni
racionalizem ni panteizem itn. in da različni pojmi razsvetljenstva in roman-
tike niso izgubili svojega pomena. Ideja »kontinuitete« dveh momentov
jo lahko, če je primemo ne kontrolira in omejuje njeno nasprotje, krepko
zagode znanstveniku, kot jo je zagodla Negriju, ki z ene strani v vsej knjigi
tudi glede Frankfurta govori o nekakem »Heglu jakobincu«, na dmgi
strani pa priznava, da je Hegel ravno v Frankfurtu panteist. Negri bo
pač priznal, da je figura »panteističnega jakobinca« vsaj nekoliko nena-
vadna .. .
Bilanca današnjih študij o mladem Heglu seveda ne more biti do-
končna, saj so vsi zade-vni sklepi bolj odprti kot kdaj prej; več kot pet-
" ANTONIO NEGRI, Stato e diritto nel giovane Hegel, Padova, Cedam.
1958, str. 191 in nasi.
GIOELE SOLARI, L'idea individuale e l'idea sociale nel diritto privato,
I, Torino, 1911; ENRICO OPOCHER, G. A. Fichte e il problema dell indivi-
dualità, Padova, Cedam. 1944; in NEGRI, op. cit., str. 20.
162
desetletna izkušnja daje učenjaku svoje poglavitne rezultate, tako da se
ni mogoče sprijazniti s kako enostransko (npr. religiozno) interpretacijo
izvirov Heglove dialektike in njegovega sistema. Videli smo, da stop«
v ospredje zanimanje za motiv alienacije in nasploh za historično-politične
vidike Heglove mladostne misli. Toda ker le-ta v resnici ni prišla do
trajnih sklepov, se nam zdi, da so vse študije, ki bi se omejevale ravno
nanjo, že a priori obsojene na začasnost svojih dognanj in tudi na relativno
funkcionalno korist: kakšno odločilo vrednost lahko ima ugotovitev, da je
bil Hegel v Bernu razsvetljenec in v Frankfurtu romantik, kakšna naj bi
bila novost in bistroumnost rešitve problema o tem prehodu, ko od pro-
blematičnega gradiva teh let ne moremo slediti sistematičnemu funkcio-
nalnemu razvrščanju tistega, s čimer je celotna Heglova misel odločilno
vplivala na sodobno filozofijo? So posebni momenti Heglovega razvoja, ki
so jih doslej preučevaU le malo, kot jesenska doba ali skoraj ne, kot
bamberška doba®', ali pa sploh ne, kot berlinska doba, in ki bi posameznim
delom lahko dajali mnogo plodnejše kritične rezultate. Po drugi plati pa
bomo prav gotovo spet začeli preučevati mladega Hegla, ko bo izšla napo-
vedana popolna izdaja mladostnih tekstov, med katerimi so nekateri še
neobjavljeni in so jih na novo odkrili po Hoffmeistrovih Dokumentih, in
bo dana na voljo raziskovalcem. Se bodo pokazali elementi, ki bodo lahko
omajali delo vseh teh petdesetih let? Glede tega je primeren dvom in
mnogo verjetnejše je, da bodo ti teksti, naj bi bili še tako pomembni,
nazadnje našli svoj prostor med teksti, ki jih že poznamo.
Kar se nas tiče, bomo rajši izbrali daljšo pot, to je pot preučevanja
celotne Heglove politične misli. In to je naloga, ki se je moramo lotiti brez
okolišenja.
Str. 295/6
Organicizem je stopil na mesto prejšnjega nazora iz zelo kompleksnih
motivov, in sicer odločilno iz dveh različnih, vrhu tega še nasprotnih virov:
po eni plati iz političnih razmer v Nemčiji v času prvih protinapoleonskih
koalicij, ki so spravile na dan pomanjkljivosti organizacijske razkosanosti,
razdrobljene oblasti, konfliktov med oblastvi in institucionalnimi telesi,
pomanjkljivosti osrednje oblasti, ki izgublja veljavo, pomanjkljivosti parti-
kularizma, obrambo nevzdržnih privilegijev itn., medtem ko gospodarska
zaostalost Nemčije, predmeščanske, cehovske, manufakturne in trgovske,
toda še ne industrijske razmere njenega gospodarstva dajejo strukturo
političnim in kulturnim gibanjem.
Lukács je to vztrajno poudarjal, mi pa smo se večkrat ponorčevali
iz njegove »zaostale Nemčije«, a samo zato, ker se je ta ugotovitev kot kak
deus ex machina zdela primerna za rešitev zelo heterogenih vprašanj :
skratka, bolj zaradi načina, kako jo Lukács uporablja, kot zaradi pomemb-
o bamberški dobi glej knjigo WILHEHMA R. BEYERJA, Zwischen
Phänomenologie und Logik. Hegel als Redakteur der Bamberger Zeitung,
Frankf./M., Schulte-Bulmke, 1955.
1,.	163
nosti vprašanja. Da je nemška zaostalost določala nemško romantično-
organicističfto politično misel, pa tudi metafizični idealizem, tega ni mo-
goče zanikati, če nočemo v celoti zavreči historičnega materializma. Vendar
je pot od baze do vrhnje stavbe dolga in zavita, kot sta vztrajno učila
Marx in Engels, in vmesne stopnje dobe tu pa tam drugačen pomen
tudi glede predmeta, ki ga opazujemo, na primer tedaj, kadar gre za
dejavnost izobraženca, ki nanj vplivajo faktorji vrhnje stavbe mnogo ne-
posredneje kot faktorji baze, pa čeprav so drugi — vendar povsem ne-
odvisno od njegove zavesti — še tako zelo pogoj prvim.
Str. 854/5, op. k. str. 130
Tu se moramo za hip vrniti k Lukácsevi knjigi o mladem Heglu in
povedati nekaj besed o njenem zadnjem poglavju, posvečenem pojmu
Entäusserung kot >K)srednjemu pojmu« Fenomenologije (str. 680—718).
Lukács razločuje tu tri stopnje pojma odtujitev: 1. odnos subjekt-objekt
v zvezi z vsakim delom in ekonomsko dejavnostjo; 2. kapitalistično obliko
<xJtujitve, ki jo je Marx pozneje imenoval »fetišizem«, o kateri pa, priznava
Lukács, Hegel »nima jasnih nazorov«; na tretjem mestu »je široka filo-
zofska posplošitev tega pojma: ,odtujitev' pomeni tedaj isto kot stvarskost
ali predmetnost; je oblika, v kateri je filozofsko prikazana geneza pred-
metnosti, predmetnost kot dialektičen moment na poti identičnega sub-
jetka-objekta prek ,odtujitve' nazaj k sami sebi« (podčrtal M. R.). Zadnji
stavek, ki smo ga podčrtali, kaže, da je Lukács sicer doumel, vendar samo
kot eno značilnost med drugimi, kar je za nas bistvena značilnost Heglove
>4xitujitve« od Frankfurta naprej, da je namreč odtujitev samopovnanjenje
totalitete, ki mora dopuščati svojo posredovano obnovo. Lukács ne govori
o celoti, temveč o »identičnem subjektu-objektu«, omejitev, ki je Hegel od
Systemfragmenta naprej ne bi bil sprejel. Vendar ni mogoče reči, da mu
to brani najti značilnost tega vidika odtujitve, ki je pogoj za druga dva
aspekta, saj se ravno na ta odnos subjektivnost-objektivnost po njegovem
opira tudi prvi pomen odtujitve (in potemtakem tudi drugi, ki je — v
mejah, v katerih bi bilo mogoče Heglu prisojati tako misel, da se namreč
človek zasužnjuje sam svojemu delu, to je samo v prvem jenskem kurzu,
ki ga Lukács, kot vemo, izredno poudarja — natančnejša opredelitev
prvega pomena, ki je zagotovo postal odločilen pri Marxu-, ki pa ga vse-
kakor ni pri Heglu ravno zaradi njegove izjemnosti, kot smo pravkar
povedali). Ker je Lukács tako očrtal tri pomene odtujitve, ker je po nje-
govem prvi pomen opredeljujoč in tretji samo njega posplošitev v skladu
s postavko, da pri Heglu dialektika izvira iz ekonomije, razpravlja v tem
poglavju na dveh vzporednih ravneh, ki se nikoli ne srečata, na ravni
prevrednotenja te dialektike, Lukács tu pogostoma govori o mistifikator-
skem aspektu dialektike, priznava, da »postavljanja dialektike na glavo^^
ni mogoče razumeti samo kot »obmitev filozofskih predznakov«, priznava,
da sta narava in zgodovina pri Heglu odtujitev duha. da ima zgodovinski
164
proces za svoj cilj »svojo samoodpravo, svojo vrnitev v identičnem sub-
jektu-objektu«; toda kljub temu se ni omejil na trditev, da je Hegel
odkril v odtujitvi temeljno resnico življenja«, — s tem se je ne glede na to,
češ da je Hegel to storil »na podlagi zelo nepopolnega umevanja ekono-
mije«, treba strinjati — temveč se je, potem ko je citiral mnogo odlomkov
iz Rokopisov..., vmil k trditvi, da je Heglova dialektika »neposredna
predhodnica« materialistične dialektike, in skupaj z Englesom zatrjuje,
da je >4)srednje protislovje celotne Heglove filozofije«, vendarle protislovje
med »sistemom in metodo«; pri tem pa nam metoda kaže »resničnega«
Hegla, s katerim da se je Marx zmeraj »spoprijemal«. Pri tem pa ni nič
potrebna trditev, da »idealistične« pomanjkljivosti koncepcije odtujitve, ki
jih našteva Lukács, in dejstvo, da je odtujitev pač zmeraj »odtujitev za-
vesti«, ki »se mora odpravljati v zavesti in izključno samo v zavesti«, niso
nekaj, kar bi zadevalo sistem neodvisno od metode, to je od dialektike,
medtem ko Marxove kritike na koncu Rokopisov, ki jih citira Lukács,
veljajo dialektiki, ne sistemu.
Prevedel P. S.
165
Poskus teorije emocij
J. p. Sartre
Uvod
PSIHOLOGIJA, FENOMENOLOGIJA IN FENOMENOLOŠKA PSIHOLOGIJA
Psihologija je veda, ki hoče biti pozitivna, se pravi, da hoče izhajati
izključno samo iz izkustva. Seveda nismo več v času asociacionistov in
sodobni psihologi se ne branijo izpraševati in interpretirati. Vendar pa
hočejo biti do svojega predmeta v enakem odnosu, kakor je fizik do svo-
jega. Poleg tega moramo, ko govorimo o sodobni psihologiji, še omejiti
ta pojem izkustva, saj lahko obstaja zelo veliko različnih izkustev in
lahko da bi bilo na primer treba ugotoviti, ali sploh obstaja izkustvo o
bistvih in vrednotah ali religiozno izkustvo. Psiholog pa uporablja samo
dva, natančno določena izkustvena tipa; izkustvo, ki nam ga daje pro-
stomo-časovno zaznavanje organiziranih teles, in tisto spoznanje o nas
samih, ki ga imenujemo refleksno izkustvo. Kolikor psihologi sploh raz-
pravljajo o metodi, gre pri tem skoraj izključno za naslednji problem:
ali se ta dva tipa informacij med seboj enakovredno dopolnjujeta ali
je treba enega podrediti drugemu, ali ju je treba odločno ločiti. Vsi pa
priznavajo bistveno načelo, da morajo njihova raziskovanja izhajati pred-
vsem iz dejstev. Ce se zdaj vprašamo, kaj je dejstvo, ugotovimo, da je
za dejstvo značilno, da ga moramo srečati v teku raziskovanja in da se
vselej pojavlja kot nepričakovana obogatitev in novost glede na prejšnja
dejstva. Tako torej ne smemo pričakovati, da se bodo dejstva kar sama
od sebe organizirala v sintetično celoto, ki bi sama od sebe razodevala
svoj pomen. Z drugimi besedami; če se veda, ki hoče opredeliti človekovo
bistvo in človekovo bivanje, imenuje antropologija, potem psihologija,
pa četudi psihologija človeka, ni in nikoli ne more postati antropologija.
Psihologija si ne prizadeva, da bi a priori določila in omejila predmet
svojih raziskovanj. Njena zamisel človeka je povsem empirična; na svetu
je toliko in toliko bitij, ki sporočajo našemu izkustvu podobne značil-
nosti. Druge vede, na primer sociologija in fiziologija, nas učijo, da
obstajajo med temi bitji neke objektivne zveze. Psihologu to že zadostuje
166
za izhodiščno, delovno hipotezo, s katero svoje raziskovanje previdno za-
časno omeji na to skupino bitij. Saj so nam sredstva, ki nas o njih ob-
veščajo, zares laže dostopna, ker ta bitja žive v družbi, imajo govorico
in zapuščajo pričevanja. Toda psiholog se nikakor ne zavezuje: saj ne
ve, ali pojem človeka ni morda samovoljen. Morebiti je preširok: nikjer
ni rečeno, da spada primitivni Avstralec v isti psihološki razred kakor
ameriški delavec v letu 1939. Lahko da je preozek: nikjer ni rečeno, da
med nekim človeškim bitjem in više razvito opico zija prepad. Vse-
kakor se psiholog Vztrajno brani, da bi ljudi, ki ga obdajajo, pojmoval
kot sebi podobna bitja. Ta pojem podobnosti, na osnovi katere bi morda
lahko zgradili antropologijo, se mu zdi smešen in nevaren. Dopustil bo
sicer, s pravkar omejenimi pridržki, da je tudi sam en človek, se pravi,
da spada v vrsto, ki jo je začasno omejil od drugih. Menil pa bo, da mu
mora biti ta človeška značilnost podeljena a posteriori in da kot član
te skupine (razen zaradi olajšanja poskusov) ne more postati izjemni
predmet proučevanj. Od drugih bo torej zvedel, da je človek, in njegova
narava se mu ne bo razodela na poseben način zaradi okolnosti, da je
on sam tisto, kar proučuje. Kakor tam »objektivno« preskušanje, tako
bo tukaj pogled v notranjost rodil le dejstva. Ce bo kdaj pozneje nastal
strogo določen pojem človeka, —■ in celo to je dvomljivo — potem si
moremo ta pojem misliti le kot končno dognanje neke znanosti, se pravi,
da je odmaknjen v neskončnost. Poleg tega pa bi bil ta pojem le hipo-
teza, ki bi združevala in enotila in ki bi jo iznašli zato, da bi vskladili
in po stopnjah razvrstili neskončno veliko zbirko osvetljenih dejstev. Z
drugimi besedami, če bo zamisel človeka sploh kdaj dobila pozitiven
smisel, bo to še zmerom le domneva, ki bo skušala povezati neskladno
gradivo, in njena verjetnost bo odvisna le od njene uspešnosti. Pierce je
definiral hipotezo kot vsoto eksperimentalnih dosežkov, ki jih je s to
hipotezo mogoče predvidevati. Pojem človeka bo torej lahko le vsota
tistih ugotovljenih dejstev, ki jih je mogoče združiti v okviru te hipoteze.
Ce pa bi ta ali oni psiholog vendarle uporabljal določen pojem človeka.
preden bi bila mogoča ta poslednja hipoteza, potem bi bil ta pojem iz-
razito osebnega značaja in bi bil le vodilna nit ali, bolje, ideja v kan-
tovskem smislu; in njegova glavna dolžnost bi bila imeti stalno pred
očmi, da gre le za urejevalen pojem.
Ta velika previdnost povzroča, da nas psihologija, čeprav se ima za
znanost, lahko seznanja le z vsoto raznorodnih dejstev, ki med seboj
večinoma sploh niso povezana. Kakšna razlika na primer med prouče-
vanjem stroboskopične iluzije in raziskovanjem manjvrednostnega kom-
pleksa! Ta nered ni posledica naključja, marveč izvira iz samih načel
psihološke znanosti. Čakati dejstvo se pravi praviloma čakati osamljeni
primer, se pravi pozitivistično dajati prednost nebistvenemu pred bistvom,
naključnemu pred nujnim, neredu pred redom; tako se tisto, kar je bist-
veno. načeloma odlafia za prihodnost: »To pride na vrsto pozneje, ko
bomo zbrali zadosti dejstev.« Psihologi se res ne zavedajo, da je s kopi-
čenjem nebistvenega prav tako nemogoče dognati bistvo, kakor z ne-
skončnim dodajanjem številk na desni k 0.99 ne moremo priti do enote.
167
Ce je njihov edini namen zbirati posamezne izsledke, potem ni kaj reči:
le to je, da ne vidimo, v čem naj bi bil pomen takšnega zbiranja. Ce pa
jih v njihovi skromnosti spodbuja hvale vredno upanje, da bodo pozneje
na osnovi njihovih monografij nastale antropološke sinteze, so sami s
seboj v popolnem protislovju. Rekli boste, da imajo naravne znanosti prav
to metodo in to željo. Na to moramo odgovoriti, da naravne vede ne
skušajo spoznati sveta, temveč pogoje za možnost nekaterih splošnih po-
javov. Metodološka kritika je že zdavnaj obračunala s tem pojmom sveta,
in sicer prav zato. ker ni mogoče uporabljati metode pozitivnih znanosti
in hkrati upati, da bomo z njimi nekega dne odkrili smisel te sintetične
celote, ki ji pravimo svet. Človek pa je bitje istega tipa kakor svet, morda
sta celo, kakor misli Heidegger, pojma svet in človeškost (Dasein)* ne-
ločljiva. Ce torej ta človeškost obstaja, se mora psihologija pač sprijazniti
s tem, da je ne more doseči.
Kam nas pripeljejo psihologova načela in metode, če jih uporabimo
pri posameznem primeru, na primer pri proučevanju emocij? Predvsem
se bodo naša dognanja o emociji od zunaj pridružila temu, kar že vemo
o duhovnem bitju. Glede na druge pojave, kot so pozornost, spomin, za-
znavanje itd., bo emocija nesporna novost. Vse te pojave in zamisel o
njih, ki smo jo dobili od psihologov, namreč lahko raziskujete, obračate
in sučete jih lahko, kakor se vam poljubi, pa v njih ne boste odkrili niti
najmanjše zveze z emocijo. Vendar psiholog dopušča, da ima človek emo-
cije, ker to ve iz izkušnje. Emocija je torej najprej in načeloma naključje.
V	psiholoških razpravah je predmet posebnega poglavja, ki sledi drugim
poglavjem, kakor sledi v knjigah o kemiji kalcij vodiku ali žveplu. Pro-
učevati okoliščine, v katerih je emocija mogoča, se pravi vpraševati se.
ali že sama struktura človeškosti ustvarja možnost za nastanek emocij
in kako jo ustvarja, bi se zdelo psihologu odveč in nesmiselno: čemu neki
raziskovati, ali je emocija mogoča, ko pa vendar je? Tudi ko psiholog
ugotavlja meje emotivnih pojavov in njihove definicije, se opira na iz-
kustvo. Pri tej priložnosti bi pravzaprav lahko opazil, da že ima neko
predstavo o emociji, zakaj ko bo pregledal dejstva, bo emocionalna dej-
stva, ločil od drugih; kako naj bi mu namreč izkušnja dala načelo
za to ločitev, ko bi ga ne imel že poprej? Toda psiholog raje verjame,
da so se ta dejstva pred njegovimi očmi kar sama cd sebe uredila.
Zdaj je na vrsti proučevanje teh emocij, ki smo jih pravkar osamili.
V	ta namen moramo ustvariti razburljive situacije ali poiskati izra-
zito emotivno patološke subjekte, potem bomo skušali določiti faktorje
tega zapletenega stanja, izločili bomo telesne reakcije, ki jih lahko zelo
natančno določimo, potem vedênja in stanje zavesti v pravem pomenu
besede. Slednjič bomo lahko formulirali zakone in predlagali razlage,
se pravi, da bomo skušali povezati te tri tipe faktorjev v nespremenljiv
vrstni red. Ce sem pristaš intelektualne teorije, bom določil stalno in
nespremenljivo zaporedje: predhodnemu notranjemu stanju sledijo kot
posledice fiziološke motnje. Ce pa se strinjam s periferno teorijo: »Mati
* V tem spisu uporablja Sartre za Heideggerjev Dasein termin réalité hu-
maine, ki ga prevajam s človeškost. (Op. prev.)
168
je žalostna, ker se joče,« bom pravzaprav samo spremenil zaporedje
faktorjev. Vsekakor v nobenem primeru ne bom iskal razlage ali zakonov
emocije v splošnih in bistvenih strukturah človeške stvarnosti, temveč v
procesu emocije same. tako da še tako vestno opisana in razložena emo-
cija ne bo nikoli nič drugega kot eno izmed dejstev, vase zaprto dejstvo,
ki nam ne bo nikoli dalo, da bi razen njega samega doumeli še kaj
drugega ali da bi po njem dojeli bistveno stvarnost človeka.
Prav iz kritičnega odnosa do teh pomanjkljivosti psihologije in psi-
hologizma je pred kakimi tridesetimi leti* nastala nova disciplina: feno-
menologija. Njenega utemeljitelja Husserla je prešinila naslednja resnica:
bistva in dejstva so medsebojno nemerljiva, in kdor začenja svoje raz-
iskovanje z dejstvi, ne bo nikoli odkril bistev. Ce iščem psihična dejstva,
ki so podlaga aritmetične naravnosti človeka, ki šteje in računa, ne bom
nikoli mogel rekonstituirati aritmetičnih bistev enote, števila in aritme-
tičnih operacij. Sicer se pojmu izkustva ne odpovedujemo (princip feno-
menologije je »iti k stvarem samim« in osnova njene metode je eidetična
intuicija), postane naj samo manj tog in uveljavi naj se izkustvo o
bistvih in vrednotah; priznati moramo celo, da nam samo bistva omo-
gočajo razvrščati in urejati dejstva. Ko bi ne imeli implicitne predstave
o bistvu emocije, bi v množici psihičnih dejstev ne mogli razločevati
posebne skupine, ki jo sestavljajo emotivna dejstva. Ko pa smo že impli-
citno upoštevali bistvo emocije, nam fenomenologija predpisuje, da to
storimo še eksplicitno in slednjič s pojmi določimo vsebino tega bistva.
Za fenomenologa pojem človeka seveda ne more biti empiričen pojem,
proizvod zgodovinskih posplošitev; nasprotno, če hočemo dati psihologovim
posplošitvam kolikor toliko trdno osnovo, moramo, ne da bi to posebej po-
vedali, uporabiti apriorno bistvo človeškega bitja. Poleg tega psihologija
kot znanost o nekih človeških dejstvih ne more biti začetek, zakaj psi-
hična dejstva, ki jih srečujemo, nikoli niso prva. Po svoji bistveni struk-
turi so odziv človeka na svet; se pravi, da predpostavljajo človeka m
svet in da dobijo svoj pravi pomen šele potem, ko razjasnimo ta dva
pojma. Ce hočemo postaviti temelje psihologiji, ni dovolj, da se poglo-
bimo v psihično in v človekov položaj v svetu, priti moramo še globlje,
tja do vira človeka, sveta in psihičnega: k transcendentalni in konstitu-
tivni zavesti, ki jo dosežemo s »fenomenološko redukcijo«, to je s tem.
da »postavimo svet v oklepaj«. To zavest moramo spraševati in njeni
odgovori so pomembni zato, ker je to ravno moja zavest. Husserl se je
tako okoristil s to absolutno bližino zavesti njej sami. ki so se ji psihologi
odrekli, Husserl pa se z njo okorišča vedoma in povsem zanesljivo, saj
sleherna zavest biva natančno v tolikšni meri, kolikor je zavest o tem,
da biva. Vendar tudi zavesti ne sprašuje po dejstvih, saj bi sicer na
transcendentalni ravni spet našli nered, ki vlada v psihologiji. S pojmi
skuša opisati in določiti prav tista bistva, ki vodijo dogajanja v transcen-
dentalnem območju. Tako dobimo na primer fenomenologijo emocije, ki
najprej »postavi svet v oklepaj«, potem pa proučuje emocijo kot čisto
* Pričujoča razprava je izšla 1. 1939, op. prev.
169
transcendentalni fenomen; pri tem se ne ukvarja s posameznimi emo-
cijami, temveč skuša dojeti in pojasniti transcendentalno bistvo emocije
kot organiziranega tipa zavesti. Tudi fenomenolog Heidegger je izhajal
iz te absolutne bližine raziskovalca in raziskovanega predmeta. Sleherno
proučevanje človeka se prav zaradi izjemnega dejstva, da smo mi sami
človeškost, razločuje od vseh drugih tipov zahtevnih vprašanj; bivajoče,
ki ga moramo analizirati, smo prav mi sami,« pravi Heiddeger; »in bit
tega bivajočega je prav moja«.^ Da sem ta človeškost jaz, pa nikakor ni
vseeno, zakaj bivati pomeni za človeškost nenehno jemati nase svojo bit,
se pravi biti zanjo odgovoren, ne je sprejemati od zunaj kakor kamen.
In ker je človeškost v bistvu sama svoja možnost, se to bivajoče samo
sebe v svoji biti lahko »izbere«, pridobi ali izgubi.-
To jemanje samega sebe nase, ki je značilno za človeškost, pa vse-
buje neko doumevanje; človeškost doumeva samo sebe, naj bo to doume-
vanje še tako nejasno. »V biti tega bivajočega je bivajoče samo v odnosu
do svoje biti«.3 Doumevanje namreč ni lastnost, ki bi prihajala v člo-
veškost od zunaj, temveč je njen posebni način bivanja. Človeškost, ki
sem jaz, jemlje nase svojo bit s tem, da jo doumeva. To doumevanje je
moje. Predvsem sem torej bitje, ki bolj ali manj nejasno doumeva .svojo
človeškost; to pomeni, da naredim iz sebe človeka, s tem, da sebe kot
človeka doumem. Lahko se torej raziskujem in na osnovah tega razisko-
vanja uspešno analiziram človeškost; ta analiza je lahko temelj antropo-
logiji. Seveda pa tudi v tem primeru ne gre za introspekcijo, ker intro-
spekcija srečuje le dejstva, in tudi zato ne, ker je moje doumevanje
človeškosti nejasno in neavtentično. To doumevanje je treba posebej
razjasniti in vzravnati, popraviti. Hermenevtika eksistence bo vsekakor
mogla postaviti temelje antropologiji in ta antropologija bo podlaga vsej
psihologiji. Znašli smo se torej na nasprotnem koncu od psihologov, zakaj
mi izhajamo iz sintetične celote človeka, in bistvo človeka smo postavili
prej. preden smo prišli k psihologiji.
Fenomenologija je vsekakor proučevanje fenomenov, ne dejstev. Fe-
nomen pa imenujemo to, »kar se sámo prikazuje« in česar resničnost je
ravno videz. To »prikazovanje sebe« ni kakršno koli... bit bivajočega ni
nekaj, »za čemer« bi bilo še nekaj »kar se ne prikaže«.^ Eksistirati pomeni
za človeškost, kakor pravi Heidegger, jemati nase svojo bit v eksisten-
cialnem modusu doumevanja; eksistirati za zavest pa po Husserlu pomeni
prikazovati se sebi. Ker je v tem primeru videz absolutnost, moramo
opisati in raziskati prav ta videz. S tega stališča, meni Heidegger, bomo
' Das Seiende, dessen Analyse zur Aufgabe steht, sind wir je selbst. Das
Sein dieses Seienden ist je meines. (Sein und Zeit, str. 41.)
- Und weil Dasein wesenhaft je seine Möglichkeit ist. kann dieses Siende
in seinem Sein sich selbst »wählen«, gewinnen, es kann sich verlieren. (Sein
und Zeit. Str. 42)
' Im Sein dieses Seienden verhält sich dieses selbst zu seinem Sein, (Prav
tam. str. 41.)
" Und das Sichzeigen ist kein beliebiges . . . Das Sein des Seienden kann
am wenigstens je so etwas sein, »dahinter« noch etwas steht, was nicht
»erscheint«. (Sein und Zeit. str. 35—36.)
170
v slehernem človeškem vedenju — na primer v emociji, ko že govorimo
o njej — odkrili človeškost v celoti, zakaj emocija je človeškost, ki jemlje
sama sebe nase in se »vznemirjena usmerja« v svet. Husserl pa je pre-
pričan, da bo fenomenološki opis emocije razkril bistvene strukture za-
vesti, zakaj emocija je v resnici zavest sama. Hkrati s tem se pojavi
problem, ki ga psiholog niti ne sluti: ali si je mogoče zamisliti zavesti,
ki bi v svojih možnostih ne vsebovale emocije, ali pa moramo v emociji
videti neogibno strukturo zavesti? Fenomenolog bo tako spraševal emocijo
o zavesti ali o človeku, hotel bo zvedeti ne samo, kaj emocija je, temveč'
tudi, kaj nam lahko pove o bitju, katerega značilnost je med drugim
prav to, da se lahko vznemiri. In narobe, zavest in človeškost bo spra-
ševal o emociji: kaj torej zavest mora biti, da je emocija mogoča, morda
celo nujna?
Zdaj lahko razumemo, zakaj je psiholog do fenomenologije neza-
upljiv. Psiholog se najprej zavaruje s tem, da opazuje psihično stanje kot
tako in mu vzame sleherni pomen. Psihično stanje je zanj vselej dejstvo
in kot táko vselej nebistveno. Tej nebistveni naravi pripisuje psiholog
celo največji pomen. Ce vprašamo znanstvenika, zakaj se telesa privlačijo
po Newtonovem zakonu, bo odgovoril: tega ne vem; zato, ker tako je.
In če ga vprašamo, kaj ta privlačnost pomeni, poreče: Privlačnost ne
pomeni nič, privlačnost je. Prav tako je psiholog, ki ga sprašujemo o
emociji, ponosen, da lahko odgovori: »Emocija je; zakaj, tega ne vem, jaz
jo samo ugotavljam. Njen pomen mi ni znan.« Za fenomenologa pa je sle-
herno človeško dejstvo v bistvu takšno, da nekaj pomeni. Ce dejstvu
vzamete pomen, mu vzamete njegovo naravo, ki jo ima kot človeško
dejstvo. Fenomenolog je torej dolžan proučevati pomen emocije. Kaj naj
s tem mislimo?
Pomeniti se pravi nakazovati nekaj drugega; in sicer nakazavovati
tako, da tedaj, ko pomen do kraja razvijemo, najdemo pomenjeno. Psiho-
logu emocija ne pomeni nič, ker jo proučuje kot dejstvo, se pravi, da jo
ločuje od vsega drugega, Ze od vsega začetka torej ničesar ne pomeni; če
pa res vsako človeško dejstvo nekaj pomeni, potem je emocija, kakor jo
vidi psiholog, po svoji naravi mrtva, neduhovna, nečloveška. Ce pa
hočemo po fenomenološko iz emocije ustvariti pravi fenomen zavesti,
moramo v njej predvsem gledati nekaj, kar pomeni. Trdili bomo torej,
da emocija natančno tolikb je, kolikor nekaj pomeni. Zakaj bi že v za-
četku zašli v proučevanje fizioloških dejstev, ko pa ta dejstva sama
zase in sama po sebi skoraj nič ne pomenijo: so, to je vse. Pač pa bomo
skušali predočiti pravi pomen vedênja in vznemirjenja zavesti ter na-
tančno razložiti tisto, kar pomenita (pomenjeno). To pomenjeno nam je
znano že takoj v začetku: emocija po svoje pomeni celoto zavesti ali. če
se postavimo na eksistencialno raven, celoto človeškosti. Emocija ni na-
ključje, ker človeškost ni vsota dejstev; emocija z določenega vidika iz-
raža človeško sintetično totalnost v njeni integriteti. Tega pa ne gre
razumeti tako. kakor da bi bila emocija učinek človeškosti. Emocija je
človeškost sama, ki se uresniči v obliki »emocija«. Zatorej je nemogoče,
da bi jo imeli za psiho-fiziološki nered. Emocija ima posebno bistvo.
171
posebne strukture, svoje pojavnostne zakone, svoj pomen. V človeškost
ne more prihajati od zunaj. Nasprotno, človek svojo emocijo vzame nase,
zato je emocija organizirana oblika človeške eksistence.
Nimamo namena, da bi skušali tukaj fenomenološko proučiti emo-
cijo. Taka študija bi morala obravnavati afektivnost kot eksistencialni
način človeškosti. Naša prizadevanja so bolj omejena. Emocija naj nam
služi kot natančno določen in konkreten primer, ob katerem bomo skušali
ugotoviti, ali se čista psihologija pri fenomenologiji lahko kaj nauči in
dobi pri njej metodo. Seveda psihologija ne zastavlja vprašanja o člo-
veku v celoti in ne postavlja sveta v oklepaj. Psihologija se ukvarja s
človekom v svetu, s takšnim, kakršen se kaže v množici različnih situacij :
v kavarni, v družini, med vojsko. Splošno jo zanima človek v situaciji.
Kot taka pa je, kakor smo videli, podrejena fenomenologiji, zakaj res-
nično pozitivno proučevanje človeka v situaciji bi moralo najprej osvetliti
pojme, kot so človek, svet, biti-v-svetu, situacija. Toda fenomenologija
se je komaj rodila in ti pojmi še zdaleč niso dokončno pojasnjeni. Ali
naj zdaj psihologija čaka, da bo fenomenologija povsem dozorela? Nismo
tega mnenja. Ce pa psihologija ne čaka, da bo antropologija dokončno
konstituirana, ne sme pozabiti, da je ta antropologija uresničljiva in da
bodo takrat, ko bo izpopolnjena, morale iz nje izhajati vse psihološke
vede. Zdaj pa naj se ne posveča toliko zbiranju dejstev, bolj naj raziskuje
fenomene, se pravi duševne dogodke kot pomene, ne kot čista dejstva.
Tako bo na primer spoznala, da emocija kot telesni pojav ne obstaja, ker
telo ne more biti vznemirjeno, saj samo svojim manifestacijam ne more
dati pomena. Psihologija bo takoj iskala tisto, kar je za temi dihalnimi
težavami in motnjami krvnega obtoka, ker je tisto, kar je za njimi, smisel
veselja ali žalosti. Ker pa ta smisel nikakor ni lastnost, ki bi bila od zunaj
pridana žalosti ali veselju, ker smisel obstaja le toliko, kolikor se samemu
sebi prikazuje, kolikor ga človeškost, »jemlje nase«, bo psihologija spra-
ševala sámo zavest, saj veselje je veselje le toliko, kolikor se samo sebi
kaže kot táko. In prav zato, ker ne raziskuje dejstev, temveč pomene,
bo opustila metode induktivne introspekcije ali zunanjega empiričnega
opazovanja in skušala le dojeti in ugotoviti bistvo fenomenov. Tedaj se
bo tudi psihologija pokazala kot eidentična znanost; samo da prek psihič-
nega fenomena ne bo usmerjena v pomenjeno kot tako, se pravi v člo-
veško totaliteto. Psihologija nima zadostnih sredstev za takšno prouče-
vanje. Zanimal jo bo samo fenomen, in sicer toliko, kolikor pomeni.
Vzemimo podoben primer: po besedi »proletariat« lahko skušam dognati
»bistvo« proletariata; v tem primeru sem sociolog. Jezikoslovec pa pro-
učuje besedo proletariat kot besedo, ki pomeni proletariat, in se ukvarja
s spremenljivostjo besede kot nosilke pomena. Takšna znanost je povsem
mogoča.
Kaj ji manjka, da bi postala stvarnost? To, da se še ni izkazala.
Pokazali smo, da se psihologu človeškost kaže kot zbirka raznorodnih
danosti, ker se je prostovoljno postavil na raven, kjer se mu človeškost
mora kazati kot taka. S tem pa še ni nujno rečeno, da je človeškost kaj
drugega kot nekakšna zbirka. Dokazali smo le to, da se psihologu drugače
172
ne more prikazovati. Ugotoviti moramo tedaj, ali človeškost v svojem
temelju prenese fenomenološko proučevanje, se pravi na primer, ali je
emocija zares fenomen, ki nekaj pomeni. Ce se hočemo o tem prepričati,
nam preostaja le ena pot, in sicer tista, ki jo predpisuje fenomenolog, pot
»k stvarem samim«. Bralec naj torej sprejme naslednje strani kot iz-
kustvo fenomenološke psihologije. Poskusili se bomo postaviti na raven
pomena in obravnavati emocijo kot fenomen.
ORIS TEORIJE o EMOCIJAH
I. Klasične teorije
Znano je, da je periferna teorija o emocijah sprožila številne kritike.
Kako razložiti rahle emocije ali pasivno veselje? Kako naj verjamemo,
da nas lahko splošne organske reakcije poučijo o duševnih stanjih z
določenimi lastnostmi? Kako naj količinske in prav zato skoraj nepre-
stane spremembe vegetativnega delovanja ustrezajo vrsti kakovostnih
in ireduktibilnih stanj? Na primer: fiziološke spremembe, ki spremljajo
jezo, se le po intenzivnosti razlikujejo od sprememb, ki ustrezajo veselju
(pospešen dihalni ritem, rahlo povečana mišična napetost, porast bioke-
mičnih sprememb in krvnega pritiska itd.); in jeza vendarle ni inten-
zivnejše veselje, jeza — vsaj kakor jo zaznava naša zavest — je nekaj
čisto drugega. Povsem nekoristno bi bilo prikazovati veselje kot razdraž-
Ijivost, ki ustvarja pripravljenost za jezo, ali navajati za primer bebce,
ki nenehno prehajajo iz veselja v jezo (na primer kadar se zibljejo na
klopi in to zibanje vse bolj pospešujejo). Bebec, ki je jezen, ni «-ultra
vesel«. Četudi je prešel iz veselja v jezo (in pri tem ne moremo trditi,
da vmes niso posegla številna duševna doživetja), jeze ni mogoče zvesti
na veselje.
Menim, da je skupno osnovo vseh teh ugovorov mogocê povzeti
takole: W. James razlikuje pri emociji dve skupini pojavov: skupino
fizioloških in skupino psiholoških pojavov, ki jo bomo, kakor on, ime-
novali stanje zavesti; bistvo njegove teze je, da stanje zavesti, imenovano
»veselje, jeza itd.« ni nič drugega kot zavest fizioloških manifestacij ali,
če hočete, njihova projekcija v zavesti. Vendar pa nihče izmed Jame-
sovih kritikov, ki so postopoma raziskovali stanje zavesti »emocijo« in
z njim povezane fiziološke pojave, v tem stanju ni spoznal projekcije ali
refleksa fizioloških manifestacij. V njem so vsi našli več in — naj se
tega jasno zavedajo ali ne — nekaj drugega. Več: če si predstavljamo,
da je nered telesa dosegel skrajne meje, še vedno ne moremo razumeti,
zakaj naj bi temu neredu ustrezala prav prestrašena zavest. Strah je
skrajno mučno, celo neznosno stanje in nepojmljivo je, da bi se telesno
stanje, dojeto samo zase in v samem sebi, pojavljalo v zavesti s tem
okrutnim značajem. Nekaj drugega: čeprav bi se nam objektivno za-
173
znana emocija prikazovala kot fiziološki nered, ta emocija kot zavestno
dejstvo nikakor ni nered ali čisti kaos, temveč ima smisel in nekaj po-
meni. Tega pa ne gre razumeti samo tako, kakor da se emocija daje
kot čista lastnost; emocija nastopa kot določeno razmerje našega psihič-
nega bitja s svetom; in to razmerje ali, bolje, zavest, ki jo imamo o
njem, ni kaotična zveza med menoj in svetom, to je organizirana struk-
tura, ki jo lahko opišemo.
Zdi se mi, da s cortico-thalamično občutljivostjo, ki so je pred krat-
kim iznašli prav Jamesovi kritiki, ni mogoče zadovoljivo odgovoriti na
to vprašanje. Prednost Jamesove periferne teorije je že v tem, da upo-
števa le motnje, ki jih je mogoče neposredno ali posredno odkriti. Teorija
možganske občutljivosti pa se sklicuje na motnje možganske skorje, ki jih
ni mogoče preveriti. Sherrington je delal poskuse na psih in njegova
kirurška spretnost je vsekakor hvalevredna. Toda sami po sebi njegovi
poskusi ne dokazujejo popolnoma nič. Ne vidim, zakaj naj bi bilo iz
dejstva, da pasja glava, ki je dejansko ločena od telesa, še vedno kaže
znake emocije, dovoljeno sklpati, da pes občuti popolno emocijo. Četudi
bi bil obstoj cortico-thalamične občutljivosti dognan, bi morali znova
zastaviti prvotno vprašanje; ali res lahko katera koli fiziološka motnja
dokaže organizirani značaj emocije?
Janet je prav dobro razumel — a ne posebno uspelo izrazil, ko je
menil, da je James pri svojem opisu emocije prezrl duševnost. Kot
objektivni opazovalec hoče Janet zapisovati le zunanje pojave emocije.
Toda čeprav upošteva le organske pojave, ki so nam dostopni in jih lahko
opišemo od zunaj, je prepričan, da je te pojave brez odlašanja mogoče
razporediti v dve kategoriji: v kategorijo duševnih pojavov ali vedênj
in v kategorijo fizioloških pojavov. Teorija o emociji, ki bi hotela povrniti
duševnosti njen odločilni delež, bi morala gledati emocijo kot vedênje.
Toda ne glede na to je Janet, prav tako kot James, občutljiv za navidezni
nered, ki ga kaže sleherna emocija. Zatorej razlaga emocijo kot manj
prilagojeno vedênje ali, če hočete, kot neprilagojenost, kot vedênje ne-
moči. Kadar je naloga pretežka in ne zdržimo višjega, zahtevnejšega ve-
dênja, ki bi se ji prilagodilo, se sproščena duševna energija iztroši po
drugi poti; tedaj je naše vedênje nižje, manj zahtevno in terja manjšo
duševno napetost. Vzemimo za primer dekle, ki ji oče p>ove, da čuti hude
bolečine v roki in da se boji ohromelosti. Dekle se začne v silnem raz-
burjenju valjati po tleh in čez nekaj dni se ta emocija ponovi z nezmanj-
šano silovitostjo, tako da je potrebna zdravniška pomoč. Za časa zdrav-
ljenja dekle prizna, da ji je misel na to, da bo morala negovati očeta in
da jo čaka neveselo življenje bolniške strežnice, nenadoma postala ne-
znosna. V tem primeru predstavlja torej emocija vedênje nemoči in je
nadomestilo za »vedênje bolniške strežnice, ki ga ni mogoče izdržati«.
V delu Obsession et la Psychasthénie (Obsedenost in psihoastenija) na-
vaja Janet prav tako več primerov bolnikov, ki so prišli k njemu z
namenom, da bi se spovedali, a spovedi niso bili kos in so nazadnje iz-
bruhnili v jok ali dobili pravi živčni napad. Tudi tukaj je vedênje pre-
174
zahtevno in pretežko. Jok in živčni napad pomenita vedênje nemoči, ki
je izvedeno iz višjega vedênja, katero nadomesti. Stvar je jasna, primerov
je na pretek. Le kdo se ne spominja kakšnega zbadljivega pogovora
s prijateljem, ki nas ne vznemiri, dokler sta obe strani v ravnotežju;
razjezimo se natančno v trenutku, ko ne vemo kaj odgovoriti. Janet se
tako lahko pohvali, da je v emocijo spet vključil duševnost: emocije se
zavedamo in zavest, ki je tu sicer sekundaren pojav,* ni več navaden
korelat fizioloških motenj: to je nemoči in vedênja nemoči. Teorija se
zdi zapeljiva; to je zares psihološka teza, ohranja pa povsem mehansko
preprostost. Pojav odvajanja (energije) je le sprememba poti, po kateri
se sprošča živčna energija.
In vendar, koliko nejasnosti v teh nekaj pojmih, ki so na videz
tako jasni. Ce si stvari bolje ogledamo, bomo opazili, da je Janetova
premoč nad Jamesom samo v tem, da se Janet implicitno poslužuje final-
nosti, ki jo njegova teorija eksplicitno zavrača. Kaj je pravzaprav ve-
dênje nemoči? Ali naj pomeni le avtomatično nadomestilo za višje ve-
dênje, ki mu nismo kos? V tem primeru bi se živčna energija sprostila
p>o naključju in po zakonu manjšega napora. Toda tej bi bil sklop emo-
tivnih reakcij v manjši meri vedênje nemoči in v večji meri odsotnost
vedênja. Namesto prilagojene reakcije nastopi potemtakem razpršena
reakcija, nered. Natančno to pa trdi James. Saj po njegovem mnenju
nastopi emocija prav v trenutku nenadne neprilagojenosti in bistveno
ostaja v sklopu -motenj, ki jih ta neprilagojenost vnese v organizem. Pri
Janetu je seveda nemoč bolj poudarjena kot pri Jamesu. Toda kaj naj
to pomeni? Ce gledamo na posameznika objekti-vno kot na sistem vedênj
in če poteka odvajanje avtomatično, potem nemoč ni nič in je sploh ni,
potem je vêdenje nadomeščeno z razpršenim sklopom organskih pojavov.
Ce naj ima emocija psihično pomen nemoči, potem mora vmes poseči
zavest in ji podeliti ta pomen, potem mora zavest ohraniti višje vedênje
kot možnost in dojeti emocijo prav kot nemoč v odnosu do tega višjega
vedênja. To pa bi pomenilo podeliti zavesti konstitutivno vlogo, česar pa
Janet noče za nobeno ceno. Ce bi hoteli Janetovi teoriji ohraniti kakšen
smisel, bi po logični poti sprejeli stališče, ki ga zastopa M. Wallon. V
članku v Revue des Cours et Conférences predlaga M. Wallon razlago,
ki pripisuje otroku nekašen prvotni živčni tok. Novorojenček odgovarja
na dražljaje, bolečino itd. s sklopom reakcij, ki jih odreja ta domne-vni
tok (drget, razpršeni mišični krči, hitrejši srčni ritem itd.) in tako
ustvarja ргл'о organsko prilagodljivost, ki je seveda podedovana. Pozneje
se naučimo različnih vedênj in ustvarimo nove ustroje, se pravi, nove
tokove. Kadar pa se v novi in težki situaciji naše vedênje ne more
ustrezno prilagoditi, se po Wallonovem mnenju povrnemo k prvotnemu
živčnemu toku. Kakor vidimo, prenaša ta' teorija Janetove poglede v
območje čistega behaviourizma, saj v emocionalnih reakcijah ne gleda
samo nereda, pač pa manjšo prilagodljivost: prvotni organizirani sistem
obrambnih refleksov, to je otrokov živčni tok, se ne more prilagoditi
* Zavest tukaj ni epifenomen; zavest je vedênje vedênj.
175
potrebam odraslega, sam po sebi pa je funkcionalna organizacija, ki je
analogna na primer dihalnemu refleksu. Iz tega pa je prav tako razvidno,
da se ta teza razlikuje od Jamesove edino v tem, da predpostavlja
organsko enoto, ki naj bi povezovala vse emotivne pojave. Pri tem ne gre
posebej poudarjati, da bi James brez težav pristal na obstoj takega živč-
nega toka, če bi bil dokazan. Taka dopolnitev njegove teorije bi se mu
ne zdela posebno pomembna, saj bi ne prestopila strogo fiziološkega
okvira. Janet je torej, če ostanemo v samih mejah njegove teze, dosti
bliže Jamesu, kot to priznava; njegov poskus, da bi v emocijo spet vpeljal
»duševnost«, ni uspel niti razložil, zakaj izziva nemoč različna vedênja.
zakaj na nenaden napad lahko reagiramo s strahom ali z jezo. Sicer pa
so primeri, ki jih navaja, skoraj vsi z območja malo diferenciranih emo-
tivnih pretresov (izbruhi joka, živčni napadi itd.), ki so dosti bliže emo-
cionalnem šoku v pravnem pomenu besede kot pa emocijam z določenimi
lastnostmi.
Zdi pa se, da bi pri Janetu pod to teorijo lahko odkrili še eno teorijo
o emociji in o vedênju sploh, teorijo, ki uvaja finalnost, ne da bi jo
imenovala. Omenili smo, da Janet v svojih splošnih razpravah o psiho-
asteniji in afektivnosti posebej poudarja, da poteka odvajanje energije
avtomatično. Toda iz mnogih njegovih opisov je mogoče razumeti, da se
bolnik požene v nižje, manjvredno vedênje, zato da bi mu ne bilo treba
vzdržati višjega, zahtevnejšega vedênja. Bolnik tukaj sam oznani svojo
nemoč, še preden se je spustil v boj, in emoti\mo vedênje prikriva ne-
sposobnost, da bi zmogel prilagojeno vedênje. Povzemimo primer, ki smo
ga že navedli: bolnica pride k Janetu, zaupati mu hoče skrivnost svojih
nadlog in mu podrobno opisati svoje težave. Tega pa ne zmore: to je
zanjo pretežko družbeno vedênje. Tedaj plane v jok. Ali joka zato,
ker ne more ničesar reči? Ali pomenijo njene solze brezuspešen napor,
da bi nekaj storila, neopredeljivo razburjenje, ki predstavlja razkroj pre-
težkega vedenja? Ali pa joka zato, da bi ničesar ne povedala? Na prvi
pogled se zdi, da se ti razlagi med seboj prav malo razlikujeta; v obeh
hipotezah gre za vedênje, ki ga ni mogoče vzdržati, obe hipotezi govorita
o nadomeščanju vedênja z razpršenimi pojavi. Tudi Janet prehaja brez
težav od ene k drugi in odtod dvoumnost njegove teorije. V resnici pa
je med tema razlagama prepad. Prva je vsekakor povsem mehanska in,
kakor smo videli, v bistvu zelo blizu Jamesovim pogledom. Nasprotno
pa druga hipoteza zares prinaša nekaj novega in samo ta resnično zasluži
ime psihološke teorije o emocijah, samo ta gleda v emociji vedênje.
Zakaj če tu vpeljemo finalnost, potem emocionalnega vedênja nikakor
ni treba pojmovati kot nered: to je organiziran sistem sredstev z dolo-
čenim ciljem. In ta sistem je poklican, da prikrije, nadomesti in odkloni
vedênje, ki ga ne moremo ali nočemo vzdržati. Hkrati s tem je tudi laže
razložiti raznolikost emocij: vsaka izmed njih pomeni drugačno sredstvo
za umik pred težavnostjo, posebno pretvezo in posebno goljufijo. Janet
nam je dal, kar je mogel; toda premalo je trden in niha med spontanim
finalizmom in načelnim mehanizmom. Zato nam ne more razložiti čiste
teorije o emociji — vedênju. Njen osnutek najdemo pri Köhler j evih
176
učencih, posebno pri Lewinu* in Dembu**. Oglejmo si, kaj pravi o tem
P. Guillaume v delu Strukturalna psihologija.***
»Vzemimo najpreprostejši primer: subjekt naj se dotakne predmeta
na stolu, ne da bi pri tem prestopil krog, ki je začrtan na tleh; raz-
dalje so izračunane tako, da je stvar neposredno zelo težka ali nemogoča,
pač pa je mogoče rešiti problem s posrednimi sredstvi... Sila, ki se
usmeri v predmet, ima jasno in konkretno smer. Po drugi strani pa
pri takih nalogah neposredno izvršitev dejanja ovira materialna ali mo-
ralna zapreka, na primer obvezno upoštevanje določenega pravila. V
našem primeru bo subjekt zaznaval krog, ki ga ne sme prestopiti, kot
pregrado, od koder izvira sila, ki nasprotuje smeri prve sile. Konflikt
obeh sil bo v fenomenalnem območje spočel napetost... Ko pa bo pro-
blem rešen in bo dejanje uspelo, bo ta napetost popustila .. . Obstaja celo
psihologija nadomestnega dejanja ali nadomestila (Ersatz) in to psiho-
logijo je zanimivo obogatila Lewinova šola. Struktura te psihologije je
zelo spremenljiva; ustali se lahko s pomočjo polovičnih rezultatov. Včasih
si oseba olajša dejanje tako, da se osvobodi nekaterih zahtevanih pogojev,
količinskih ali kakovostnih, pogojev glede hitrosti ali trajanja in celo
s tem, da spremeni naravo svoje naloge; v drugih primerih gre za ne-
stvarna, simbolična dejanja; subjekt naredi v smeri dejanja kretnjo, ki
je očitno neuspešna; dejanje opiše, namesto' da bi ga izvršil, izmišlja
si namišljene in varljive postopke (če bi imel... treba bi bilo...) mimo
stvarnih in predpisanih pogojev, ki bi omogočili izvršitev dejanja. Ce
nadomestna dejanja niso mogoča ali če ne prinašajo zadovoljive rešitve,
se vztrajajoča napetost razodene v subjektovi težnji, da bi se preizkušnji
odpovedal, da bi se umaknil s področja ali da bi se pasivno zaprl vase.
Dejali smo že, da je subjekt podvržen pozitivni privlačnosti cilja in
(xibojnemu, negativnemu delovanju pregrade; poleg tega pa je dejstvo,
da se je prostovoljno podredil preizkušnji, podelilo vsem drugim ob-
jektom na tem področju negativno vrednost, tako da je ipso facto ne-
mogoč sleherni odmik, ki ne spada k nalogi. Subjekt je torej nekako zaprt
v prostor, ki je ograjen z vseh strani; en sam pozitiven izhod je, toda
ta je zaprt s posebno pregrado. Položaj ustreza diagramu: (Glej str. 178)
Beg je le surova rešitev, zakaj porušiti je treba glavno pregrajo in
pristati na zmanjšanje svojega jaza. Umik vase ali zakrknjenost (enky-
stement), ki med sovražnim področjem in menoj postavi varovalno pre-
grajo, je prav tako polovičarska rešitev. Nadaljevanje preizkušnje v teh
pogojih lahko privede do emocionalnih neredov, ki so še bolj primitivna
oblika sproščanja napetosti. T. Dembo je v svojih delih zelo dobro proučil
take napade jeze, ki se pojavljajo pri nekaterih osebah in ki so včasih
skrajno siloviti. Situacija prenese strukturalno poenostavitev. Pri jezi in
nedvomno pri vsaki emociji pride do oslabitve pregraj, ki ločijo globoke
* Lewin, Vorsatz, Wille und Bedürfnis. Psy. Forschung, VII, 1926.
**	Dembo. Das Ärger als dynamisches Problem, Psy. Forschung, 1931, str.
1—144.
***	Psychologie de la forme. Bib. de Philosophie scientifique, str. 138—142.
12 Problemi
177
in vrhnje plasti jaza in ki v normalnih razmerah zagotavljajo globlji
osebnosti nadzorstvo nad dejanji in obvladovanje samega sebe; gre za
oslabitev pregraj med stvarnim in nestvarnim. Kakor hitro pa je dejav-
nost omejena, tedaj napetost med zunanjim in notranjim nenehno na-
rašča; negativni značaj se polagoma širi na vse predmete v tem območju
in predmeti izgubljajo svojo lastno vrednost... Prednostna smer cilja je
izginila in diferencirana struktura, ki jo je problem vsilil na območju,
je porušena... Le takšno pojmovanje, ki v celoti dojema topologijo emo-
cije, omogoča razumevanje posameznih dejstev, zlasti fizioloških reakcij,
ki so jih tako pogosto opisovali in jim pripisovali lastni pomen .. .-<
Tako smo torej prišli do konca tega dolgega citata in do funkcional-
nega pojmovanja jeze. Jeza gotovo ni nagon, niti navada niti premišljen
račun. Jeza je nenadna rešitev konflikta, poseben način, kako presekati
gordijski vozel. Ta razlaga gotovo vsebuje Janetovo razlikovanje med
višjim in nižjim vedênjem ali odvajanjem energije. Le da dobi to raz-
likovanje šele tukaj svoj polni pomen: mi sami se prestavimo v stanje
popolne podrejenosti in ker so na tej zelo nizki ravni naše zahteve
manjše, se zadovoljimo na cenejši način. V stanju visoke napetosti nismo
mogli najti zahtevne in jasne rešitve problema, zato zdaj učinkujemo
nsise, ponižamo se in se spremenimo v bitje, ki se zadovolji s surovimi
in manj prilagojenimi rešitvami (na primer raztrgamo list, na katerem
je zastavljen problem). Jeza se tukaj pokaže kot beg: jezni subjekt je
podoben človeku, ki ne more razvozljati vrvi, s katero je privezan, in se
zato na vse mogoče načine zvija v teh vezeh. Vedênje »jeza«, ki je dosti
slabše prilagojeno problemu kot višje — in nemožno — vedênje, pa je
natančno in popolnoma prilagojeno potrebi, prekiniti napetost in odvreči
ta svinčeni pokrov, ki nas teži. Zdaj ne bo težko razumeti primerov, ki
smo jih že navedli. Psihoastenična bolnica, ki pride k Janetu, se hoče
spovedati. Toda naloga je pretežka. Tako se znajde v tesnem in grozečem
178
svetu, ki pričakuje od nje natančno določeno dejanje, a ga hkrati odbija.
Janet sam s svojim vedenjem priča, da čaka in posluša. S svojim po-
gledom, osebnostjo itd. pa to spoved hkrati odbija. Tej neznosni napetosti
je treba uiti in bolnica tega ne more drugače, kakor da pretirano stop-
njuje svojo slabost in zmedenost, odvrne pozornost od dejanja, ki bi ga
morala storiti, in jo pritegne nase (»kako sem nesrečna«); s svojim vedê-
nj em spremeni Janeta iz sodnika v tolažnika, izraža in igra možnost,
da bi govorila, in natančno določeno nujnost, ki terja od nje tako in tako
pojasnilo, spreminja v težak in nedoločen pritisk, ki ga svet izvaja nanjo.
In tedaj nastopita jok in živčni napad. Tudi jeza, ki me popade, kadar ne
znam več zavrniti porogljivca, je zdaj lahko razumljiva. Jeza tukaj nima
povsem iste vloge kot pri Dembovem primeru. Gre za to, da prenesem
pogovor na drugo raven: ker nisem mogel biti duhovit, postanem nevaren
in grozeč. Vzbujati hočem strah. Svojega nasprotnika hočem obenem
premagati s sredstvi, ki mi jih daje odvedena energija, ali z nadomestili
(Ersätze), s psovkami in grožnjami, ki »veljajo toliko kot« duhovita pri-
pomba, ki je nisem znal najti; in z nenadno preobrazbo, ki si jo vsilim,
postanem manj zahteven v izbiranju sredstev.
Vsa ta dognanja pa nas vendarle še ne morejo zadovoljiti. Teorija
vêdenja-emocije je popolna, toda prav v tej čistosti in popolnosti lahko
vidimo njeno pomanjkljivost. V vseh primerih, ki smo jih navedli, je
funkcionalna vloga emocije neovrgljiva. Toda kot taka je tudi nerazum-
ljiva. Razumem, da Dembo in strukturalni psihologi pojasnjujejo prehod
iz stanja raziskovanja v jezno stanje s porušenjem ene in z nastankom
druge oblike. Ce ne gre drugače, razumem tudi, da se poruši oblika
»problem brez rešitve«; toda le kako naj dopustim, da nastane nova ob-
lika? Pomisliti moram, da se odkrito daje kot nadomestilo prve. Druga
oblika obstaja le v razmerju s prvo. Gre tedaj za en postopek in ta je
sprememba oblike. Te spremembe pa ne morem razumeti, če prej ne
vzpostavim zavesti. Samo zavest s svojo sintetično dejavnostjo lahko
nenehno ruši in gradi nove oblike. Samo zavest lahko poroča o finalnosti
emocije. Iz Guillaumovega povzetka Demba in iz njegovega celotnega
opisa jeze je poleg tega razvidno, da nam prikazuje jezo kot nekaj, ki
hoče spremeniti videz sveta. Gre za to. da »oslabijo pregraje med stvar-
nim in nestvarnim«, da se »poruši diferencirana struktura, ki jo je pro-
blem vsilil območju«. Čudovito, toda kakor hitro gre za to, da vzpo-
stavimo zvezo med svetom in seboj, se ne moremo več zadovoljiti s struk-
turalno psihologijo. Popolnoma jasno je, da moramo upoštevati zavest.
Sicer pa, ali se Guillaume konec koncev ne sklicuje na zavest, ko pravi,
da razjarjen človek »zrahlja pregraje, ki ločijo globoke in vrhnje plasti
jeza«? Jamesova fiziološka teorija nas je z lastnimi pomanjkljivostmi
pripeljala do Janetove teorije vedênja, ta do teorije o emociji kot funk-
cionalni obliki in slednja nas končno pošilja nazaj k zavesti. Prav tukaj
pa bi bili morali začeti in čas je, da formuliramo pravi, resnični problem.
179
II. Psihoanalitična teorija
Nemogoče je razumeti emocijo, če v njej ne iščemo pomena. Ta
pomen je po naravi funkcionalen. Govoriti moramo torej o finalnosti
emocije. To finalnost zelo konkretno dojamemo z objektivnim razisko-
vanjem emocionalnega vedênja. Pri tem ne gre za bolj ali manj nejasno
teorijo o emociji — nagonu, ki bi temeljila na apriornih načelih in
postulatih. Do empiričnega spoznanja finalističnega pomena emocije nas
pripelje preprosto upoštevanje dejstev. Ako skušamo po drugi strani
določiti bistvo emocije kot dejstvo inter psihologi j e s polno intuicijo, tedaj
dojamemo, da je ta finalnost obsežena v njeni strukturi. In vsi psihologi,
ki so razmišljali o Jamesovi periferni teoriji, so se bolj ali manj zavedali
tega finalističnega pomena: Janet ga je na primer opremil z imenom
»psihični«, psihologi ali fiziologisti kot Cannon in Sherrington so ga sku-
šali vpeljati v opisovanje emotivnih dejstev s hipotezo o občutljivosti
možganske skorje in prav ta pomen najdemo pri Wallonu ali v novejšem
času pri strukturalnih psihologih. Finalnost predpostavlja sintetično
organizacijo vedênj, ki ne more biti nič drugega kot podzavest psiho-
analitikov ali zavest. Pravzaprav bi ne bilo posebno težko izdelati psiho-
analitično teorijo o emociji kot finalnosti. Brez večjega truda bi lahko
prikazali jezo ali strah kot sredstvi, ki se jih podzavestne težnje poslu-
žujejo z namenom, da bi si simbolično zadostile, da bi porušile neznosno
napeto stanje. Tako bi ugotovili naslednji, bistveni značaj emocije: emo-
ciji smo podvrženi, emocija preseneti, razvija se po svojih lastnih zakonih
in naša zavestna spontanost njenega poteka ne more znatno spremeniti.
Taka ločitev organiziranega značaja emocije — katere organizatorsko tèmo
bi prevrgli v podzavest — od njenega neizbežnega značaja, ki bi bil
takšen le za subjektivno zavest, bi bila za empirično psihologijo približno
enakega pomena, kakor je za metafiziko kantovsko razlikovanje med
empiričnim in noumenalnim značajem.
Psihoanaliza je bila dejansko prva, ki je poudarila, da psihična dej-
stva nekaj pomenijo; se pravi, da je prva vztrajala na dejstvu, da vsako
zavestno stanje velja za nekaj drugega, kar samo je. Na primer tisto
nerodno letanje seksualno obsedenega človeka, ni kar navadno »nerodno
letanje«. Kakor hitro gledamo v njem, tako kot psihoanalitiki, pojav
kaznovanja samega sebe, nas vodi do nečesa drugega. Pripelje nas do
prvotnega kompleksa, katerega se hoče bolnik osvoboditi, s tem da se
kaznuje. Vidimo, da bi bila psihoanalitična teorija emocije možna. Mar
je še nimamo? Neka ženska trpi na fobiji do lovora. Ce zagleda lovorov
grm, omedli. Psihoanalitik odkrije v njeni mladosti mučno seksualno
doživetje, ki je vezano na lovorov grm. Kaj je emocija v tem primeru?
Pojav zavračanja in prepovedi. To ni zavračanje lovora. To je zavra-
čanje spomina, ki je vezan na lovor in ki ga bolnica noče podoživljati.
Emocija je tukaj beg pred nezadržnim odkritjem, kakor je včasih spanje
beg pred neizbežno odločitvijo, kakor je po Stecklovem mnenju bolezen
nekaterih deklet beg pred poroko. Emocija seveda ni vselej beg. Ni težko
180
uganiti, da razlagajo psihoanalitiki jezo kot simbolično zadostitev sek-
sualnih teženj. In gotovo je, da nobene teh razlag ne gre zavračati.
Nobenega dvoma ni, da je jeza lahko znamenje sadizma. Omedlevica
zaradi pasivnega strahu lahko označuje beg ali iskanje zatočišča, to je
gotovo in poskušali bomo pokazati, zakaj pride do tega. Sporno je nekaj
drugega, sporno je načelo psihoanalitičnih razlag. In prav o tem želimo
razpravljati na tem mestu.
Psihoanalitična razlaga pojmuje zavesten pojav kot simbolično ures-
ničenje s prepovedjo zavrte želje. Zapomnimo si, da v zavesti ta želja
ni prisotna v svoji simbolični realizaciji. Kolikor se je zavedamo in ko-
likor obstaja v naši zavesti, je samo to, za kar se daje: emocija, želja
po spanju, letanju, fobija do lovora itd. Ce bi bilo drugače in če bi imeli
kakršno koli. celo implicitno zavest o naši resnični želji, bi se pretvarjali;
psihoanalitik pa stvari ne pojmuje tako. To se pravi, da naše zavestno
vedênje pomeni nekaj ,kar je povsem zunaj tega vedênja ali, če hočete.
pomenjeno je povsem odrezano od tistega, ki pomeni, to vedênje subjekta
je samo na sebi to, kar je (če imenujemo »samo na sebi« to, kar je za
sebe), mogoče pa ga je dešifrirati s primernimi postopki, kakor dešifriramo
opisano govorico. Zavestno dejstvo je v odnosu do pomenjenega isto. kar je
neka stvar, ki je posledica določenega dogodka, v odnosu do tega dogodka:
v takšnem razmerju so na primer ostanki ognja v gorah s človeškimi
bitji, ki so ogenj zakurila. Pepel, ki je ostal, ne vsebuje človeške prisot-
nosti. Ta je vezana na pepel v vzročnem razmerju: odnos je zunajen.
ostanki ognjišča so v tem vzročnem razmerju pasivni, Icakršen je sleherni
učinek v odnosu do svojega vzroka. Zavest, ki bi si ne pridobila potreb-
nega tehničnega znanja, bi teh ostankov ne mogla dojeti kot znamenje.
Hkrati pa so ti ostanki to, kar so, se pravi, da obstajajo izven sleherne
pomenske razlage: to so na pol izgoreli kosi lesa, nič drugega.
Ali lahko dopustimo, da bi bilo zavestno dejstvo v istem razmerju
s svojim pravim pomenom kakor neka stvar, se pravi, da bi ga spre-
jemalo od zunaj kot neko zunanjo lastnost, kakor je za zažgani les
zunanja lastnost, da so ga prižgali ljudje, ki so se hoteli pogreti? Zdi se,
da privede podobna razlaga najprej do zaključka, da se zavest z ozirom
na pomenjeno konstituira kot stvar; to pa se pravi dopustiti, da se
zavest konstituira v pomen, ne da bi se zavedala pomena, ki ga konsti-
tuira. V tem je očitno protislovje, razen če gledamo na zavest kot na
bivajoče istega tipa, kakor sta kamen ali plahta. Toda v tem primeru se
moramo povsem odpovedati Descartesovemu cogito in spremeniti zavest
v pasiven, drugoten pojav. Kakor hitro se zavest vzpostavi, ni nikoli nič
drugega kot to, kar se sebi prikazuje. Ce torej ima kakšen pomen, ga
mora vsebovati kot zavestno strukturo. S tem pa še ni rečeno, da mora
biti ta pomen povsem ekspliciten. Možne so različne stopnje zgoščenosti
in jasnosti. S tem hočemo le reči, da zavesti ne smemo spraševati od
zunaj, kakor sprašujemo ostanke ognjišča ali tabor, temveč od znotraj;
se pravi, da moramo v njej iskati pomen. Ce je cogito možen, je zavest
sama dejstvo, pomen in pomenjeno.
181
Po pravici rečeno pa je psihoanalizo težko povsem odkloniti, zakaj
psihoanalitik ne misli, da je pomen podeljen zavesti samo od zunaj. Psi-
hoanalitik vidi vselej interno analognost med zavestnim dejstvom in željo,
ki jo izraža, zakaj zavestno dejstvo simbolizira z izraženim kompleksom.
In ta simbolni značaj za psihoanalitika očitno ni zunajen zavestnemu
dejstvu samemu, pač pa je njegova bistvena sestavina. V tem pogledu se
s psihoanalitikom povsem strinjamo: kdorkoli verjame v absolutno vred-
nost Descartesovega cogito, nikakor ne bo dvomil, da je simboliziranje
simbolični zavesti konstitutivno. Toda da se razumemo: če je simbolizi-
ranje zavesti konstitutlTOo, potem ni težko dojeti, da je med simbolizi-
ranjem in simbolom imanentna zveza doumevanja. Sporazumeti se je
treba le glede tega, da se zavest konstituira v simboliziranju. V tem pri-
meru za zavestjo ni več ničesar in razmerje med simbolom in simbolizi-
ranjem je zveza znotraj strukture zavesti. Ako pa dodamo, da zavest
simbolizira pod vzročnim pritiskom dejstva, ki transcendira, to je pod
pritiskom zavrte želje, spet pademo v že navedeno teorijo, ki ustvarja
iz razmerja med pomenjenim in tistim, ki pomeni, vzročno razmerje.
Globoko protislovje vsake psihoanalize je prav v tem, da pojave, ki jih
proučuje, prikazuje v vzročni zvezi in v razmerju doumevanja hkrati.
Ta dva tipa razmerij pa sta nezdružljiva. Prav zato pa psihoanalitični
teoretik med proučenimi dejstvi vzpostavlja transcendenčne toge vzročne
vezi (blazinica za šivanke pomeni v sanjah vselej ženska prsa, vstopiti
v vagon pomeni opravljati spolni akt), medtem ko si praktik zagotavlja
uspeh predvsem s proučevanjem zavestnih dejstev v doumevanju, se
pravi, da znotraj zavesti iznajdljivo išče zvezo med simboliziranjem in
simbolom.
S svoje strani ne odklanjamo psihoanalitičnih rezultatov, kadar so
dognani s pomočjo doumevanja. Odrekamo pa sleherno vrednost in spo-
znavnost teoriji psihične vzročnosti, ki je obsežena v psihoanalizi. Poleg
tega trdimo, da bi psihoanalitik, ki se pri razlaganju zavesti opira na
doumevanje, samo pridobil, če bi preprosto uvidel, da vse, kar koli se
dogaja v zavesti, lahko dobi svoje pojasnilo le v zavesti sami. Tako smo
spet v izhodišču: teorija o emociji, ki trdi, da emotivna dejstva nekaj
pomenijo, mora iskati njihov pomen v sami zavesti. Z drugimi besedami:
sama zavest naredi iz sebe vznemirjeno zavest, ki je vznemirjena zaradi
potreb notranjega pomena.
Pristaši psihoanalize bodo gotovo takoj opozorili na načelno težavo;
če zavest organizira emocijo kot odgovor določenega tipa, ki je prilagojen
zunanjemu položaju, kako je potem mogoče, da se te prilagoditve ne
zaveda? In priznati moramo, da njihova teorija povsem jasno govori o
tem odmiku pomena od zavesti, kar pa ni presenetljivo, saj je izdelana
natančno v ta namen. Se več, porečejo, saj se človek kot zavestna spon-
tanost največkrat bojuje proti razraščanju emotivnih pojavov; obvladati
poskuša svoj strah, pomiriti jezo, zadržati jok. Se pravi, ne le da se te
finalnosti emocije ne zavedamo, ampak emocijo še z vsemi silami zavra-
čamo. ta pa nas proti naši volji prevzame. Fenomenološki opis emocije
mora odstraniti prav ta protislovja.
182
III. Oris fenomenološke teorije
Pri našem raziskovanju nam bo morebiti pomagalo naslednje uvodno
opozorilo, ki naj služi kot splošna kritika vseh navedenih teorij o emociji
(razen Dembove teorije morda) : za večino psihologov vse poteka tako.
kakor da bi bila zavest emocije sprva nekakšna refleksna zavest, se
pravi, kakor da bi se nam emocija kot zavestno stanje prikazovala v
svoji prvotni obliki kot sprememba našega psihičnega bitja ali, da se
izrazim v običajnem jeziku, kakor da bi jo sprva dojeli kot zavestno
stanje. In res se je emocije vselej mogoče zavedati kot afektivne strukture
zavesti, vselej je mogoče reči: jezen sem. strah me je, itd. Toda strah
spočetka ni zavest, da nas je strah, kakor tudi zaznavanje knjige ni za-
vest, da zaznavamo knjigo. Emocionalna zavest je sprva nepremišljena in
na tem nivoju se lahko zavest zaveda same sebe le na način, na kakršen
zaznavamo neki predmet, ki ga v zavesti nismo posebej vzpostavili. Emo-
cionalna zavest je najprej zavest o svetu. Za jasno razumevanje tega
načela niti ni nujno, da si predočimo celotno teorijo o zavesti. Zadosto-
valo bo nekaj preprostih oznak in značilno je, da psihologi, ki so pro-
učevali emocijo, niso nikoli pomislili, da bi jih navedli. Vsekakor je
očitno: če je človeka strah, ga je vselej strah nečesa. Tudi če imamo
opravka z nekakšno nedoločeno tesnobo, ki jo občutimo v temi, v mrač-
nem in zapuščenem prehodu itd., nas je vseeno strah pred določenim
aspektom noči ali sveta. In res so vsi psihologi zabeležili, da je emocijo
sprožila kakšna zaznava, kakšna predstava, — znamenje itd. Zdi pa se,
da se potem za psihologe emocija oddalji od objekta in se zatopi vase.
Ni treba veliko razmišljati, pa bomo nasprotno spoznali, da se emocija
vsak hip vrača k objektu in se z njim hrani. Na primer: beg iz strahu
opisujejo tako, kakor da bi beg ne bil predvsem beg pred določenim
objektom, kakor da bi objekt, pred katerim bežim, v begu samem ne bil
nenehno prisoten kot njegova snov (téma), kot njegova utemeljitev, kot
to pred čemer bežimo. In kako naj govorimo o jezi. v kateri tolčemo.
zmerjamo in grozimo, ne da bi omenili osebo, ki predstavlja objektivno
enoto teh žaljivk, groženj in udarcev. Z eno besedo, vznemirjeni subjekt
in vznemirljivi objekt sta združena v nerazdružni sintezi. Emocija je
določen način dojemanja sveta. Dembo je edini, ki je to zaslutil, vendar
tega ni utemeljil. Subjekt, ki išče rešitev nekega praktičnega problema,
je zunaj v svetu in posega v svet sleherni trenutek z vsemi svojimi de-
janji. Ce s svojimi poskusi propade, če se vznemiri, je tudi njegova vzne-
mirjenost še zmerom način, na kakršen se mu svet prikazuje. Prav tako
ni nujno, da bi se subjekt med ponesrečenim dejanjem in jezo vrnil vase
in izpolnil ta trenutek s premišljeno zavestjo. Možen je neprekinjen prehod
nepremišljene zavesti —• »sveta, ki nanj delujemo« (dejanja) v nepremiš-
ljeno zavest — »odvratni svet« (jeza). Druga je preobrazba prve. Da bi
bralec laže sledil nadaljnjim izvajanjem, si mora predočiti bistvo nepre-
mišljenega vedênja. Vse preradi mislimo, da je dejanje nenehno preha-
janje iz nepremišljenosti v premišljenost iz sveta v nas; kakor da najprej
dojamemo problem (nepremišljenost — zavest o svetu), potem dojamemo
183
same sebe kot tistega, ki mora problem rešiti (premišljenost), po tem
premisleku zasnujemo dejanje kot nekaj, kar moramo mi izpolniti (pre-
mišljenost) in se slednjič spet spustimo v svet, da dejanje izvršimo (ne-
premišljenost), in upoštevamo le objekt, ki nanj delujemo. Končno naj
bi nas vse nove težave, vsi delni neuspehi, ki terjajo tesnejšo prilagoditev,
spet poslali v območje premišljenosti. Od tod nenehni sem in tja, ki naj
bi bil dejanju konstitutiven.
O svojem dejanju res lahko razmišljamo. Toda poseg v svet se naj-
pogosteje izvede tako, da subjekt ne stopi z ravni nepremišljenosti. Na
primer: ta trenutek pišem, a se ne zavedam, da pišem. Mar bomo rekli, da
se gibov svoje roke zato ne zavedam, ker mi je pisanje prešlo v navado?
To bi bilo nesmiselno. Morda sem res navajen pisati, ampak ne ravno
teh besed in v takem zaporedju. Sploh pa bodimo nezaupljivi do razlag,
ki se sklicujejo na navado. V resnici namreč dejanje pisanja nikakor ni
nezavedno, to je sedanja struktura moje zavesti; le da dejanje nima za-
vesti o samem sebi. Ko pišem, se aktivno zavedam besed, kakor se po-
rajajo pod mojim peresom. Ne zavedam pa se jih kot besed, ki jih pišem
jaz: intuitivno dojemam besede v takšni meri, v kakršni imajo to struk-
turalno lastnost, da izhajajo ex nihilo, da pa se vendarle ne ustvarjajo
same. temveč so ustvarjene pasivno. V samem trenutku, ko pišem besedo,
ne pazim posebej na vsako potezo, ki jo oblikuje moja roka: v posebnem
stanju čakanja sem, v stanju ustvarjalnega čakanja, ko čakam, da si bo
beseda — katera, vem že prej — izposodila roko, ki piše, poteze, ki jih
roka vleče, in se tako realizira. Teh besed pa se gotovo ne zavedam na
isti način kakor pri branju besedila, ki ga piše oseba, ki ji gledam čez
ramo. To pa še ne pomeni, da se samega sebe zavedam kot pišočega.
Predočimo si bistvene razlike; prvič, moje intuitivno dojemanje tega, kar
piše njegova roka, dojamem še preden jih povsem izpiše. V hipu, ko
berem »neodvi...«, že intuitivno dojamem »neodvisno«; beseda »neod-
visno« se daje kot verjetna realiteta (na način kot stol ali miza). Na-
sprotno pa mi besede, ki jih pišem, moje intuitivno dojetje izroča kot
gotovost. Gre za neko posebno gotovost: ni gotovo, da se bo beseda
»gotovost«, ki jo prav zdaj pišem, pojavila v celoti (lahko me kaj zmoti,
lahko se premislim itd.), če pa se bo pojavila, se bo zanesljivo pojavila
kot takšna. Dejanje tako ustvarja plast gotovih objektov v verjetnem
svetu. Lahko bi rekli, da so ti objekti verjetni kot prihodnje realne stvari
in gotovi kot potencialnosti sveta. Drugič, besede, ki jih piše moj sosed,
ne zahtevajo ničesar, opazujem jih, kako se postopoma prikazujejo, kakor
bi gledal mizo ali obešalnik. Nasprotno pa so besede, ki jih pišem, zahteve.
Ze sam način, kako jih dojemam skozi svojo ustvarjalno dejavnost, jih
konstituira kot take: pojavljajo se kot potencialnosti, ki morajo biti reali-
zirane. Pa ne kakor da bi jih moral realizirati jaz. Moj jaz tu sploh ne
nastopa. Jaz čutim le njihovo pogonsko silo. Njihovo zahtevo občutim
objektivno. Vidim jih, ko nastajajo in ko hkrati zahtevajo, da bi se še
bolj realizirale. Besede, ki jih piše sosed in ki od njega zahtevajo svojo
realizacijo, pa jaz lahko mislim, ne čutim pa njihove zahteve. Zahteva
besed, ki jih pišem, je nasprotno neposredno prisotna, težka in občutena.
• 184
Te besede vlečejo in vodijo mojo roko. Toda ne kakor pridni živi škratje,
ki bi jo v resnici potiskali in vlekli: zahteva besede je pasivna. Svoje
roke pa se zavedam v tem smislu, da jo vidim neposredno kot orodje,
s katerim se besede realizirajo. Roka je objekt sveta, je pa hkrati prisotna
in doživljena. Recimo, da zdajle oklevam: ali bom napisal »torej« ali
»zato«? To oklevanje nikakor ne vključuje vrnitve vase. Pojavljata se le
potencialnosti »torej« in »zato« — kot potencialnosti — in prihajata v
spor. Svet, v katerega posegamo, bomo skušali podrobno opisati na
drugem mestu. Zdaj pa moramo pokazati, da dejanje kot spontana ne-
premišljena zavest ustvarja v svetu določeno eksistencialno plast in da
ni nujno, da se v dejanju zavedamo sebe kot delujočega — ravno na-
sprotno. Z eno besedo, nepremišljeno vedênje ni nezavedno vedênje, samo
sebe se zaveda netetično. tetični način njegovega zavedanja sebe pa je v
tem. da se prehaja (transcendira) in da kot kvaliteta stvari posega v svet.
Tako lahko razumemo vse te zahteve in pritiske sveta, ki nas obdaja,
tako lahko izdelamo »hodološki«* zemljevid, kar imenujemo Umwelt,
zemljevid, ki se spreminja glede na naše potrebe in dejanja. Toda pri
normalnem in prilagojenem delovanju se objekti, ki »morajo biti realizi-
rani«. prikazujejo kot objekti, ki jih moramo realizirati po določenih
poteh. Sredstva sama nastopajo kot potencialnosti, ki zahtevajo svojo
eksistenco. To pojmovanje sredstva kot edine mogoče poti k cilju (ali če
je n sredstev kot edino možnih teh n sredstev itd.) lahko imenujemo
pragmatistična ali deterministična intuicija o svetu. Svet, ki nas obdaja
— Nemci ga imenujejo Umwelt — svet naših želja, potreb in dejanj se
nam s tega vidika prikazuje kakor prepreden z brazdami ozkih in zah-
tevnih poti, ki vodijo do tega ali onega določenega cilja, se pravi, do
nastanka ustvarjenega objekta. Seveda pa so tu in tam, skoraj povsod,
pasti in zasede. Ta svet bi lahko primerjali posebnim avtomatom z giblji-
vimi ploščami, po katerih se kotali kroglica, ki smo jo pognali v tek, ko
smo začeli igrati: steze tečejo med mejami iz iglic in na križiščih so po-
gosto luknje; kroglica mora preteči določeno razdaljo po določenih poteh
in ne da bi padla v luknjo. Ta svet je težaven. Ta težavnost ni refleksiven
pojem, ki bi vključeval odnos do mene. Tukaj je, na svetu, lastnost sveta
je, ki se daje v zaznavo (prav tako kakor poti, ki vodijo v potencialnost,
in same potencialnosti ter zahteve objektov: knjige, ki morajo biti brane,
čevlji, ki morajo biti pxjdplateni itd.) to je noematični korelat naše pod-
vzete ali samo zasnovane dejavnosti.
Zdaj bomo lahko razumeli, kaj je emocija. Emocija je sprememba
sveta. Kadar postanejo začrtane poti pretežavne ali kadar poti ne vidimo,
ne moremo več ostati v tako zahtevnem in težavnem svetu. Tedaj posku-
šamo svet spremeniti, se pravi doživljati svet tako, kakor da bi odnosov
stvari v njihovi potencionalnosti ne urejali determistični postopki, marveč
magija. Da se prav razumemo: pri tem ne gre za igro: v zagati smo in
v novo vedênje se poženemo z vso močjo, ki jo premoremo. Prav tako
moramo razumeti, da ta poskus kot tak ni zaveden, saj bi bil v tem
* Izraz je Lewinov.
185
primeru predmet premisleka. Predvsem je dojetje novih odnosov in novih
zahtev. Stvar je preprosta: ker polastitev nekega objekta ni možna ali
ker poraja nevzdržno napetost, se ga zavest polasti ali se ga skuša po-
lastiti drugače, se pravi, da se preobrazi prav zato, da bi preobrazila
objekt. Ta sprememba v usmerjenosti zavesti ni sama po sebi prav nič
čudna. V zaznavanju in dejavnosti srečamo tisoč podobnih preobrazb.
Na primer, kadar iščemo v skrivalnici skriti lik (»kje je puška?«), se naš
zaznavni postopek do risbe spremeni; do drevesnih vej, do telegrafskih
drogov in do podobe sploh se vedemo kakor do puške, se pravi, da oprav-
ljamo očesne gibe, ki so primerni za puško. Toda teh gibov se ne zave-
damo kot takih. Preko njih se hotenje, ki jih prehaja (transcendira) in
katerega hylé tvorijo prav ti gibi, usmerja k drevesom in drogovom, ki
jih zaznavamo kot »možne puške« vse dotlej, ko se zaznava nenadoma
kristalizira in ko se prikaže puška. S spremembo hotenja kakor tudi s
spremembo vedênja takoj dojamemo nov objekt ali prejšnji objekt na
nov način. Nobene potrebe ni, da se prej prestavimo na refleksivno
raven. Navodilo pod risbo neposredno služi kot utemeljitev. Puško iščemo,
ne da bi zapustili nepremišljeno raven. Se pravi, da se prikazuje poten-
cialna puška, ki je nejasno lokalizirana v podobi. Spremembo hotenja, in
vedênja, ki je značilna za emocijo, moramo pojmovati na isti način. Ne-
možnost, da bi problem rešili, nemožnost, ki jo objektivno pojmujemo
kot lastnost sveta, motivira novo nepremišljeno zavest, ki zdaj drugače
in z novega vidika dojema svet in ki narekuje novo vedênje, preko
katerega je ta novi vidik dojet, in ki služi (zavest) kot hylé novi narav-
nosti. Toda emotivno vedênje ni na isti ravni kakor druga vedênja, emo-
tivno vedenje ni stvarno, saj nima namena, da bi dejansko s posebnimi
sredstvi delovalo na objekt kot tak. Emocija poskuša iz same sebe podeliti
objektu — ne da bi spremenila njegovo stvarno strukturo — neko drugo
kakovost, manjši obstoj ali manjšo prisotnost (ali večji obstoj itd.). Z eno
besedo, telo, ki ga vodi zavest, spremeni v emociji svoj odnos do sveta,
zato da bi svet spremenil svoje lastnosti. Ce je emocija igra, potem je
igra, ki vanjo verjamemo. Naj pojasnimo to emotivno strukturo s pre-
prostim primerom. Z roko sežem po grozdu, da bi ga utrgal. Ne utrgam
ga, ker je zunaj mojega dosega. Skomignem z rameni, povesim roko.
zamrmram »prekislo je« in se oddaljim. Vse te kretnje in besede, skratka
vse to vedênje ne dojemam samo po sebi. Gre za' majhno komedijo, ki jo
odigram pod grozdjem, da bi z njo podelil grozdju to »prekislcK< značil-
nost, ki naj nadomesti vedênje, ki ga ne morem zdržati. Grozd se je po-
javil sprva kot nekaj, ki »mora biti utrgano«. Toda ta nujna lastnost
postane kmalu neznosna, ker potencialnosti ni mogoče uresničiti. In ta
neznosna napetost postane zdaj povod, da dojamem na grozdu novo, »pre-
kislo^< lastnost, ki bo rešila konflikt in ukinila napetost. Te lastnosti pa
grozdu ne morem podeliti kemično, nanj ne morem delovati po navadnih
poteh. Zato dojamem to trpkost prekislega grozdja preko vedênja odpora.
Grozdu sem magično podelil lastnost, ki jo želim. Tukaj je komedija le
napol iskrena. Ce pa se znajdemo v težjem položaju, če je magično ve-
dênje povsem resno, tedaj je to emocija.
186
Vzemimo za primer pasivni strah. Vidim, da se mi bliža divja zver,
noge mi odpovedo, srce mi slabše bije, prebledim in omedlim. Nič ni
videti manj prilagojeno kakor to vedênje, ki me brez obrambe prepušča
nevarnosti. In vendar je to vedênje beg. Nezavest je tukaj zatočišče. Toda
nikar ne mislimo, da to pomeni zatočišče zame, da se skušam rešiti, da
ne bi več videl divje zveri. Ostal sem na nepremišljeni ravni: ker pa se
nevarnosti nisem mogel izogniti po normalni poti in po determinističnih
zaporedjih, sem jo zanikal. Hotel sem jo zničiti. Neizbežna nevarnost je
sprožila uničevalno hotenje, ki je narekovalo magično vedênje. In zares
sem nevarnost zničil, kolikor je bilo v moji moči. Prav tukaj so meje
magičnega delovanja na svet: lahko ga ukinem kot zavestni predmet,
toda le tako, da z njim vred ukinem tudi zavest samo.* Nikar ne mislimo,
da je fiziološko vedênje pasivnega strahu popoln nered. To vedênje je
nenadno uresničevanje telesnih pogojev ki navadno spremljajo prehod iz
budnosti v spanje.
Beg, ki ga povzroči aktivni strah, povsem neupravičeno označujejo
kot racionalno vedênje. V njem vidijo — resda kratkovidno — preračun-
ljivost človeka, ki hoče čim bolj povečati razdaljo med seboj in nevar-
nostjo. Toda to se pravi slabo razumeti to vedênje, ki bi v tem primeru
ne bilo strah ampak previdnost. Saj ne bežimo zato, da bi se zavarovali,
pač pa zato, ker se ne moremo ukiniti v nezavesti. Beg je igrano omedle-
vanje, to je magično vedênje, ki zanika nevarni predmet z vsem našim
telesom, ki poruši vektorsko strukturo prostora, v katerem živimo, s tem
da nenadoma ustvari potencionalno smer na drugo stran. S tem predmet
na neki način pozabimo in zanikamo. Tako se vede novinec v boksanju,
ki se z zaprtimi očmi požene v nasprotnika: odstraniti hoče obstoj nje-
govih pesti, noče jih zaznavati in s tem simbolično ukinja njihovo učin-
kovitost. Tako smo spoznali resnični pomen strahu: to je zavest, ki hoče
z magičnim vedênjem zanikati objekt zunanjega sveta in ki gre pri tem
tako daleč, da se zniči, zato da s seboj vred zniči objekt.
Za pasivno žalost je načilno, kakor vemo, potrto vedênje; mišična
ohlapnost, bledica, ohladitev okončin; stisnemo se v kot, nepremično ob-
sedimo in kažemo svetu čim manjšo površino lastne osebe. Polmrak
imamo rajši kot svetlobo, tišino rajši kot hrup in samotno sobo rajši kot
močno obljudene javne prostore ali ulice. »Da bi ostali sami s svojo
bolečino«, se reče. To nikakor ni res: lepo vedênje res predpisuje, da smo
videti globoko zatopljeni v lastno žalost. Toda dokaj redki so primeri, da
ljudje v resnici negujejo svojo bolečino. Vzrok je drugje: eden izmed
običajnih pogojev naše dejavnosti je izginil, svet pa zahteva od nas, da
delujemo v njem in nanj brez tega pogoja. Potencialnosti, s katerimi je
svet obljuden (delo, ki ga moramo izvršiti, ljudje, s katerimi moramo
priti skupaj, vsakdanja opravila, ki jih moramo opraviti itd.), so večinoma
ostale iste. Le sredstva za uresničevanje, poti, ki so začrtane v naš »ho-
dološki prostor«, so se spremenile. Ce sem na primer izvedel za svoj
* Ali da jo vsaj spremenim: nezavest je prehod v sanjsko, se pravi v »ne-
uresničujočo<^ zavest.
187
finančni polom, nimam več istih sredstev (lastni avto itd.), da bi jih izvršil.
Nadomestiti jih moram z novimi posrednilti (stopiti na avtobus itd.), prav
tega pa nočem. Žalost hoče ukiniti obveznost, da bi poiskal te nove poti,
da bi predrugačil ustroj sveta, s tem da dosedanjo strukturo nadomesti
s povsem nediferencirano strukturo. V splošnem gre za to, da naredimo
iz sveta afektivno nevtralno realnost, sistem, ki je v popolnem afektivnem
ravnotežju, da objekte z visoko afektivno nasičenostjo razbremenimo, jih
spravimo na afektivno ničlo in jih prav zato dojamemo kot povsem ena-
kovredne in medsebojno nadomestljive. Z drugimi besedami, ker ne mo-
remo in nočemo izpolniti dejanj, ki smo jih nameravali, uredimo vse
tako, da svet ničesar več ne zahteva od nas. Zato nam ne preostane nič
drugega, kakor da delujemo nase, da se »spravimo v zapeček«; in noema-
tični korelat te drže bomo imenovali mračnost: svet je mračen, se pravi,
njegova struktura je nediferencirana. Hkrati pa se seveda poglobimo.
»zarijemo^< vase. Noematični korelat tega vedênja je zatočišče. Cel svet je
mračen, in prav zato, ker se hočemo obvarovati pred njegovo zastrašujočo
in neomejeno enoličnostjo, si ustvarimo kakršen koli prostor v »kotu«.
To je edina diferenciacija v popolni enoličnosti sveta: ploskev zidu, malo
teme, ki nam prikriva njegovo mračno prostranstvo.
Aktivna žalost lahko zavzame veliko oblik. Janetov primer (psiho-
atetično bolnico, ki dobi živčni napad, ker se noče spovedati) lahko ozna-
čimo kot zavrnitev. Tu gre predvsem za negativno vedênje, ki hoče za-
nikati nujnost nekaterih problemov in jih nadomestiti z drugimi. Bolnica
hoče Janeta ganiti. To pomeni, da hoče nadomestiti njegov odnos nepri-
zadetega čakanja z odnosom naklonjene prizadetosti. Bolnica to hoče in
da bi ga do tega pripravila, uporabi svoje telo. S tem da se je spravila
v stanje, v kakršnem izpoved ni mogoča, pa je hkrati dejanje, ki bi ga
morala izvršiti, odrinila tako daleč, da ni več dosegljivo. Dokler bo
drhtela v joku in ihtenju, ji je odvzeta sleherna možnost, da bi govorila.
Potencialnost tukaj ni ukinjena, izpoved čaka na »izvršitev«. Toda od-
maknila se je iz bolničinega dosega, bolnica ne more več hoteti ampak
samo še želeti, da bi se nekega dne spovedala. Tako se je znebila muč-
nega občutka, da je dejanje v njeni oblasti, da ga lahko izvrši ali ne.
Emocionalna kriza je v tem primeru zavrnitev odgovornosti. V tem je
magično pretiravanje težavnosti sveta. Ta sicer ohrani svojo diferencirano
strukturo, pojavlja pa se kot nepravičen in sovražen, kar od nas preveč
zahteva, se pravi več, kakor pa mu človek lahko da. Emocija aktivne
žalosti je torej v tem primeru komedija magične nemoči; bolnik je po-
doben služabnikom, ki tatovom najprej odprejo gospodarjevo hišo. potem
pa se pustijo od njih zvezati. da bi se res izkazalo, da tatvine niso mogli
preprečiti. Le da se tu bolnik sam poveže s tisoč vezmi. Morebiti bo kdo
menil, da je ta mučni občutek svobode, ki se ga hoče bolnik znebiti,
nujno refleksivne narave. Tega nikakor ne verjamemo in zadostuje, da
se opazujemo, pa se bomo prepričali: saj se objekt daje kot to. ki mora
in more biti svobodno storjeno, saj se izpoved daje kot to, ki hkrati mora
in more biti opravljeno. Seveda poznamo še druge funkcije in druge
oblike aktivne žalosti. Ne nameravamo se ponovno ukvarjati z jezo, ki
188
smo o njej že obširno govorili in ki ima morda med vsemi emocijami
najbolj jasno funkcionalno vlogo. Kaj pa veselje? Ali spada v naš opis?
Na prvi pogled se zdi, da ne, saj se veseli subjekt ni primoran braniti
pred spremembo na slabše ali pred nevarnostjo. Vendar moramo najprej
določiti razliko med veseljem kot čustvom, ki pomeni uravnovešenost, in
veseljem kot emocijo. Za to veselje pa je značilna nekakšna nestrpnost
ali nepotrpežljivost. S tem hočemo reči, da se veseli subjekt vede skoraj
natančno tako kakor človek, ki je nestrpen. Ne zdrži na istem prostoru,
tisoč načrtov ima, zasnuje vedênja, ki jih takoj opusti, itd. Prikazal se
je objekt njegovih želja in ta je pravzaprav izzval njegovo veselje. Prejel
je sporočilo, da bo zaslužil pomembno vsoto, ali da bo v kratkem videl
človeka, katerega ljubi in ga že dolgo ni videl. Toda čeprav je ta objekt
že »čisto blizu«, tukaj le še ni, ni še njegov. Od objekta ga loči določena
časovna razdalja. In celo če je že tukaj, celo če se tako težko pričakovani
prijatelj prikaže na postajnem peronu, je to še zmerom objekt, ki se le
počasi predaja, in radost, ki smo jo občutili ob snidenju, bo kmalu splah-
nela; nikoli nam ne bo uspelo, da bi ga obdržali tu pred seboj, kot našo
popolno last, da bi se ga polastili mahoma kot celote (prav tako ne bomo
nikoli v en mah uresničili svojega novega bogastva kot trenutne celote.
Izročalo se nam bo v tisoč delcih in, da se tako izrazim, v odtenkih —
»Abschattungen«). Veselje je magično vedênje, ki se skuša z urokom po-
lastiti zaželenega objekta kot hipne celosti. To vedenje spremlja gotovost,
da bo prilastitev uresničena prej ali slej, toda objekta se skuša polastiti
že v naprej. To hotenje povzroča različne pojave veselja, na primer
večjo mišično napetost in rahlo razširitev ožilja, hkrati pa jih prehaja
(transcendira) in preko njih stopa v svet. Ta je videti- lahek, objekt naših
želja se zdi blizu in lahko dosegljiv. Vsaka kretnja je vse večje odobra-
vanje. Od veselja plešemo in pojemo: to je vedênje simboličnega približe-
vanja in magičnega uročevanja. Z njim se objekta, ki bi se ga v resnici
polastili le s previdnim in kljub vsemu težkim vedêniem. polastimo v en
mah in simbolično. Tako se zgodi, da začne moški, ki mu je ženska po-
vedala. da ga ljubi, plesati in peti. S tem početjem se odvrne od previd-
nega in težkega vedênja, ki bi ga moral zdržati, da bi ljubezen zaslužil
in okrepil, da bi prisvojitev uresničil počasi in s tisoč drobnimi malen-
kostmi (nasmehi, majhne pozornosti, itd.). Odvrne se celo od ženske, ki
je živa resničnost, pravi pol vseh teh obzirnosti. Privošči si odlog: pozor-
nosti pridejo pozneje na vrsto. Zdajle pa ima objekt s pomočjo magije
in ples je ponazoritev te magične polastitve.
Vendar se ne moremo zadovoljiti s temi pičlimi oznakami. Z njihovo
pomočjo smo ocenili funkcionalno vlogo emocije, njena narava pa nam
je še prav malo znana.
(Se bo nadaljevalo]
Prevedla: Marjeta Pirjevec
189
Drobec v srcu
Cvetko Zagorski
Dosti med nami jih je, ki nosimo v svojih telesih kovinske drobce
granat. V dvajsetih letih smo pozabili nanje, ampak oni potujejo po
naših telesih, se približujejo mogoče srcu, mogoče možganom, lahko pa
imamo tudi srečo, da bo pripotoval tak drobec pod kožo in si ga boš lepega
dne s prstom zdrezal iz komolca.
Ampak so še drugi drobci. . . Ostri kakor britvice, ošiljeni kakor
puščice, razkrečeni kakor trnki. Noben rentgen jih ne odkrije, noben
kirurg ne izreže, tudi potujejo ne in zato ne bodo nikoli pripotovali
pod kožo, ampak zmeraj zbadali, žgali, pekli okoH srca, kjer so vsi zbrani
— pekli, kakor peče krivica. Samo potuhnejo se včasih, obmirujejo, dovo-
lijo ti hipec počitka, da se te potem znova, s še večjo slastjo lotijo.
A vendarle.. . mogoče se mi bo zdajle posrečilo izdreti iz srca tak
drobec, ki se mi je pred skoraj p>etnajstimi leti zabodel vanj. In če bom
doživel to olajšanje vsaj za eno, čeprav še zdaleč ne najostrejše tuje telo
v svojem srcu, bom za to hvaležen »mlademu pokolenju« (rajši bi bral:
rodu), o katerem je zapisal Herman Vogel v »Naših razgledih« dne 12.
marca tega leta svojo več kot le osebno in časovno omejeno izpoved
»Protestiram (in se bojim)«.
Hvaležen mu bom, le da z eno samo tiho pripombo: naj bo še tako
hudo, naj bo »sekira za vrati« (po Voglu) še tako nabrušena — ima vendar
ta mladi rod za moje pojme neznansko srečo, da je še tako zravnan, poln
moči, tolikšnega intelekta in tolikih talentov in da v neprimerno sreč-
nejših časih (upam vsaj) stopa v areno, ki ji pravimo življenje.
Naravno je in razumljivo, zato ni treba niti odpuščati, da se ima
mlad človek za avantgardista in prvega mučenika neke misli, saj kljub
še tolikšnemu znanju in talentu le nima izkušenj, ki jih prinašajo leta
(se pravi toliko drobcev v svojem srcu) — a prav ta zaverovanost mu daje
navsezadnje tudi ves tisti pogum, ki je upanje sleherne dobe.
Ampak naj se vmem k drobcu, ki mi je po zaslugi Gajškove afere
prilezel pod kožo na komolcu in me tako zasrbel, da si ga bom poskusil
190
izdreti, si ga smehljaje ogledati — to smrtno nevarno tuje telo, ki po
tem operativnem posegu ne bo več vredno drugega, ko da ga zaženem
v smetnjak zgodovine.
Bilo je že pred dvajsetimi leti, ko sem se lotil pisanja satir. Saj to ni
bil slučaj — od mrtvih smo obudili »Pavliho« (v izdaji novinarskega
društva, čigar tajnik sem bil), a tisti Pavliha se ni dolgo smejal: zaradi
nedolžne, dobrodušne karikature starega, zdaj že pokojnega slikarja Fran-
ceta Podrekarja, ki se je posmehnil novopečenim šoferjem — partizanom,
ko so v svojem zmagoslavnem pohodu po Ljubljani podirali kandelabre,
stebre, ženske in vse, kar jim je prišlo na pot — je »Pavliha« izdihnil,
le da takrat brez sodnega procesa, bolj po domače. In takrat sem v srčni
bolečini napisal na merodajni naslov pismo z vprašanjem: »Ali v socia-
lizmu res ni dovoljen humor?« Odgovora nisem dobil takoj, pač pa šele
čez nekaj let — v obliki obtožnice.
Iz povojnega časa mi je ostala namreč humoreska — satira »Krst«.
Brala sta jo Ingolič in Glazer, obema je bila všeč, in svetovala sta mi,
naj jo kje natisnem. Dal sem jo Cirilu Kosmaču, tedaj uredniku revije
»Tovariš«, ko je bila še naklonjena domači prozi. Kosmač je bil črtice vesel,
pokojni Davorin Ravljen je v svoji jezikovni vnemi popravil »končno« v
»slednjič« in odnesel črtico v stavnico, potem mi pa še omenil, da jo bo
uvrstil v zbirko sodobnega domačega humorja in satire. .. Nihče od
imenovanih ni opazil v črtici prav nič žaljivega.
Po izidu pa me »Tovariševa« tajnica obvesti, da se tožilstvo zanima,
kdo je napisal črtico (izšla je pod psevdonimom Milan Kobler). Jaz pa čiste
vesti in dobre volje brž na tožilstvo, da se pomenimo kot državljani, kot
partizani, kot ljudje iste dobre misU. Ampak tam -— grom in strela! Osum-
ljen, obtožen, postavljen v položaj človeka, ki namenoma, naklepno, na-
črtno ogroža vse, za kar je dobil nekoč drobce v telo.
A za kaj je šlo?
V črtici, napisani v prvi osebi, sem humoristično opisal dvome in strah
ubogega državljana, partizana, aktivista, ateista, ki mu je mati naskrivaj
odnesla krstit otroka. Dobri državljanj je to izvedel in preživljal j>eklenske
muke, ko je hotel ta krst spraviti v sklad s svojo ateistično vestjo. In ne
nazadnje še strah — kaj če izve višji »forum«, da je njegov otrok krščen?
In je sklenil, da bo ukrenil vse, kar bo mogel, da se krst izbriše.
»Kaj bi rekli vi, če bi vas jaz vpisal brez vaše vednosti in privoljenja
na primer... v čebelarsko društvo... ali v združenje za konjski šport?«
je prepričeval aktivist župnika.
»Kar je zapisano, je zapisano,« je odgovoril župnik blago. »Četudi bi
v tej knjigi izbrisal, bi ostalo zapisano pri Bogu . . . Otrok je krščen, stopil
je v skupnost svete Cerkve. Razen tega bi bilo brisanje nezakonito pred
svetno gosposko. Po tej knjigi plačujem davek,« je rekel župnik in njegov
obraz je postal še bolj lojalen.
Kaj je hotel ubogi ateist v svoji aktivistični vnemi in stiski? Po svoji
partizanski, svobodomiselski, ljudski, zaupljivi ali kakršni že preprosti pa-
191
meti je stopil v hišo Ijudslte oblasti, češ — razumeli me bodo, me zava-
rovali perd cerkveno samovoljo.
Ampak tam se je začelo tisto. ..
. . . tisto, kar pomeni v uradnikovih očeh samo kratek akt, mapo. nekaj
pol papirja, nekaj vprašanj, kratko posvetovanje in sodni izrek, ki je
pravzaprav mil, saj ne gre obsojencu za glavo, še za rešetke mu ni treba.
In tako naj zdaj, ob Gajškovem primeru, izbi-skam iz orumenelih pa-
pirjev akt — obtožnico in obsodbo:
— Zagorski Cvetko je razžalil državni urad s tem, da je v črtici z
naslovom »Krst«, ki jo je dal objaviti v št. 31 ilustrirane revije »Tovariš«
od 7. 11. 1951 . . . jemal ugled javnemu tožilstvu s posmehljivo primerjavo
opreme in načina uradovanja z uradi iz stare Jugoslavije, češ: »... pisarne
so take, kakršne pred vojno. . .« »... v njih vlada duh po starini in
aktih . ..« ter z očitki »pismene prijave nisem naredil, ker sem bil na
tožilstvo zaradi njegove mlačnosti in nezgrajenosti jezen ... žal mi pa je,
da od tožilca nisem zahteval vsaj potrdila, da sem stvar hotel gnati do
kraja . ..« —
Zagovor, da nisem imenoval v črtici določeno ne urada ne osebe; da
nisem hotel nikogar žaliti in da tudi noben bralec ni mogel videti v črtici
nič žaljivega; da sem se hotel posmehniti le naivnemu, jeznemu aktivistu,
ko je na sodišču zvedel, da ni paragrafa proti samovoljnemu krščevanju
otrok; da sem po najboljši volji hotel opozoriti le na neki problem v socia-
listični družbi; da je treba besede, ki bi bile posamične mogoče žaljive,
jemati v konceptu celotne humoristične in satirične zasnove (že po po-
kojnem Ruplu človek ne more biti v moralnem smislu »zgrajen«) — vsega
tega sodišče ni upoštevalo in sem bil v imenu ljudstva obsojen, češ da
črtica »po vsebini in po načinu izražanja nima značaja znanstvene ali
drugačne družbene kritike«.
Lahkoverni partizan, ateist in aktivist je dobil svoj odgovor in lek-
cijo ... Ce je bil pameten, je pošiljal poslej svojo ženo k zdravniku, ki je
v bolnici prepovedal splavljenje, doma ga pa za drag denar opravljal, ali
pa še sam začel nositi svoje novorojenčke v zakristijo .. .
Jaz pa še dolgo let nisem napisal nobene humoreske več, pač pa me
je ob slehernem pozivu z višjega ali nižjega nivoja, naj »iznašamo« pro-
bleme, naj pišemo satire, zaskelel drobec v srcu. Kislo sem se nasmehnil
in že stotič zatrl v sebi željo, da bi znova nastavil sekiri vrat... A po-
slednjič me je zaskelelo in sem se še najbolj kislo nasmehnil, ko je tožilec
zaželel Gajšku, naj mu sodba ne zagreni njegove pesniške vneme ... In ob
vsaki taki priliki sem se spomnil vsaj za našo pesniško besedo blaženih
časov, ko je smel Levstik poslati svojega Krpana celo na cesarski dvor in se
ponorčevati iz same cesarice in prvega ministra; ko si je Milčinski po mili
volji izposojal Cefizlje in pošiljal Cankar svojega Jerneja po vseh po-
svetnih in cerkvenih oblastnijah.
Zato bi želel, da bi nas ta moja reminiscenca ob Gajškovi priliki spK>m-
nila na kontinuiteto, na večnost boja, ki najbrž ne bo nikoli izbojevan in
bo zmeraj kosil med tistimi, ki bi radi rešili družbo fetišev in jo huma-
192
nizirali. In zato tudi vidim v izjavi unverzitetnega odbora ZSJ površnost
in pomanjkljivost, ko pravi: »Odkar obstaja novodobna umetnost, obstaja
posebna družbena služba, ki jo spremlja: to je obramba avtonomnosti
umetniškega dela pred avtoritativnim posegom ..
Prav, UO se je v določenem primeru angažiral, ko je pozvonil prav-
zaprav že po toči, vendar mu problema ni treba ožiti na lastno generacijo,
ker odstopa s tem od zgodovinske resnice. Dovolite, vsaka doba ima svojo
»novodobno umetnost«, a v vašo in našo »generacijo« sodi že Trubar
in za njim vsa nepregledna vrsta, ki je ni mogoče prešteti...
Zakaj v slehernem —• nekdanjem, današnjem in jutrišnjem še tako
drobnem aktu materialne sile proti aktu človeške izpovedi gre v zadnji
posledici za eksistenco misli, čustva, človeka, naroda, človeštva ... za di-
lemo narodovega in osebnega ustvarjalnega življenja ali milostnega vege-
tiranja ... za smisel ali nesmisel bitja.
13 Problemi
193
Proč s seksom
Malcolm Muggeridge
Pred nedavnim sem neko nedeljo zjutraj s snemalno ekipo BBC
obiskal mesto Racine v državi Wisconsin. Sijalo je jesensko sonce, malo
mesto ob jezeru je kazalo zaspano in spokojno podobo. Vernikom je bilo
na voljo lepo število služb božjih, od rimskokatoliške maše do bolj ekso-
tičnih in nenavadnih protestantskih ločin. Kolikor sem mogel presoditi,
se je prebivalstvo Racina precej enakomerno delilo na razne veroizpovedi
in je zdaj prihajalo na dan v majhnih skupinah, ki so se odpravljale
vsaksebi.
Doslej se je vse ujemalo z običajno podobo mesta na Srednjem
vzhodu, kot ga je bil pred tremi desetletji ali še prej opisal Sinclair
Lewis. Sam sem bil, ko sem v nekem drugstore sedel pri skodelici kave in
sendviču in opazil spremembo, ki bi pošteno razkacüa Babbitta (in brez
dvoma tudi Lewisa samega). Med vsemi mogočimi žepnimi knjigami in
magazini, ki so bili razstavljeni in naprodaj, sem videl toliko obscenega,
da bi v mojih mlajših letih kak pariški prodajalec podobnega blaga po-
zelenel od zavisti.
Kako nenavadno! V prosti prodaji neko nedeljsko jutro v Racinu v
Wisconsinu! Pa ne le stari, dobro znani »klasiki« — Frank Harris: Moje
življenje in moje ljubezni«, »Fani Hill« in tako naprej — ne le popoli
nagota v stilu »Playboya« s svojimi baje provokativnimi pozami, iz ka-
terih si šolarji in samotne odrasle eksistence spletajo svoje erotične fan-
tazije. Zraven teh sorazmerno nedolžnih primerkov je ležalo zares pre-
grešno blago o flagelantstvu, o tem, kako menjavati ženske, in o vsakršnih
sprevmjenih praktikah, in perverznostih. Medtem, ko sem jedel sendvič in
pil kavo, sem si ogledal nekaj oglasov. Starejši gospodje so se lahko
obrnili na neki poštni predal in se opremili s kako Lolito, starejše dame
s kakim gigolojem; naprodaj so se ponujali predmeti, ki si jih opašeš
in ki lahko nadomestijo oslabljen ali izrabljen organ. Prav tako gramo-
fonska plošča s parčkom med občevanjem, katere zvočne efekte so pri-
poročali za večji užitek pri masturbaciji. Bilo je, ko da bi vzdignil kamen
194
in pod njim opazoval vsakršne plazeče se, gomazeče kreature — v tem
primeru umazanijo in nesnago, ki se vseda na dnu neke družbe, obsedene
od seksa.
Obšel me je občutek neskončne otožnosti. Kako žalostno, kako ne-
skončno žalostno je bilo vse to! V tem drugstoru v Racinu sem, se mi je
zdelo, prišel na konec dolge ceste. Havelock Ellis, D. H, Lawrence, H, G.
Wells in mnogo drugih je kazalo pot. Stari Freud je dodal svoj blagoslov,
Krafft-Ebing je primaknil svojo besedico. Mi vsi naj bi presrečni, kar
židane volje uživali svojo prostost, osvobojeni minulih zavor in frustraci].
Svoboda, ki se razteza iz orgazma v orgazem; dekleta, trdno odločena, da
bodo živela svoje življenje ob svojem ognjišču, dekleta, ki jih v soju
medle žerjavice zlahka pregovoriš, da se slečejo! Na obali, ki se koplje
v soncu, v gorski koči, na rosnih travnikih in ob vijočih se potočkih —
hoj! hoj; sestra: tu je vihar parjenja in tu je razprostrta pernica рн)
postelji !
In vse je šlo zdaj h koncu v tej neizrečni izložbi potiskanega papirja
— ne v Sodomi in Gomori, temveč v Racinu v Wisconsinu; ne v bizantin-
skih scenah razvrata, temveč v drugstoru; nič vitic trte v laseh, zgolj
hrenovke, sladoledi in aspirini, ki hočejo, da jih pogoltneš; nič nimf in
satirov, zgolj sirov zavitek in žalostne sanje izgubljenih ljubimcev, h ka-
terim prihajajo metrese skozi lečo fotografske kamere, skozi to povsod
pričujočo zvodnico. Samotni playboyi, ki jim je dovoljeno, da se igrajo
samo sami s seboj.
Kaj se je pripetilo temu seksu, ki je bil po evangeliju D, H, Law-
rences določen za to, da povrne izrabljeni civilizaciji nekdanjo plodnost,
ki naj bi bil oživil onemogla telesa vse preveč razumsko obremenjenih
generacij človeštva in kratko malo našemu življenju sredi 20. stoletja
vmil vesela zadovoljstva nedolžnejših in srečnejših časov?
Preprost odgovor se glasi: seks so poveličali. Postal je obsedenost,
manija, bolezen — mimogrede — kot za ubogega Lawrencea samega, ki
je bil kot večina prerokov tega kulta domala, če že ne povsem impo-
tenten. Posebno v Ameriki, a v večji ali manjši meri tudi povsod drugod
v zahodnem svetu imamo v glavi le še seks. glava pa je zanj ne glede
na vse drugo najmanj prikladno in zadovoljivo bivališče. Vsak reklamni
izvesek nas zasuje s seksom; vsaka popevka poje o njem, vsak ples ga
prikazuje. Film in televizija nas napajata z njim, romanom je neusahljiva
snov. Seks prežema vsak kotiček življenja od zibelke do mrtvaškega odra.
»Dating« se začne z devetim letom ali še prej; drobceni črvički, ki naj bi
brali Petra Rabbita ali Sedem škratov, nosijo podložene nedrčke, se bar-
vajo po obrazu in tulijo k Bobbyju Kennedyju ali beatlom kot pohotne
hijene. Mladi zaljubljenci se oborožujejo s kontracepcijskimi tabletami in
»Kama Sutro« ter se angažirajo v erotičnih vajah, ki bi se na straneh
kakih »Les Liaisons Dangereuses« zdele pretirane; pari v zrelih letih
menjujejo partnerje, se učijo svoj soixante-neuf na pamet in mirne noči
v mestni okolici so polne njihovih ljubezenskih krikov, ki bi jih bili
Kleopatra in Madame Pompadour imeli za pomisleka vredne. Stari ljudje.
195
samci in samice, z bleščečim se zobovjem poželjivo strmijo v igro, žde
v svojih banjah nad »Candyjem« in »The Tropic of Cancer« in se z vnemo
poučujejo o spolnih praktikah mladine. Celo mrtveci so sfrizirani, poma-
dizirani in parfumirani za majčkeno onegavljenje v grobu, za primer, da
bi se pokazala tudi taka možnost. Njihova lepo dišeča trupla so za črve
grižljaji, da je kaj. Predanost seksu nikakor ni omejena na ta svet; angeli
in nadangeli, tako se nam da vedeti, bodo delili telesne in nebeške ra-
dosti. Telesa, ki jih bomo zbrali na sodni dan, bodo po zaslugi Helene
Rubinstein in Elisabeth Arden v dobrem stanju; trobenta bo zadonela na
način nekakega poveličanega Satchma, in tako se bomo, krožeč v tre-
bušnem plesu, odpravili na pot v večnost.
Nikoli, z gotovostjo lahko trdimo, da nikoli v zgodovini ni bila kaka
dežela tako obsedena od seksa kot današnja Amerika. In mi drugi posta-
jamo v pregnanem posnemanju tega American way of life« ravno taki.
Seks je postal religija gospodarsko najbolj razvite in kulturno do skraj-
nosti obremenjene družbe človeštva. Orgazem je zamenjal križ kot go-
rišče hrepenenja in kot ideal izpolnitve; staro pogansko navodilo: »Stori,
kar ti je všeč« je izpodrinilo Pavlov nauk, ki pravi, da ne delaj stvari, ki
bi jih rad, saj sta si duh in poželenje mesa nasprotna. Zdaj nam je za-
povedano, naj umremo v duhu in v mesu vstanemo od mrtvih, vsekakor
ravno narobe kot prej. Namesto češčenja device Marije imamo kult sim-
bolov seksa —■ prsi, beder, zadnjice kake Marilyn Monroe ali Jean Harlow,
razgrnjenih pred nami na fotografijah, filmskem plantu, televizijskem
zaslonu, da bi jih použilo nešteto lačnih oči, medtem ko se zbujena fizična
napetost pozneje sprosti z avtoerotiko ali v objemu in kopulaciji z do-
segljivim partnerjem. Oči, ki niso spiovile tisoč ladij, temveč v nič vrženo
morje semena; metrese — pa ne kraljev in velikašev, temveč malega
moža s ceste, ki jih objema in v svojih skrivnih sanjah uživa njihovo bo-
hotno naklonjenost.
Seveda ne gre spregledati komercialnih možnosti tako mogočne in
povsod pričujoče obsedenosti. Seks je v resnici big business. V družbi,
katere najhujša nujnost je ustvarjati želje in potrebe, je postal seksualni
apetit dragocen dodatek trgovskega duha — to je jasno. Treba je bilo
seksualno lakoto samó povezati s potrebami, ki jih je veljalo povečati.
Nič lažjega. Moškega, ki kadi cigareto katere koli znamke, je videti s
prikupnim dekletom. Oba se srečna smehljata, pri kakem slapu ali v čolnu.
Logični sklep je, da bosta v kratkem v tej čudoviti okolici zaposlena ne-
kolikanj intimneje. Ce kadiš to cigareto ali nosiš ono srajco, imaš zaradi
tega — tako se računa — prijeten občutek ljubezenskega pričakovanja.
Enaka tehnika se uporablja pri najneverjetnejših stvareh, pri buldožerjih
аД elektronskih možganih na primer. Mogoče si je predstavljati, kako se
željne oči pasejo pri ogledovanju takih, ne ravno erotizirajočih predmetov
— v pričakovanju, da se bodo njihove erotične možnosti še pokazale. Te-
levizijska reklama za neko znamko kave skrbi za prepričljivejšo asociacijo.
Najprej je videti čemeren zakonski par pri zajtrku. Mož razdraženo srka
kavo; ko pa spozna, da je dobra, se po njegovem obrazu razleze blažen
196
izraz. Zamisliti si je mogoče, da ta hip sklene, da bo ostal kar doma:
telefonira v pisarno, sporoči, da ga boli v križu, in izgine z ženo v spalnico.
Morala: ženske, ki dajejo svojim možem to vrsto kave, lahko zjutraj pri-
čakujejo zakonsko nagrado.
Pri avtomobilih je seksualni postranski pomen še bolj viden. Ameriški
vozovi so skonstruirani posebej za spolno igro. Ze sami v sebi so seksualni
simboli: sijoč v pokromani sli, dišeč od afrodizijskega usnja (ali pri ce-
nejših modelih od plastike). Tehnični genij je odstranil vzvode, ki bi lahko
bili igri v oviro, in naredil take sedeže, da je olajšana vsakršna ljube-
zenska nežnost ■— razen neposredne kopulacije. Pa tudi to je mogoče
opraviti na zadnjih sedežih, toda neudobno in z neko frustracijo. Tu smo
srečali značilno posebnost ameriške obsedenosti od seksa, ki je v tem.
kako se kaže, očitno povsem moralna, celo spoštovanja vredna. Njen jezik
je jezik ljubezni, ne poželjivosti, njeni nameni so pošteni, ne razbrzdani.
Zajčkov v playboy-clubs se ne smeš dotakniti. To bi ne bilo spodobno.
Budni detektivi, tako so mi povedali, patruljirajo po prostorih, in ubogi
zajček, ki pri kakem klientu komaj poskusi ugrizniti v vabo, je tisti hip
odpuščen. Predsednik Roosevelt je obljubil Angležem v mračnih dneh
»bliskovite vojne« vsakršno pomoč — tik do meje prave vojne. Ravno
tako tudi ameriška dekleta svojim oboževalcem rade obljubijo vse — tik
do meje spolnega občevanja.
Ko sem pred kratkim v nekem ameriškem univerzitetnem mestu ob-
iskal študentovsko društvo, .so mi ponosno pokazali »dating-room«. Dre-
motne luči; »muzak«, glasba iz ozadja (background-music) je nežno igrala
z magnetofonskega traku; oko televizorja, -ki ga ne prižgo nikoli, je
strmelo vame. Štiri ali pet zof je bilo diskretno razpostavljenih tako, da
niso bile preblizu druga drugi. Kaj se godi na divanih. jih uporabljajo?
Mislil sem si, da bo nemara bolje, če o tem ne sprašujem in tudi ne ugib-
Ijem. Kolikor sem mogel to prizorišče pregledati, je spominjalo na sterili-
zirano, sousmerjeno. klimatizirano in centralno zakurjeno orgijo, orgijo,
ki bi se ji cesar Tiberij gotovo čudil, morda bi ga celo odbijala, in če
smemo verjeti Suetoniju, Tiberij prav zares ni bil sirota, če je šlo za
orgije.
Kar nekako slutim, da bi Tiberij še bolj strmel nad tem. kar lahko
opišem le kot ekscese eroticae domesticae, ki jo ameriški zakonski sveto-
valci in drugi izvedenci za seks priporočajo tako na široko in vneto. To
je ideja enkratne odurnosti, da naj žena drži svojega moža v stanju
trajne izčrpanosti, da naj posnema trike in umetnije, ki jih uporabljajo
vlačuge, da bi podžgale utrujeni tek svojih starejših in pokvarjenih
klientov — da bi tako možu preprečila, da bi norel za drugimi ženskami
ali iskal erotičnih občutkov drugod. Neko pismo bralca, ki je izšlo s pod-
pisom »Mati dveh otrok« v listu New Statesman, dopušča sklep, da se
ista miselnost širi tudi v Angliji. »Seks«, piše podpisana žena, »je nekaj
česar se je bolje vzdržati, dokler ni gotovo, da boš z njim redno pre-
skrbljen — kar garantira samo zakon;« ugotovila je, da »enotedenska od-
sotnost njenega moža« pri nji povzroča »hujši občutek osirotelosti kot vsa
197
leta devištva«. »Očetu dveh otrok« da pritiče odlikovanje, če že ne dobi
dodatka za nevarnost.
Dr. Barbara Liswood je vneta zagovornica vaje v tej erotica dome-
stica, tako piše na ščitnem ovitku njene knjige »Doktor za zakon vam
pove, kako je v resnici«, ustanoviteljica in direktorica službe zakonskega
svetovanja v New Yorku. Tole je njen recept za rutino popolne žene:
»Kot iporočena žena pričakujete, da boste občevali s svojim možem.
Rada bi, da se vsako noč pripravite za to intimno srečanje. Okopate se.
Počešete se. Umijete si zobe. Uporabite dezodorant. Oblečete ljubko spalno
srajco. Vstavite si preservativ. Zdeli se mu boste ljubki in sveži in sladki,
in reagiral bo kar najljubezniveje. Biti ljubek in privlačen ne stane mnogo
truda. Zakaj za svoje nadloge boste bogato poplačani.«
V luči teh skrbnih zakonskih navodil navsezadnje postanejo razum-
ljive avtokastracije, ki so jih ljudje množično delali v prvih letih krščanske
ere. Človek čuti, kar je pripisoval Gibbon Origenu, ko je ta sklenil, da bo
žrtvoval svojo moškost: da je namreč nemara modrejše razorožiti skuš-
njavca. Zahteve doktorice Liswoodove so zares do skrajnosti precizne:
"Rada bi, da enkrat ali dvakrat na dan napnete svojo mišico zapornico,
ki kontrolira odprtino mehurja . . .« S to krepitvijo mišic, z umivanjem,
sušenjem in pudran jem kondoma je kar nekaj dela. Tudi bližan j e klimak-
terija, beg let izpadanje zob in las ali drugačne grožnje fizičnega pro-
pada — tudi te ne smejo biti v oviro dvema pristnima telesoma. Bolna
ali zdrava, dokler ju smrt ne loči, naj brez prenehanja iščeta srečo v
objemu drugega.
Celo za izobčence je posltrbljeno. Videti jih je razkropljene povsod px>
sedežih tistih kinov, v katerih se predvajajo erotični filmi, videti jih je,
kako lakotno strmijo v reklamne plakate lokalov s strip-teasom, videti jih
je. kako skrivaj listajo po magazinih z goloto in kako njihovi pogledi
prodirajo skozi ovitek pornografskih knjig. Zanje obstaja nekaj podob-
nega kct postaje Svete vojske, kuhinje za reveže: zatočišča za seksualno
ponižane in izobčene. Izgubljene postave, osivele od brezupa in let, ne-
zmožne ali nevoljne poiskati si partnerja, ki bi z njimi delil erotična
vzburjenja (kakršna koli že), postave, ki dajejo prednost svojim samotnim
fantazijam in sanjarjenju — tudi te imajo dostop k velikemu ameriškemu
prazniku seksa, pa četudi morajo pobirati drobtine. ki so padle z bogate
mize srečnejših udeležencev.
Kaj je ideja za to neverjetno predanostjo seksu? Bi lahko bila sek-
sualna razvajenost del tistega prizadevanja za srečo, ki spiada k zgodo-
dovinski dediščini Amerike? Srečni državljani države svobodnih ljudi
imajo pravico do seksa, kot imajo volivnc pravico. Seks je bistven element
■•ameriškega načina življenja« in ni ga mogoče pogrešati, kot ni mogoče
pogrešati avto ali avtomobilske ceste, po kateri se pelješ na sprehod.
Tako pojmovanje vsebuje koncept, ki mu seks pomeni predvsem
užitek. Funkciji, kateri naj bi (smo mislili doslej) seks služil, namreč raz-
množevanju, se je mogoče izogniti s kontracepcijskimi sredstvi, gumijem
in tabletami; njegove emocionalne vsebine in podtone je mogoče zredu-
198
cirati do neke meje, kjer beseda ljubezen izgubi ves pomen in bistvo. V
Santa Monici v Kaliforniji sem videl napis na steni: »Uleži se! Mislim, da
te ljubim.« Ce seks tako oropamo vseh lupin, postane zgolj orgazem. Te-
meljnim pravicam v znameniti deklaraciji naj bi dodali tole novo, bi-
stveno: pravico do orgazma.
In če domislimo stvar povsem do konca (kot je znal briljantno po-
kazati Dr. Leslie H. Färber, odličen washingtonski psihoanalitik v nekem
članku za list Commentary), se orgazem najudobneje, najbolj higienično
in najceneje ne dosega s kakim ljubezenskim prizadevanjem, tudi s po-
gostimi spolnimi srečanji ne — temveč s samozadovoljevanjem. To, nam
prepričljivo poroča D. Färber, je vrhunec ameriškega seksa:
»Po spoznanjih, ki jih je mogoče dobiti v laboratoriju, obstaja le en
sam popoln orgazem, in s popolnim mislimo tak orgazem, ki je povsem
podvržen volji svojega lastnika, ki je povsem neodvisen od človeških na-
ključ-nosti ali okoliščin. Razume se, da moremo ta popolni orgazem doseči
le .sami s seboj. Nobena druga konsumacija ne zagotavlja take varnosti in
se vrhu tega ne izogne neredu, ki je lasten večini človeških zadev . , , Ne
bi nas smelo presenetiti, če bo ta posamič uživana zabava postala ideal,
po katerem se bo prihodnje meril seks med partnerji.«
Podobno premišljuje dr. Albert Ellis, eden mnogih popularnih de-
lavcev v vinogradu seksa, z nekoliko bolj oprijemljivimi pojmi, V svoji
knjigi »Sex and the Single Man« navaja naslednjo grozljivo listo pred-
nosti, ki jih daje avtoerotika:
», , , najlaže dosegljiva; ni niti malo navskriž s seksualnimi pravicami
ali željami drugih ljudi; ni nevarnosti okužbe s spolnimi boleznimi, no-
sečnosti in splava; je kcristna učna doba za erotično fantazijo;, , , nadvse
pomirljivo vpliva na spolne stiske in emocionalna vzburjenja milijonov
ljudi, ki terjajo hitro olajšanje in ki si ga morejo komajda privoščiti na
nemasturbantski način; ne zahteva skoraj nobenih izdatkov; zahteva
mnogo manj časa in energije kot večina drugih obhk seksualnega izživ-
ljanja; izvajati jo je mogoče v različnih razmerah, v katerih ne bi bila
mogoča heteroseksualna dejavnost; vplesti jo je mogoče v razne vrste
dela. ki ga mora kak individuum opravljati; niso potrebne kake posebne
aparature in higienični ukrepi; lahko se opravlja, če je človek bolan, če
leži v postelji ali živi v razmerah, ki sicer izključujejo druge oblike spolnih
odnosov; ima še mnogo drugih prednosti.«
Kar krepko priporočilo, res! Zanimiva premišljanja dr. Färber ja o
tej tèmi je sprožil nenavaden sex-research-project, ki ga je vodil dr. Wil-
liam H. Masters z washingtonske University School of Medicine. Projekt
omogoča po izjavah doktorja samega nič manj kot uporabo »kamere z
barvnim filmom, da bi tako posneli vse faze v ciklu človeških spolnih
reakcij do zadnje podrobnosti«. Dr. Färber je dobil zabavno in obetavno
bilanco filmskega rezultata, ki so ga predvajali v več znanstvenih insti-
tutih med drugim tudi pred psihiatri in svojimi (ne zmeraj znanstveno
zainteresiranimi) gosti. Dodati bi moral, da sta isto tèmo kot nekako vizijo
prikazala Ingmar Bergmann v svojem filmu »Molk« in, na opolzek način,
tudi poglavje o dr. KrarLkeitu v »Candyju«.
199
Film dr. Mastersa Icaže v vsalti selívenci ležečo nago žensko, razkri-
vajoč samo trup in stegna. Slika se nato naglo spremeni v posnetek uslo-
čenega torza od blizu, docela skoncentrirano na faze samo-manipulacije.
S predstavljalno zmožnostjo kakega Swifta dr. Färber potlej razmišlja o
problemih, ki se kažejo pri snemanju in izdelavi takega filma:
»Kot toliko drugih vrst znanstvenega raziskovanja mora imeti tudi
ta posebni način svoj red. Domnevamo lahko, da se specialisti niso za-
našali na muhe svojih prostovoljnih pomočnikov. To se pravi, da jim ni
bilo treba prihiteti podnevi ali ponoči, kadar se je zljubilo prostovoljcem.
Ne, ženske so bile naročene za določen čas delavnika, ko je bila na voljo
vsa znanstvena posadka. Brez dvoma bi se bilo vodjem projekta zdelo
tudi neprimerno, ko bi bili morali sami vzbuditi spolne skomine svojih
prostovoljcev — in prav gotovo nikakor ni prihajalo v poštev nič takega,
kar bi bilo kakor koli spominjalo na fizične spodbude. Ce je raziskovanje
zahtevalo vzpodbudno literaturo — in to se je res nekajkrat primerilo
— potem so branje priskrbeli zelo zadržano; resnosti povoda se ni smela
držati niti najrahlejša smešnost. Skratka, razen manipulacij, ki jih je bilo
treba opraviti, je moral znanstveni položaj kot tak dajati neko erotično
izhodišče: namreč to, da boš ob desetih prišel v laboratorij, da se boš
slekel, se zleknil na mizi in se nekako poslovno lotil dela, medtem ko te
bodo merili in fotografirali — to je pač moralo poskrbeti za posebno, ne-
navadno razburjenje. (Lepa hvala, miss Brown, čez teden dni ob istem
času. Pri blagajni lahko dobite svoj honorar.) Tako, in zdaj nazaj v
vsakdanjost.«
To je skrajnji Kinsey. Seksolog iz Indiane se je, upajmo, odpravil v
kak boljši kraj, kjer ni orgazma, toda njegov duh koraka naprej v osebi
dr. Mastersa. Zdaj smo, se zdi. zares dosegli reductio ad absurdum: v
tem zadnjem in najbizamejšem med vsemi simboli seksa, v Naši Ljubi
Gospe Laboratorijski (The Lady of the Laboratory), kakor jo je kar se dà
posrečeno imenoval dr. Färber. Zaslužila bi spomenik kot neznani junak:
Neznani onanistki. To je dokončna covergirl, nekaka Monroe iz vic. nekaka
Harlow, povzdignjena na transcendentalne poljane čistega in brezmadež-
nega orgazma, kjer je ne opazujejo čutni opazovalci, temveč znanstveniki
v belih plaščih, ki izpolnjujejo svoje povsem zakonite laboratorijske dolž-
nosti.
V duši rasto misteriji ljubezni, toda telo je njihova knjiga, je zapisal
Donne. Film dr. Mastersa je knjiga kot taka; trup in roka, predvajata
se v kinu in na prostem, ogrinja ju vesolje. Ni več potrebe po »datingu«,
ni potrebe, da bi se kdo trudil! Proč z napoji, mazili, kremami, šminkami,
ličili! Proč s tolikokrat in tako prijetno priporočenimi sredstvi velike le-
potne industrije! Nič več jih ne potrebujemo! Naj utihne tudi back-
ground-music in končno naj bo že mir v zakonski postelji ! Pst ! Tiho ! Naša
Ljuba Gospa Laboratorijska je na delu. Njen orgazem je posvečen zjianosti,
ne užitku; raziskovanju, ne ljubezni. Ta orgazem se godi za nas vse, daruje
se nam vsem — v barvah, brez zvoka. Oh, kako čudovito!
Videti je, da se je krog zdaj sklenil. Seks se je začel v ekstazi, dva
ločena ego se za nekaj hipov zlijeta v eno drug z drugim in z vsem živ-
200
ljenjem; in zdaj se seks končuje s popolno ločitvijo enega ego, zaposlenega
izključno s svojim orgazmom. Seks se je začel kot okno v večnost in se
končuje v temni kleti, zaprt sam vase in skrit v času. Seks se je začel
s sokovi, ki se pretakajo v drevesih, da bi pognali popki, cvetovi, listje,
in dozoreli plodovi; in se končuje s filmom dr. Mastersa. Seks se je začel
kot skrivnost, iz katere izvirajo umetnost, poezija, religija in sijaj civili-
zacij, ki se porajajo druga iz druge; in se končuje v laboratoriju. Seks se
je začel s strastjo, ki vsebuje oba pojma, pojem trpljenja in pojem radosti;
in se končuje v trivialnih sanjah o užitkih, ki se izgubljajo v samoti in
obupu samozadovoljevanja. Resnično: če je to seks, tedaj pravim: Proč
s seksom! in zaupam v to, da bo moj klic odmeval v mnogih srcih in
marsikje. Ker jih toliko z mano občuti to sramoto, se zanašam na to, da
bo tista kalna prevara, ki je danes postala seks, kmalu skopnela v žareči,
trpinčeni, sublimni resničnosti življenja samega, resničnosti, od katere se
ne smemo ločiti nikoli, razen če tvegamo nevarnost, da izumremo.
Prevedel P. S.
201
Denis Diderot - Rameaujev nečak
Ervin Fritz
Mala drama
Kako pomembne uprizoritve se je lotila Mala drama z odrsko reali-
zacijo Diderotovega Remeaujevega nečaka, pričajo visoka mnenja, ki jih
izražajo o tem delu najpomembnejši evropski misleci dveh stoletij. Zna-
čilno za sodobno slovensko gledališko mentaliteto i>a je, iz kakih pobud
je postavilo delo na oder Male drame. »Ko beremo Diderota«, piše Janez
Negro v gledališkem listu, »se nam zdi, da govori živo in prizadeto. Nje-
gova misel je neposredna, spontana, in tako ohranja čar življenjskosti in
in svojo prvotno ceno dobršen del njegove literature. V njem lahko vidimo
predhodnika današnjega teatra idej, ki se vedno bolj uvljavlja v sodobni
mlajši gledališki literaturi«. Da si slovenski gledališki avantgardizem išče
penatov, je razumljivo, toda kakšna zmota in površnost, ko med pred-
hodnike »današnjega teatra idej« vtika tudi Diderota.
Po tehnični strani je Rameaujev nečak še najbolj podoben časnikar-
skemu intervjuju; na prvi pogled je to res le filozofski traktat o morali,
napisan v obliki dialoga; v resnici pa je Rameaujev nečak pravi roman
kakor Goethejev Werter, ki je napisani v obliki pisem, ali Puškinov
Onjegin, ki je napisan v verzih. Da so zagovorniki teatra idej sprejeli
to delo za svojega predhodnika, je vzrok v posebni obliki tega romana,
v posebnem pisateljskem prijemu, ki ga Diderot uporablja pri tem delu:
iž triurnega pogovora dveh gospodov, ki sta se po naključju srečala v pa-
riški kavami Régence, na magičen način fosforescira moralna klima
predrevolucijske Francije. Ta dva gospoda ničesar ne delata, le pogovar-
jata se, v tem času se z njima ničesar ne zgodi. Celotno delo je omejeno le
na intervju, rekli bi lahko, na kavrniško kramljanje; kar je neposredno
pred nami, sta pogovarjajoča se moža; svet je podan v obliki njune inte-
lektualne fiziognomije.
»Navadni« roman ali drama upodabljata svet s tem, da prikazujeta
posamezne ljudi, njihove usode. Diderot pa v svojem romanu prikazuje
oba svoja junaka in njun svet samo po tem, kar ta dva mislita. Posebnost
njegovega pisateljskega prijema v tem delu je torej ta. da prikazuje svoji
202
osebi in nun svet s prikazovanjem njunega svetovnega nazora. Ta posebni
način karakterizacije je zelo blizu karakterizacije v Platonovem Simpo-
zionu, toda oba Diderotova junaka se nadvse razlikujeta od »strastnih
ali navdihnjenih senc, ki gestikulirajoč komentirajo svoja razmišljanja
o usodi« (A. Camus) in ki nastopajo v avantgardnih teznih dramah. Pred-
vsem se razlikujeta od njih po tem, da nista senci. Njuno mišljenje, njuno
stališče do problema, kaj je moralno, je pokazano kot njuna osebna karak-
terna lastnost, kot njuno najgloblje, najbolj živo človeško določilo. Njune
misli niso abstraktni in splošni rezultati, kakršne so misli avantgardnih
junakov-senc, temveč je v procesu mišljenja, v pojasnjevanju, v izčrpnem
razmišljanju o tem problemu koncentrirana njuna celotna osebnost. Zato
tudi ne ostajata shematizirana govorca abstraktnih idej, temveč sta indi-
vidualizirana s svojim živim, osebnim in usodnim stališčem do abstrakt-
nega problema, problema morale.
Zakaj si je Diderot izbral tak način upodabljanja in čemu si svojega
dela ni olajšal s tem. da bi dogodivščine in čudno življenje svojega »glav-
nega junaka« lepo pregledno opisal kot so se dogajale in kot bi pripomogle
k dopadljivi zaokroženosti junakovega lika? Zakaj uporablja tako »avant-
gardističen« stil in tehniko? Hegel takole karakterizira osebo tega »glav-
nega junaka«. Rameauja: »Zavest, ki se zaveda svoje razkrojenosti in jo
izraža, to je zbadljivo norčevanje iz bivanja kakor tudi iz zamotanosti
celote in iz samega sebe; to je obenem sam sebi še komaj ulovljiv odjek
te pojx>lne zamotanosti. . . To je sama sebe razkrajajoča narava vseh od-
nosov in njihov zavestni razkroj ... V tej strani povratka v samost. je
ničnost vseh stvari, njena lastna ničnost, to se pravi nična samost. . . toda
kot vznemirjeno samozavedanje se zaveda svoje razkrojenosti in v tem
spoznanju o razkrojenosti se dviga neposredno nad njo« (podčrtal E. F.).
Kot je videti iz Heglove karakteristike Rameauja, ni presenetljivost, ži-
vost, učinkovitost figure v tem, da je moralno razkrojena, temveč v tem.
da se tega zaveda in da se s tem. da se tega zaveda, dviga nad to svojo
razkrojenost. Z »navadnim« pripovednim stilom (slog novele ali romana)
bi moralna razkrojenost Rameaujevega sveta in njega samega kot taka
sicer prišla na dan, ne bi pa prišlo na dan ravno tisto, kar je za Rameauja
najbolj značilno: njegovo samozavedanje lastne razkrojenosti, ki ga dviga
neposredno nad njo. Torej diagonalna, »filozofska« oblika romana bistveno
prispeva h karakterizaciji: Rameau je tip človeka, ki zahteva, da se ga
literarno upodobi izključno po tem, kakršen je njegov svetovni nazor.
Naloga režiserja Mirana Herzoga je bila potemtakem ta. da je na
osnovi svetovnih nazorov obeh nastopajočih govorcev določil in oblikoval
njun dramski karakter, njuno osebnost. Za režiserja Herzoga je značilno,
da je gradil predstavo s prepričanjem, da je oseba Jaz (Diderot) neizkriv-
Ijena, pravilna zavest. To je očitno iz tega. ker je ta oseba (igra jo Boris
Kralj) postavljena na oder kot docela resna, korektna, filozofska, zdravo-
razumska in dostojna. Postavljena je tako. da dobi gledalec vtis: tale ima
prav, ko pravi da je govoranca tega smešnega Rameauje »nesmiselno ble-
betanje in zmes neumnosti in modrosti«. Očitno pa je, da ima prav Hegel,
ko o tej osebi pravi naslednje: Poštena zavest (njeno vlogo je prevzel
203
v dialogu Diderot sam) ima vsalt trenutek za bivajoče bistvo in pomeni
nevedno nesmiselnost, (podčrtal E. F.) ker ne ve, da tudi sam potvarja..
Torej je zmota, če je režiser mislil, da je ta oseba res pisateljev dvojnik.
(Za primero: Goethe je skoraj ravno toliko Mefisto kakor Faust, čisto do-
cela pa se ne identificira z nobenim od njiju.) Ta zmota je kriva, da ta
poštena zavest, tako naivno zaverovana v svoj prav, v svojo premočrtno
zdravo pamet, v svojo togo moralno shemo, v svojo korektno dostojnost,
ni bila prikazana, kot bistveno preveč zdravorazumska, shematiziraj oča,
dostojna in brezhibna. Ta zmota je kriva, da ta oseba ni bila postavljena
kot smešna. Kajti ta figura ni resna, ona samo misli, da je resna, v resnici
pa je v svoji človekoljubni naivni moralnosti docela nevedna, naivna —
torej neprostovoljno komična. Boris Kralj je figuro igral žal po režiserjevi
zamisli z vso glasovno melodičnostjo, kultiviranostjo gibov in s polnim
osebnim šarmom, torej napačno.
Razkrojena zavest (Rameau) je po Heglu »zavest izmaličenosti in sicer
absolutne izmaličenosti«. Po Heglu »vladajo v tej zavesti pojmi in zdru-
žujejo v eno nazore, ki so daleč od poštenosti, zato njihov jezik tako
duhoviči. Vsebina govoranc duha o samem sebi je torej potvarjanje vseh
pojmov in realnosti, splošno varanje samega sebe in drugih; nesramnost,
s katero odkrito govri o tem varanju, je zato največja resnica ..Ta
oseba, ki tako v svojih tiradah razsiplje in prši bengalični ogenj paradok-
salnih trditev, ima tudi sicer igralsko tehtnejši tekst od svojega sogovorca.
To je oseba, katere gledališki značaj je zavestna komika. Ta deklasirani
malomeščan, bohem, komediant bogatašev in velikašev, ta absolutni nega-
tor deluje komično hote, zavestno, vendar v osnovi ni komičen. Aleksander
Valič je to potezo svojega junaka tenkočutno opazil in tudi izrazito inter-
pretiral. Tako je ustvaril svoji kreaciji zanesljivo hrbtenico, in če je kje
zasukal lik, ki ga je upodabljal, bolj рк> svoje, kakor po Ramoeujevsko, si
je to privoščil brez škode za osnovno vernost, še več, to je interpretirani lik
le poživilo. K nedvomni pomembnosti njegove igralske storitve so prispe-
vale tudi bravurozno speljane scene, ki zahtevajo čisto komediantsko
virtuoznost. (V mislih imam mesta, kjer je bilo treba posnemati več oseb
hkrati in kjer je bilo treba imitirati igranje gosli). Predstava je bila okusno
muzikalno opremljena, sveža, atraktivna in pomeni resen uspeh Male
drame.
H koncu naj dodam, da bi bilo vredno hvale, ko bi vodstvo Male drame
spoznalo za »predhodnika današnjega teatra idej« tudi Platonov Simpo-
zion, Lukianove dialoge in mogoče še kako drugo tako delo in ga kaj
kmalu uprizorilo.
204
Tadeusz Rdzewicz - Kartoteka
Ervin Fritz
Mala drama
Opraviti imamo z izrazito avantgardističnim delom poljskega pesnika,
ki z radikalnim ukinjanjem bistvenih zakonov dramaturgije išče »nove
oblikovalske možnosti«, tava za »globljo resnico današnjega sveta«, odkri-
va »odtujeno podobo sodobnega človeka« in tako naprej. Pri tem se drži
že utrjenih avantgardističnih pisateljskih šablon: z opuščanjem dramskega
konflikta, karakterja, smiselnega dramskega dogajanja uveljavljanja razne
bolj ali manj paradoksalne oblikovalske domislice.
Dramaturška analiza tega teksta ni mogoča, ker se ob količkaj globjem
pogledu v njegovo zgradbo izkaže, da sploh nima zgradbe, to je, da ima
umetniško neustrezno zgradbo. Vsi ti prizori glavnega junaka z raznimi
osebami, ki tako brez zveze padajo v njegov svet, tečejo kot razbrzdan
tok bizarnih asociacij; logika njihove povezanosti je čista licentia poetica,
daleč od vsake jasne problemsko-vsebinske kompozicije. Te osebe ne pred-
stavljajo junakovega objekta, ker junak sam ni smiselna subjektivna sila,
ni zanje smiseln objekt. Zato eno njegovo doživetje ni v nobeni zvezi z
drugim, ga ne pogojuje in ne pripravlja, ni ne njegov vzrok ne posledica,
njegova doživetja se ne px>vezujejo v neko specifično usodo s tako in tako
družbeno in antropološko tipiko, s takšnimi in takšnimi strastmi, moralo
itd. Svet je razkrojen in junak v tem svetu je razkrojen. V osnovi te raz-
krojenosti pa se črta — seveda — avtorjeva ideologija absurda, življenj-
skega nesmisla. Za to absurdno pojmovanje sveta so razlike med posa-
meznimi življenjskimi usodami, hotenji, moralami, nazori itd. nepomemb-
ne, se zabrisujejo in izginjajo. V luči te absurdnosti izgine vsaka logika
dogajanja, meja med zdravim in patološkim razumom ni več vidna, prav
tako ni več meje med realnim in sanjskim, preteklim in sedanjim, živim
in mrtvim, resničnim in neresničnim, sile osebnosti se ražkrojijo in lebdijo
proste druga poleg druge kot fatamorgana, vse človeško ima isto ceno, vse
je brez cene. Vse človeško, vse razumno in smiselno zato izgine.
V teaterskem vidu se kaže ta vizija sveta kot dolgčas. Razblinjeni svet
razblinjenega Rózewiczevega junaka ni sposoben ustvariti pri gledalcu no-
205
benega interesa, nobene čustvene resonance, nobenega zanimanja za juna-
kovo usodo, ker te usode kot sklenjenega vsebinsko problemskega dogaja-
nja sploh ni.
Dejstvo, da je to delo prišlo na repertoar Male drame, govori o tem,
da sta vodstvo gledališča in režiser nasedla pitoresknosti teksta, misleč,
da bo iz tega mogoče ustvariti teatralno živo predstavo. In tako se je reži-
ser Žarko Petan potrudil oživiti to pitiresknost z vso svojo nadarjenostjo
za drobne domislice. Tudi Tone Slodnjak, ki je igral glavnega junaka, se
je potrudil čim vemeje podati njegov čudaški lik. Lepo je ujel njegovo
naveličanost, jezljivost, halucinantnost ter vse ostale odtenke in ni mogoče
reči, da njegova igra ni bila skrbno naštudirana in inteligentna. Prav
tako prizadevno in s fantazijo so igrali ostali igralci, zlasti Jože Zupan kot
Striče4c, Mila Kačičeva kot Debela ženska in Marija Benkova kot Tajnica.
Vendar je bil ves trud zaman: nobene nenavadne osebe, odnosi, domislice,
presenetljivi obrati, menjave, prehodi itd. niso mogli nadomestiti živega
človeškega interesa, ki je v delu manjkal.
206
Dominik Smole - Veseloigra v temnem
Ervin Fritz
Študentovsko aktuxilno gledališče
Iz simbolične ropotarnice v novi Smoletovi igri zaudarja stari, znani
slovenski provincialni dolgčas, postanost, brezperspektivnost, majhne raz-
mere, skratka naš nepomembni, vsakdanji vsakdan. Toda Dominiku Smo-
letu ne pade na um, da bi oblikoval te razmer kot so: kot družbeni, zgo-
dovinski, socialni, slovenski, ljubljanski fenomen, kot obliko malomeščan-
stva v socializmu. Nasprotno: od vsega bogastva pojavnosti tega sveta
abstrahira vsa družbena, razredna, osebna, značajska, moralna, psihološka
določila, vso družbeno in človeško tipičnost. Tako dobi izpraznjen svet,
abstrakcijo sveta, ki jo določa okostenel, rutiniran, ubijajoč red, v katerem
ni prostora za polnokrvno življenje in velikopoteznejše delovanje. To ob-
čutje, to tezo okostenelega avtomatiziranega sveta potem dokazuje z dram-
skim dejanjem. Avtomatizem sveta ponazarja življenje v nekem imagi-
narnem gostinskem lokalu, kjer se vse dogaja po že zdavnaj utrjenem
redu, kjer ima vsaka oseba svoj točno določen vsakdanji opravek, kjer se
ne dogaja nič nepredvidenega in novega. Gostilničar ima svoj lokal, du-
hovnik svoj brevir, izletnik ima izlete, gostilničarka ima težave z gostil-
ničarjem, inšpektor v pokoju goji mačko, dekle pomaga ponoči potrebnim.
Vse njihovo življenje je zunaj časa in prostora, v simbolični puščavi, brez
konkretnih družbenih in človeških določil. Na oder so postavljeni zato,
da s svojim življenjem manifestirajo tezo o avtomatiziranem redu sveta.
Kot taki se obnašajo kot popolni avtomati: za vsako situacijo imajo dolo-
čeno besedo, določeno kretnjo, določeno reakcijo. Ker pa so situacije sim-
bolne in torej skrajno poenostavljene je tudi ta reakcija skrajno enostavna.
Komika je v tem, da se situacije in reakcije stalno, mehanično ponavljajo.
Šibek umetniški rezultat te igre ustreza načinu, kako si je avtor
Antigone v njej poenostavil in olajšal težave pri oblikovanju nepoetične
strani slovenskega življenja. Njegove simbolne osebe v simbolnih okoli-
ščinah, v docela imaginarnem simbolnem svetu, so po svojih določilih
207
tako revne, tako suhotne in mršave, mehanika njihovih odnosov je tako
poenostavljena, njihova realna družbena določila tako spretno izrinjena,
da resnično čisto nič ne vznemirjajo. Ce to delo primerjamo z Grumovo
Gogo, ki je nastala iz podobnih p>obud in ima podobno miljejsko osnovo, se
izkaže v primeri z njim naravnost šekspirsko polnokrvna in konkretna.
Zato podoba sveta Smoletove Veseloigre v temnem priča le o tem, da se
je avtor odrekel dejanskemu spopadu s človeško problematiko te naše žive
in konkretne družbe, da se je podal v puščavo simbolizma, stran od sveta.
Tudi odrska realizacija igre v Studentovskem aktualnem gledališču,
ki jo je vodil režiser Dušan Jovanovič, ni bila dosti vznemirljiva. Majhne
režijske in igralske možnosti samega teksta je še zmanjšala zasedba neka-
terih mlajših igralcev, ki jim je bilo sodelovanje pri tej predstavi prva
večja gledališka vloga. Izmed igralcev je treba omeniti Borisa Juha kot
Tujca zaradi kultivirane govorice in Braneta Ivanca kot Inšpektorja zaradi
realistične interpretacije te še najmanj simbolično okleščene figure v igri.
208
OBVESTILO
V februarju je potekla mandatna
doba uredniškemu odboru, ki je lani
urejal revijo. Ker novi uredniški odbor
še ni izvoljen, izdajamo letošnjo prvo
— dvojno — številko iz gradiva, kakor
ga je po običajnem postopku uredilo
staro uredništvo.