Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 25. septembra 1997 -.V številka 32 A letnik 56 PROTESTNI SHOD LJUBLJANA ’97 - ZA BOLJŠI JUTRI Janez Drnovšek, predsednik vlade, jeAl-erta Vodovnika, predsednika SKE1, sprejel 'ja pogovor dva dni pred protestnim shodom. z sporočil za javnost, dali sta jih obe stra-ni'J? jasno le, da nekoliko pozna poteza dobre v°ljepredsednika vlade SKEl ni odvrnila od naartovanega shoda. Janez Podobnik, predsednik državnega zbo-ra, Pa j e pred shodom zavrtel telefon Dušana er,ioliča. Dejal mu je ( verjetno ni bil poučen 0 samostojnosti SKEl), da je pripravljen sprejeti delegacijo ZSSS, ki bi mu razložila, m kaj gre. Sprva je bilo videti, da pogovora ne bo, nekoliko kasneje pa so Vodovnik, emolič in še nekateri le odšli v kabinet pre-sednika državnega zbora. Dogovorili so se, n se bodo o vseh zakonih, ki urejajo ali spre-ojnjajo položaj zaposlenih, posvetovali pred ravnavo v državnem zboru. Zahteve protestnega shoda SKEl, poslane vladi, parlamentu, gospodarski zbornici in združenju delodajalcev: - vlada in ministri naj se s skupno izjavo ali pismom o nameri zavežejo za izvajanje strategije povečevanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, - podjetja je treba ohraniti in prenehati odpuščati delavce, - banke naj bodo soodgovorne za dokapitalizacijo podjetij, - panožno kolektivno pogodbo je treba dosledno izvajati; za njeno obrambo bo SKEl uporabil vsa sredstva sindikalnega boja, - vlada in parlament naj vodita takšno lastninjenje družb, da bodo delavci lahko delničarji, - parlament ne sme sprejemati zakonodaje, ki ureja ali spreminja socialno varnost delavcev in njihovih družin, brez soglasja eko-nomsko-socialnega sveta. Za uresničenje teh zahtev bo SKEl skupaj s sin-dikati, združenimi v ZSSS, uporabil vsa sredstva sindikalnega boja. Pozdrav direktorjem Prav na koncu svojega sklepnega govora je Vodovnik predlagal udeležencem, naj po vrnitvi pozdravijo direktorje, ki so aktivno sodelovali pri preprečevanju udeležbe delavcev na shodu. Dodal je še, da so tudi oni delavci, ki bodo SKEl mogoče drugič prosili za pomoč. TAM NAJ BI PRODALI KOT CELOTO? °dbor Tama je na začetku tega tedna soglasno odstotkov terjatev) in Nova Kreditna banka Maribor (10 Mi rrdI°S stečaJnega upravitelja delniške družbe Tam odstotkov terjatev). Član 3 da bi Podjetje začeli prodajati po delih. Po mnenju članov upniškega odbora bi s prodajoTama f' upniškega odbora, ki ga vodi predsednik Tamove po delih lahko ogrozili poslovanje 13 družb, ki so v lasti Predi SKEI Drag0 Gajzer’50 stečajnemu upravitelju Slovenske razvojne družbe. Omenjene družbe, v katerih hain ■ ^ na^ prernozenje nekdanjega Tama poskuša prodati delavečkot 1300 delavcev, imajo odTama v stečaju namreč Predi? kot.cel0!?-Do kdaj bo lahko stečajni upravitelj ta v najemu proizvodne in poslovne prostore. Člani upniškega Tama 8 pnPravd’ še ni zn.an°. saj premično premoženje odbora pričakujejo, da se bo v iskanje kupca za Tam in v stečaju se ni ocenjeno. iskanje strateškega partnetja za nove družbe aktivno vključila 270 P1iemicn° Prernozenje Tama je v celoti ocenjeno na država. rni ijonov mark. ^ Vse kaže, daje (raz)prodaja Tama za nekaj časa zau- in nnci ^Pf61™.^0 premoženje Tama poleg proizvodnih stavljena ali vsaj preložena. Tako se je zlasti državi, pa hektn •0vnib obJektov in drugih stavb sodi tudi okoli 100 tudi vsem drugim, ki so odgovorni za razmere v našem 'Požen07 meTga zern*j'sča.Tilko veliko nepremičnopre- gospodarstvu, ponudila Še ena priložnost, da najdejo kupca stečiinJe V ceIotl se m doslej prodajalo še v nobenem za celoten Tam in tako prispevajo k rešitvi tistega, kar se Sicpr6111 postoP.kV v sloveniji. še da rešiti. Če kupca za celoten Tam ne bo, pa bo treba 'Piliinn Pa S° ?pmkl v stečaJnern postopku prijavili za 785 njegovo premoženje razprodati po delih (po vsej verjet-Ptednn °v.™ark terJatev, od tega skoraj 300 milijonov mark nosti pod ceno) - to pa bi ogrozilo tudi delovna mesta v teriat' :nT terJatev- Največji upniki so država (54 odstotkov novih družbah, ki poslujejo na lokaciji Tama. delavci (20 odstotkov terjatev), SKB banka (13 r k. ZAHTEVE ZA KOLEKTIVNO POGODBO PODPIRA VEČINA TEKSTILCEV IN USNJARJEV Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je zaradi odpovedi delodajalcev ostal brez kolektivne pogodbe za svoje dejavnosti. Ker so v sindikatu prepričani, da brez pogodbe ne morejo biti, so se odločili z vsemi sredstvi pritisniti na delodajalce, da bi sedli za pogajalsko mizo. Da bi podkrepili svoje zahteve za novo kolektivno pogodbo, seje vodstvo sindikata obrnilo na članstvo, naj mu s podpisi izrazi svojo podporo pri zahtevi za kolektivno pogodbo. Kot je povedala sekretarka sindikata Branka Novak, so že dobili podpise 22.996 zaposlenih, torej več kot polovice. Računajo, da jih bodo dobili še nekaj tisoč. To daje sindikalnemu vodstvu mandat, da se za kolektivno pogodbo bojuje z vsemi sredstvi, tudi s stavko, je dodal predsednik sindikata Tone Rozman. Za začetek bodo partnerje iz združenja GZS pozvali, naj veljavnost odpovedanih pogodb podaljšajo do konca novembra. Kot poročamo v Zaupniku, je združenje pri GZS izrazilo pripravljenost za začetek pogajanj. & CENE BODO RAZ L/ I Tr, republike v Ljubljani so to sredo dodobra napolnili elani SKEI in drugih v dejal Sabadin. Pri tem pa pozabljajo, da imamo pri nas vzhodnoevropske cene. Tako ne gre naprej, ljudje. To smo vam prišli povedat, je sklenil Sabadin. bil sporazum s tujim partnerjem že podpisan, pa so se po besedah Marjana Pirca našli dušebrižniki, med njimi tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ki razglašajo, da mora Litostroj ostati slovenski. To si, kakor je dejal Pirc, iskreno želijo tudi delavci, vendar tuji kupec zagotavlja, da bo ohranil v Litostroju 1200 delovnih mest, medtem ko bi po eni od slovenskih variant ostalo v podjetju zaposlenih samo nekaj več kot 200 delavcev. Poleg tega pa delavci domačim predlogom za rešitev Listotroja ne zaupajo, saj so jih pripravili kvazistrokovnjaki in menedžerji, ki so nekoč delali v podjetju, nato pa pred naraščajočimi težavami pobegnili v druga Albert Vodovnik: NAMESTO DA BI V VLADI DRŽALI BESEDO, SO NAS TRIKRAT ŠOKIRALI Za protestni shod smo se odločili že junija, od njega smo odstopili le zato, ker nam je bilo pri predsedniku vlade rečeno, da problemov ni treba reševati na takšen način. Predsednik vlade in najodgovornejši ministri so takrat skupaj z nami ugotavljali, da ni razlogov, da bi delavce še naprej odpuščali. Soglašali so tudi, daje čas za ponovno oživljanje gospodarstva in obrnitev trendov na področju zaposlovanja. Takoj potem pa šok! Stečaj Zlatarne Celje, Ferralita, Novih Vozil, Jeklolivarne, Plamena... Gospodje v vladi torej ne držijo besede. Po nekaterih ocenah čaka stečaj še 500 olastninjenih firm. Med njimi je tudi Litostroj. Potem še drugi šok! Do konca leta mora Slovenija končati tranzicijo - torej: znižati plače, zmanjšati pravice iz zdravstvenega varstva, ugodnosti upokojencem, itd. Vse to le zato, da bi prišli do nove slovenske buržoazije in domačih kapitalistov, drugače bi dobili tuje. In še tretji šok! Na mojo mizo je prišel dopis predsednika uprave Slovenskih železarn, daje zaradi sanacije treba suspendirati kolektivno pogodbo dejavnosti in uporabljati splošno. Hkrati pa ugotavljamo, da nihče ne ve, kje je denar, namenjen sanaciji in modernizaciji slovenske industrije. Politiko izčrpavanja delavstva moramo prekiniti tudi s pomočjo vlade in parlamenta. Če nam to ne uspe, bomo zlomljeni mi delavci. Tu naTrgu republike zborujemo, da bi nas slišali obe instituciji - parlament in vlada. Tu smo tudi zaradi delodajalcev in gospodarske zbornice, ki nosijo svoj del odgovornosti za neuresničene tehnološke spremembe v industriji, od katerih imamo le presežne delavce in visoko brezposelnost. Pozivam slovensko tehnično inteligenco, naj se izkaže i n začne pripravljati programe. Če molči, namreč podpira le politično strankarsko spletkarjenje, zaradi katerega vedno bolj zaostajamo za razvitim svetom. SKEI se zavzema za ponovno uveljavitev znanja in dela, saj bomo od tega tudi lahko živeli. Nato je politike in državne funkcionarje opozoril, naj si nikar ne domišljajo, da so tukaj sami in da so dolžni skrbeti samo zase. V tej deželi je tudi veliko delavcev, upokojencev, mladih in drugih ljudi, ki so jim s svojo politiko prav tako dolžni zagotoviti človeka vredno žiljenje. Če tega ne bodo doumeli, si bodo morali prizadeti sami vzeti tisto, kar jim pripada. Janez Jakša je prav tako opozoril, da Slovenijo hromijo strankarska nasprotja in nenehni prepiri. Politiki in oblastniki, zavedajte se, da ste ljudstvo razočarali, je vzkliknil Jakša. Opozoril jih je, da imajo še čas, da se popravijo in začnejo uresničevati svoje predvolilne obljube. Vendar časa ni več dosti, saj delavcem zu-manjkuje potrpljenja. Marjan Pirc: Delavci Litostroja potrebujemo delovna mesta, dušebrižnikov ! VZHODNOEVROPSKE PLAČE IN ZAHODNOEVROPSKE CENE Udeležence protestnega shoda je v imenu članov Skei in drugih delavcev Primorske pozdravil Iztok Sabadin. Dejal je, da imajo kovinarji na Primorskem veliko grenkih izkušenj, saj je bilTomos tako rekoč prvo slovensko podjetje. Iztok Sabadin: Tako ne gre naprejy ljudje! podjetja. Sedaj, ko so spravili v stečaj Riko iz Ribnice, Emo iz Celja in še nekatera druga podjetja, pa bi po besedah Marjana Pirca radi zopet solili pamet delavcem Litostroja. Marjan Pirc seje zavzel za dolgoročno rešitev Litostroja na ta način, da bo v podjetju ohranjenih od 1200 do 1500 delovnih mest. Ob tem je izrazil prepričanje, da slovenski dušebrižniki tega niso sposobni storiti - če pa so, naj pridejo svoje predloge pojasnit delavcem v podjetje. Pireje med drugim odgovoril tudi na nekatere pikre pripombe delodajalcev, češ da so udeleženci protestnega shoda za udeležbo dobili plačilo, ker jim je Skei zagotovil skromno malico. Tudi direktorji dobijo dnevnice, ko gredo na pot, je rekel Pirc. Vendar obstaja velika razlika med direktorskimi dnevnicami in prispevkom Skei za malico: direktorji si delijo skupni oziroma delavski denar, delavci pa so si ga zaslužili sami in ga tudi sami zbrali s plačevanjem članarine. DELAVCEM ZMANJKUJE POTRPLJENJA Na jugu države, torej na dolenjskem in belokranjskem, je Skei močan, je dejal Janez Jakša. Tokrat smo prišli v Ljubljano s transparenti, na katerih piše, kaj terjamo, naslednjič pa bomo prišli po svoj delež, je nadaljeval. Skei je skupaj z ZSSS dokazal, da je dobro organiziran, močan in enoten v boju za delavske pravice. V LITOSTROJU JE TREBA OHRANITI OD 1200 DO 1500 DELOVNIH MEST O Litostroju se veliko piše, je dejal Marjan Pirc iz Litostroja in poudaril, da delavce živo zanima, kakšna bo njihova usoda. Vladaje poslala v Litostroj predsednika uprave, ki je pripravil sanacijski program in našel tujega kupca ter f strateškega partnerja. Le-ta je pripravljen vložiti v nakup dela Litostroja 40 milijonov mark in ohraniti obstoječe število delovnih mest. Ko je Janez Jakša: Politiki, zavedajte se, da ste ljudi razočarali! Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • V. d. odgovornega urednika Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana •_____,___,____,___________________ ________„______.........._ Franček Kavčič, tel. 13^16-163 • Naročnina 13-10-033, int.272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun ki je moralo v stečaj že v času nekdanje Jugo-slavije.Tudi v samostojni Sloveniji se delavcem ne godi nič boljše, je dejal Sabadin. Po njegovih besedah so se udeleženci protestnega shoda zbrali na Trgu Republike v Ljubljani zlasti zaradi dveh stvari: delodajalcem in oblastnikom so hoteli dokazati, daje v Sloveniji še veliko kovinarjev in da so enotni v boju za svoje pravice, prav tako pa so želeli oblastnikom sporočiti, da ne bodo popustili v boju za ohranjanje pravic, kijih delavcem dajejo zakoni in kolektivne pogodbe. Delodajalci pravijo, da imamo glede na dru- Branko Medik: Verjemite, če se za svoje pravice ne bomo boru slabše! iti 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCR d. d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ge države v tranziciji prevelike plače, je ogorčeno dtem ko v podjetjih nimajo dovolj sredstev ^ za repromaterial in surovine, da o plačah111 0-govorimo. Delavci bi radi delali, vendar rejo. Zakaj država ne ukrene kaj, da bi omog ^ industriji in celotnemu gospodarstvu nov p se je vprašal Medik. ■ vci Delodajalci in oblastniki želijo, da bi de CE SE DELAVCI ZA SVOJE PRAVICE NE BODO BORILI, BO ŠE SLABŠE V imenu podravskih delavcev, brezposelnih in upokojencev je udeležence shoda pozdravil Branko Medik. Dejal je, daje gospodarstvo, ša zlasti pa kovinska in elektropredelovalna industrija na Štajerskem v razsulu, delavci pa so oropani dostojanstva, saj mnogi ne morejo več živeti človeka vredno življenje. V Podravju je po Medikovih besedah že blizu 33.000 brezposelnih, jih bo pa še več, saj je veliko podjetij tik pred stečajem. To se ne sme zgoditi, jo bil odločen Medik- P ti E P o Medik je dajal, da bi se moral zamisliti vsak delavec, ki se ni udeležil protestnega shoda Skei naTrgu republike v Ljubljani, če je za to imel možnost. Če se delavci za svoje pravice ne bomo borili, bo v tej deželi, verjemite, še veliko slabše, je poudaril Medik- Medik je prav tako opozoril, da želi vlada z novo zakonodajo zmanjšati pravice delavcev, še zlasti nezaposlenih, čemuf se morajo sindikati, postaviti po robu-Tudi banke ima)0 veliko denarja. 1130' ra Š m D je< tlel Ml Poi 't r ter BO RES HUDIČ 0 I iti '5“ Za t0pl<> vo^° 'n kruh. Tako ne more teh zgradbah odločali o narodovi usodi, sedaj pa ^ ' N Cf naprej,Je vzkliknil Medik. se jih sramuje, saj sprejemajo takšne odločitve, 5' „0^at,0 se Je vprašal, zakaj morajo delavci v daje v Sloveniji že 200 000 delovnih mest manj i nlačV>aar!!VU vcasih cel° ve.č mesecev čakati na kot pred leti. Delavce je pozval, naj storijo vse, tu in h ™Ktem k° zaP°^eni v državnem apara- da bodo v parlamentu in vladi zopet sedeli Iju- i TVSn ■ em "Vgradnji teh problemov nimajo. dje, na katere bodo ljudje lahko ponosni, avni aparat se širi, medtem ko v industrijskih I obrSlntS^rUvli"1' “ n0rma"'° BREME TRANZICIJE SO h n SedanjiraJere bodo“oMedikovih besedah PREVALILI NA RAMENA j| pripeljale tudi do globljih strukturnih sprememb DELAVCEV ned<',VenSki sa-i pod° sedaj politiki, me- Žalostnoje, da moramo danes na nevzdržen položaj t' , “HJ1.In državni f unkcionarji, ki imajo denar, delavcev, brezposelnih in upokojencev pristojne po-li jn ,upi1 delnice od delavcev, ki so svoje delnice novno opozarjati na tak način, je dejal Ladislav Ka- ^ ^g^Pmmoženje prisiljeni prodajati za preživetje. luža, ko je udeležence protestnega shoda pozdra- nt |.0r/edikovih besedah se lahko delavci takšni vil v imenu delavcev iz celjske regije. h^111^1 uPrej° samo z odločnim sindikalnim Samo na celjskem območju je v zadnjih letih 'jem. Zato se ne pustimo oslabiti in razdvoji- propadlo dve tretjini delovnih mest v kovinski in- - Je na koncu pozval Branko Medik. dustiji, prav tako pa je kriza zdesetkala število za- Me« poslenih v tekstilni in lesarski industriji, gradbeništvu UČLAVCI Sl DOSTOJANSTVA in Še nekaterih gospodarskih panogah. NE PUSTIJO VZETI Kalužaje dejal, da so se delavci zavedali dejstva, razv*im dežela^seda? ponna.‘n'^r‘Js 1 Slov^npeun^jučcvanji v Cvro Šturm Še včemffo n, r “f CJ-V1nCeU nal°ge-Nis0 Pa Pri^kovali, da bodo morali vse nosni liudl ki ? ml l?°renJ T -,V r' P°' breme tranzicije nositi na -^oj.h ramenih. Danes pa so m noči obimmi pomen! 0 Z1V JenJc- Vsi tisti, ki so izgubili delo, tega ne morejo razu-pa so mnog, obupam, saj so jim vzel. delo meti; je dejal Kaluža. Nikakor pa tega ne morejo doumeti delavci iz dobrih podjetij, ki so propadla kljub temu, da so Dušan Semolič: PRI OBRAMBI DELAVSKIH PRAVIC NE BOMO POPUSTILI ZA NOBENO CENO Boj SKEIjedel skupnega boja za ohranitev pravic delavcev. V tem moramo uspeti in delodajalcem in državi dokazati, da so meje ravnanja, kijih ne smejo prekoračiti.Te meje moramo postaviiti prav sindikati, kajti želje in apetiti mnogih novih lastnikov so neizmerne. V ZSSS protestiramo, danes SKEI, jutri vsi skupaj, ker se problemi podjetij in države rešujejo le na račun delavcev. Čeprav delavcem jemljejo pravice in napadajo sindikate, govorijo o socialnem miru. Delavcem hočejo vzeti še tisto malo, kar jim je ostalo, da bi po bogastvu prišli v raj že na zemlji. V ZSSS odločno nasprotujemo poskusom delodajalcev, da bi znižali pravice zaposlenih, zapisane v kolektivnih pogodbah. Ali res ne razumejo, da so nekatere od teh pravic, naj gre za kovinarja, tekstilko, trgovko, minimum, ki še ščiti dostojanstvo slovenskih delavcev. Ali mora delavstvo res stavkati, da bi ga vsaj malo poslušali. ZSSS nasprotuje poskusom, da bi skrajšali čas, ko brezposelni prejemajo denarno nadomestilo. Pri zaščiti starejših delavcev ne bomo popuščali. Če država išče denar, naj ga išče pri tistih, ki ga imajo. Naj pomete pred svojim pragom, tam je kaj pometati. imel a dovolj dela, trg in pridne delavce. Na celjskem območju so takšna podjetja uničila nesposobna vodstva, politiki in oblastniki, država in njen razvojni sklad z zgrešeno poslovno politiko, banke, ki so skrbele samo za svojo sanacijo, ne pa za razvoj gospodarstva, in še bi lahko naštevali. Po Kaluževih besedah so delavci ogromno žrtvovali, da bi rešili posamezna podjetja in ohra-nili delovna mesta. Tako so se odpovedovali plačam po kolektivni pogodbi, pristajali so na Vence// Šturm- i/-,/' ..... zamike pri izplačilu plač in re- • zen so nam delo, dostojanstva si ne pustimo vzeti! gresov in podobno. Vendar pa so delaj’'1'1 m dostojanstvo- Po Sturmovih besedah temve'VSe8ate8an‘SO 'zSubd‘ zaradi lastne krivde, od lori J za1radl neodgovornega dela in slabih 'outev delodajalcev in oblastnikov. VSE MANJ JE DOBRIH POSLANCEV... Vse manj je dobrih poslancev, vse manj poštenih je strank, vse bolj nas v bedo pehajo, nekoč kar dobro, zdaj ubogi že skoraj smo vsi. Šel bom k nadškofu Rodetu, prosil za milosti dar, brat pred ljudstvom in v bogu za življenje nam sredstva bo dal. Drnovšek in Peterle, Podobnik pa Janša zraven je, so potopili nas v govno do dna. Nato predaleč je, Evropa odmika se, kaj bo pa jutri še, nihče ne ve. Vzel bom otroke za roko, ženo povabil s seboj, po širnem vas svetu bom pljuval in čez leta vam pamet solil. Pesem Andreja Šifrerja “Vse manj je dobrih gostiln” v priredbi Francija Žaberla, ki jo je na protestnem shodu SKEI ob izvedbi ansambla Bad law tudi zapel. Ohraniti tovarne in delovna mesta je težka naloga, saj mora delo dajati nekaj več kot plačo za preživetje. To je cilj sindikatov in dosegli ga bomo. Najprej zlepa, če ne pa zgrda. Svobodni sindikati nasprotujemo nekaterim predlogom, s katerimi hočejo reformirati pokojninsko zavarovanje, zlasti podaljšanju delovne dobe za ženske s 35 na 40 let. Kako naj to dobo doseže tekstilka, ki je zaradi nečloveških norm in slabih delovnih razmer zgarana že pri 35 letih. Smo tudi proti podaljšanju starostne dobe s 63 na 65 let. Imamo namreč veliko mladih brezposelnih, ki ne dobijo dela. Nasprotujemo reformi, ki bi namesto medgeneracijske pogodbe uvedla privatne pokojninske sklade. To bi bilo katastrofa za delavce, koristi pa bi imele le banke in vladajoče politične garniture. Država se ne sme odpovedati odgovornosti za socialno varnost upokojencev in vsega prevaliti na posameznike. Zdravje in varna starost ne smeta reči^f^0 energ‘j° posvetili delu? Kaj je mogoče naičlnu’ ki več mesecev ni dobil plače? Kako K V ■ uaJ“lt;cv 111 ooiasiniKOV. a oje mogoče to pojasniti ljudem, ki so svojo ! Po aaJ dovek razume, da mora v zrciih Fetih za&ti prosjačiti aPos|itev in ljubi kruhek, seje vprašal Šturm. I norijeg0-Cm mneniu bi nova delovnopravna zako-omnJ-vc^ 'J-’0 Poslanci sprejeli, delodajalcem mo očala, da bi še bolj “mesarili” med delavci. Zato Jedpln —mcocum meuueiavci.Zxiio cem |avc-c| Pozval, naj stopijo skupaj ter delodajalka- k ^.oblastnikom preprečijo, da bi z njimi počeli. kar ho'SrC^ko Cater’ kije v celoti podprl zahteve anes smo mi z vami, jutri boste vi z nami, iMdislav Kaluža: Če bomo prisiljeni zaplesati zadnji ples - bo hudič! se sporazumov z delodajalci v zvezi s tem držali samo delavci, menedžerji sojih očitno podpisovali s figami v žepu. Medtem pa država gradi svoje vključevanje v Evropo na zmanjševanju pravic delavcev, brezposelnih in sedanjih ter bodočih upokojencev. Na protestnem shodu zadnjič na civiliziran in kulturen način poudarjamo: Gospodje, tako ne gre več naprej, je dejal Kaluža. Po njegovih besedah lahko gremo naprej samo skupaj - tako, da se bremena tranzicije porazdelijo enakopravno in pošteno med vse socialne sloje in med vse državljane. Ladislav Kaluža je vlado, parlament in gospodarsko zbornico pozval k fair play u. Če takšnega fair plcya z njihove strani ne bo, ga ne bo več niti pri sindikatu in delavcih, Udeleženci protestnega shoda so bili enotni: Sindikat v boju za delavske pravice ne sme popustiti. ___ gftfR W Posledice za to pa si morajo obla- diskreditirali Nekalcrfbajoveijetnoirdili,davSkei biti privilegij bogatih in močnih. V modelu reforme pokojninskega zavarovanja, kot ga predlagajo, bi slabši konec potegnili zlasti delavci. Čeprav jim bodo ponujali med in mleko, bodo dobili le revščino in tolažilne besede, da se bodo upokojili po evropsko. Rešitev za vse te in druge probleme je v odpiranju novih delovnih mest. Zlasti mladih je treba zaposliti čimveč. Boljši standard je treba ustvarjati za večino, ne le peščico bogatih. Tovarne je treba tudi posodobiti. Tudi pravno varnost delavcev je treba povečati. To so cilji, ki lahko in morajo združiti slovenske sindikate, delodajalce in državo. Če bomo vse to dosegli, bo življenje postalo prijaznejše za vse. Kolektivne pogodbe, regresi, povračilo potnih a«p»odrr™"sr* ***^***.**p«***&»« t(J^0 pokazal na zJrirthn I J eck° Cater primerjali s plesom Indijančkov pred parlamentom. ter daje bil včasih ponosen nahodi Vi čnv Tu P 0e n*h poklicne izo- azbe. Zato pa rast družbenega Proizvoda na Irskem letno dosega 7 odstotkov, inflacija je od 1-do 2-odstotna, brezposelnost pa , nJ® z ^ Odstotkov zmanjšala na tO do 11 odstotkov. temeljno razvojno vprašanje ' regulacija trga dela k|.To besedah Zdenke Kovač je ,n' Problem prehoda iz indu-Jske v postindustrijsko družbo “u!nik „ M,rito„ Za scd,niemKnz problem brezposelnost, saj bo sčasoma delalo v proizvodnji samo še 20 odstotkov ljudi. Na te razmere bi se morali v Sloveniji že danes začeti pripravljati. Več razpravljavcev je opozorilo, da so pri nas plače tako skromne, da si mnogi delavci izobraževanja preprosto ne morejo privoščiti. Mnogi s plačami komaj preživijo, zato za razmišljanja o prihodnosti nimajo veliko časa. Zato bi morala država v prvi vrsti razbremeniti gospodarstvo.To bi bilo najboljše za razvoj. Novosti na področju delovnopravne zakonodaje V nadaljevanju posveta je direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Zvone Vodovnik spregovoril o novi zakonodaji, zlasti o predlogu zakona o delovnih razmerjih. Opozoril je na nekatere rešitve in dileme, o katerih bodo morali socialni partnerji še temeljito razpravljati v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Po njegovem mnenju bo zakon, ki so ga v strokovnih krogih pripravljali več kot dve leti, sprejet v naslednjem letu. Dileme v zvezi z dualnim sistemom izobraževanja Zelo živahnaje bila tudi razprava o uvajanju dualnega sistema izobraževanja s poudarkom na vlogi socialnih partnerjev pri izgradnji tega sistema. Uvodoma je o tej temi spregovoril direktor Centra jaeeKsssKSssBrKssssi jcludi.aH sosiovaki sprememb vpraSiiUdeiodajaicc, kakousposo- ==c=5SSS£=SS ki mu je pomagal priti do poklica. Helena Perkovič iz Velenja: Mislim, da tvorci dualnega sistema izobraževanja še sami ne vedo natančno, ali se jim bo poskus obnesel ali ne. TK za poklicno izobraževanje profesor Vladimir Tkalec. Povedal je, da so tvorci slovenskega modela strokovnega in poklicnega izobraževanja poleg domačih upoštevali tudi nemške, avstrijske in švicarske izkušnje. Podaril je, da bo poslej poklicno izobraževanje potekalo v okviru socialnega partnerstva: trg in delodajalci bodo določali potrebe po kadrih, sindikati bodo sodelovali pri oblikovanju razvojne strategije na tem področju, Pogovor z dr. Zvonetom Vodovnikom, direktorjem Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani PRIPRAVE ZA NOVI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH SO V STROKOVNIH KROGIH TRAJALE PRECEJ VEČ KOT DVE LETI |1jihVvoSizobmaževanfi^?iTcf , V!j*da b° k“?,“dala v parlamentarno proceduro predlog novega zakona o de- zvezi s tem, tematiki urejanja in varstva pra-*%nje in aktivirani ’ U P° lovnih razmerji. V zvezi s tem smo zastavili nekaj vprašanj direktorju Inštituta ' ' ' ■’ ” • Pasivne oblike pomoči Tud? pn 23 Pr'Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Zvonetu Vodovniku. žanoe |™va zakon dtlavne sekretarke Ts?o“e' »"“J vei! kM '«'• Opravljene so bile rJ“»n“P°m' rei:t'c 12 '“t"112»k”odid- - ■ |JUMlllUUSlIlJMCUUrUZOO eguhranju trga dela. Če so de-lu preveč zaščiteni, se težje in °hhi°zadoc*atno izobraževanje ap^sposablj^ ter so se manj z,v -Jen‘ so°čati z novimi iz-Si;? 7aZVitih državah upo- ^jajo sredstva za brezposelne za Zvone Vodovnik Delavska enotnost: Kako je bil osnutek zakona sprejet v dosedanjih razpravah in v strokovnih krogih? Ali mu v kakšni stroki izrecno u*^avne sekretarke v Slove 1 J ^piavijcnc so one J skriva v sivi ekonomiji več ko"t temelj“e ana'IZe mednarodnih konvencij, jb-OOO delovnih mest. Zato bo treba Pr,Poroci1 m dokumentov Sveta Evrope ter krogih? Alimu v kakšni stroki izrecno Povečati inšpekcijski nadzor naH PredPlS0V v Evropski zvezi. Prav tako so bile nasprotujejo? giliP 'ia se število delovnih mest v?^0’ ^ V raZpravo v ekonomsko-socialni svet ter pri vseh velikih spremembah. "joh mdastrijskih sistemih zrna- lie J. u uciuvnui laZaincijni, m jc uii ..azyi, državah kažejo, dan v razpravo v ekonomsko-socialni svet ter I oo dclovnih mest v ve- v strokovne kroge. Pjšuie UStrjj^kib sistemih zma- Delavska enotnost: Ali bodo po novem Povpv • oralih podjetjih pa hitro slovenskem zakonu delovna razmerja pri nas k tuje. Pri tem pa ima pomem- urejena zelo podobno kot v kateri od evropskih * stopnja izobraženosti ^ pri vseh velikih spremembah. Delavska enotnost: V razpravi o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih bo med socialnimi partnerji prav gotovo prišlo do razhajanj. Na katera vprašanja bi morali biti v Sloveniji. J novem zakonu ni bilo mogoče v celoti po- nega razmerja za določen čas, problematiki vzeti kakšnega tujega modela. Zakon upošteva zaposlitve in odpovedi ter enakopravnosti v vic delavcev ter problematiki zagotavljanja izvajanja predpisov in nadzoru. Delavska enotnost: Novi zakon bo lahko v praksi zaživel samo, če bodo inšpekcije, sodišča in drugi državni organi sposobni učinkovito uresničevati naloge, ki jim jih bo zaupal zakon. Vodovnik: Zakon zahteva okrepljeno usposabljanje in aktivnost organov nadzora in mehanizmov za usklajevanje interesov med strankami pogodbe o zaposlitvi ter sodišč. Delavska enotnost: Ali bodo vsi omenjeni zmogli svoje naloge, še posebej, če se spomnimo, kakšni zaostanki so danes v delu pravosodnih organov? Vodovnik: Glede na zahtevnost nove naloge potrebujejo vsi omenjeni organi zlasti angažirano in sistematično pripravo, morali pa se bodo tudi organizacijsko prilagoditi in usposobiti. Delavska enotnost: Kdaj bo po vaši presoji Slovenija dobila novi zakon o delovnih razmerjih? Vodovnik: Računamo, da bo sprejet naslednje leto. Več kot od stroke paje to odvisno od politike. p k država pa bo preko pristojnih ministrstev določala standarde in skrbela za ustrezen razvoj in delovanje šolskega sistema. Spregovoril je tudi o pomembnih nalogah strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, ki bo kot naj višji organ sprejemal programe. Tkalec je podrobno spregovoril tudi o dualnem sistemu in poudaril, da bodo vajenci 44 odstotkov učne dobe preživeli v šoli, 56 pa pri praktičnem usposabljanju. Po Tkalčevem uvodu seje razvnela živahna razprava. Delavci pri samostojnih podjetnikih in podjetniki so zlasti opozarjali na številna odprta vprašanja v zvezi z dualnim sistemom izobraževanja. Kako in kdo bo določal potrebe po kadri h? Ali so učitelji pripravljeni na uvedbo dualnega sistema?Ali nagrade vajencem in stroški zanjihovo pokojninsko zavarovanje ne bodo tako obremenili delodajalcev, da bodo izgubili interes za podpisovanje učnih pogodb z vajenci? Zakaj med mladimi ni interesa za poklicno izobraževanje? Ali bodo morale posamezne šole zaradi uvedbe dualnega sistema v stečaj? Takšnih in podobnih vprašanj je bilo še veliko. Slovenija je že bila v Evropi Na koncu posveta so udeleženci prisluhnili še kustosu ljubljanske Narodne galerije Ferdinandu Šer-belju. Pripravil je izredno zanimivo predavanje o slovenskih slikarjih v prvi polovici 19. stoletja (Francu Kavčiču, Matevžu Langusu, Jožefu Tomincu, Mihaelu Stroju, Mariji Auersperg in drugih) in ga popestril z diapozitivi iz Narodne galerije. Po predavanju so si bili udeleženci edini, daje bilo to najbolj spodbudno predavanje na posvetu, saj je govorilo o starih mojstrih in vrednotah, ki jih je v sodobnem svetu čedalje težje najti.Takrat je bila Slovenija zaradi njihove profesionalne odličnosti in umetniške izpovedne moči sestavni del razvite Evrope. sindikalni 25. septembra 1997 Sindikalna lista Prvi del september 1997 Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) Kilometrina (od 5. 9.1997 dalje) Ločeno življenje 3.500.00 1.750.00 1.218.00 30,75 51.098,00 Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec Regres za prehrano a. po veljavni KP dejavnosti 12.774,00 b. po SKPGD (na delovni dan) 500,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade a. po veljavnih KP dejavnosti (skupna delovna doba) - - za 10 let - za 20 let - za 30 let b. po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Odpravnina pri upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči a. po objavljenih KP dejavnosti b. po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 4. Minimalna plača 5. Zajamčena plača Regres za letni dopust -najmanj - največ 40.786.00 61.180.00 81.573,00 40.978.00 71.967.00 95.956.00 277.912,00 81.573.00 83.374.00 41.687,00 59.150.00 35.173.00 102.000,00 127.746.00 KAJ DELAJO SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Koristna izmenjava izkušenj Prejšnji teden seje v Strugi v Makedoniji končal tretji in s tem zaključni del seminarja za sindikalne zaupnike, ki gaje s pomočjo Fondacije Olafa Palmeja in sindikata Metali Svenska iz Švedske organiziral SKEI Slovenije. Poleg domačih so se ga udeležili tudi zaupniki Sindikata kovinarjev Hrvaške. Prvi del seminarja je potekal od 11. do 13. decembra lani na Bledu; njegove teme so bile kolektivne pogodbe, pogajanja in tripartizem. Drugi del seminarja je bil od 22. do 24. aprila letos v Stubiških toplicah na Hrvaškem; tema je bila organiziranost in delovanje sindikatov, sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij, privatizacijski postopki in lastninjenje v teh treh državah, mednarodno sindikalno sodelovanje in vključevanje v Evropsko unijo. TEME IN DILEME - Ivica Jakopčevič (Hrvaška), Aleksa Kiprovski (Makedonija) in Albert Vodovnik (Slovenija) na zaključnem seminarju v Strugi. Tretji, zaključni del seminarja je potekal od 16. do 18. t. m. v Makedoniji. Poudarek je bil na pravni in dejanski zaščiti sindikalnih zaupnikov. Ugotovljeno je bilo, da sicer obstajajo pravne možnosti varstva sindikalnih zaupnikov, vendar se v praksi žal pogosto dogaja, da sindikalni zaupniki, če pride do stečaja, ne dobijo več zaposlitve. Med sprejetimi zaključki seminarja je tudi ta, daje take oblike mednarodnega sodelovanja potrebno nadaljevati. Izmenjava izkušenj lahko prepreči ponavljanje napak, ki se prenašajo iz države v državo in omogoči pravočasno pripravljenost sindikatov. Udeleženci so se strinjali, da so bili izbrani način organiziranja in vodenja seminarjev ter njihova vsebina učinkovitejši od klasičnih seminarjev v preteklih letih, ko so nam predavali kolegi iz zahodnih držav in nam razlagali in svetovali postopke, ki smo jih pri nas že uporabljali, a tudi že opustili (zaradi različnih vzrokov). Vladimir Bizovičar, sekretar Sindikat poklicnih gasilcev Obilo zanimivega in tehtnega branja im ni| |mt| mili "H |i»i{ ni||t nmiiii HUD BOJ ZA VSAK ČLEN Kpoi ipog tobra. Tedaj pa naj bi se)i02s odločili, kako bodo sodelovi0 na zboru gostinsko-turistici1 tra| delavcev 23. oktobra v Čat£ Ted Brezpravja ne bo: v torek, 30. t. m., bosta za to pristojna partnerja podpisala aneks, s katerim bosta veljavnost kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma podaljšala do konca leta! To je gotovo najpomembnejša vest z 20., izredne seje predsedstva Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki je bila včeraj (sreda) v Ljubljani. Druge informacije niso bile tako spodbudne. Kot je v poročilu o poteku pogajanj za prenovo panožne kolektivne pogodbe povedal sekretar Ivan Jurše, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije sicer brani »stare« položaje in se ozira celo k novim pridobitvam, vendar se »fronta« nikakor ne premakne z mrtve točke, ker se nasprotna stran čvrsto drži določil splošne kolektivne pogodbe, hkrati pa se izogiba razpravam o vseh tistih načelih, ki naj bi jih v prihodnje urejal novi zakon o delovnih razmerjih. Tako je po petih sestankih pogajalskih skupin ostalo »odprtih« še precej členov, povsem pa se je »zalomilo« pri tistih, ki urejajo delovni čas in vse v zvezi z njim (odmori, delitve, dodatni prosti dnevi, dopusti itd.). »Vsa vsebinska vprašanja so, skratka, še odprta, tendenca partnerjev pa gre v smer, ki naj bi znižala raven priborjenih pravic delavcev,« je menil Stane Konrad in izrazil upanje, da na ključnih položajih v slovenskem gostinstvu in turizmu ni veliko takih ljudi, kot se jih je zbralo v pogajalski skupini Ker na tej seji še niso mo- ~ »normalni« udeleže a gli vedeti, kako bodo prihodnji ^ot protestniki. Vseka torek tekla pogajanja za pre- t*0 0 lcm tekla beseda tud1 s0cj novo kolektivne pogodbe deja- 6. srečanju Sindikata delavd pot vnosti gostinstva in turizma, gostinstva in turizma Sloveflfcod so člani predsedstva sklenili, 21. oktobra v Novi Gorica da se bodo spet sestali 9. ok- 1 ha r Končno z mrtve točke?& Člani predsedstva Sindikata gostinstva in turizma partnerjev. »Vendar se ne smemo pustiti izigrati. Zato predlagam, da se čim prej dogovorimo za sklic izredne konference Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in začnemo stopnjevati pritisk. Z vsemi temi aktivnostmi pa hkrati seznanimo tudi vse mednarodne sindikalne organizacije, v katere smo včlanjeni.« tza Upravni odbor Združenja za tekstilno, oblačilno i1 ii Q usnjarskopredelovalno industrijo pri Gospodarski zbornic lanj Slovenije je v torek opoldne po telefaksu seznanil SiG"^0 ;odt dikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Sl*1 t0rj venije s tema d verna sklepoma (navajamo): i tr( 1. Upravni odbor pooblašča komisijo za kolektive'1 leni pogodbo dejavnosti, da pripravi predlog kolektivne Vff ^ godbe dejavnosti in da prične pogajanja s Sindikate^1 ^ tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije SIovenijlf(.M o kolektivni pogodbi dejavnosti. om 2. Komisija ima mandat za pogajanje za ureditev zad£'|n z ki so specifičnost za tekstUno, oblačilno in usnjarske am Slovenije se je kajpak nemudoma odzval »Glede Jh, dejstvo, da smo zaposleni v obeh panogah dejavno«1 vo trenutno brez kolektivne pogodbe,« so brzojavili ^ zbornico, »predlagamo, da se obe pogajalski sktfP^T srečata v torek, 30. t. m., ob 11. uri v prostorih Do^nu, sindikatov.« ;(etn Pritisk sindikata je očitno zalegel... N- jr0v Pogovor s predsednikom Neodvisnega sindikata Slovenije Rastkom Plohl®1 'teti ijei Wce' 4od V OSPREDJU PRIZADEVANJA ZA DELAVSKO DELNIČARSTVA 'nia 'Žb( ža< trn ^ si V času dopustov so v Neodvisnem sindikatu Slovenije, sedež ima na Ptuju, izpoponili svojo organiziranost. Poleg predsedstva, kije delovalo že doslej, so oblikovali še svet in izpeljali še nekaj organizacijskih sprememb, ki bodo povečale učinkovitost delovanja sindikata. O delu in nalogah omenjenega sindikata, ki združuje okoli osem tisoč članov, smo se pogovorjali z njegovim predsednikom Rastkom Plohlom. povečala učinkovitosti vseh državnih uradnikov tudi na nižjih ravneh, nam še tako dobra zakonodaja ne bo veliko pomagala. Dejansko so ministri in celotna vlada v očeh volivcev videti prav smešni, saj govorijo eno, življenje pa teče drugače, ker se nižji uradniki požvižgajo na zakone in navodila svojci Vsem sindikalnim zaupnikom smo poslali septembrsko, 5. številko Biltena. V njem objavljamo več zanimivih informacij in gradiv, pomembnih za dobro sindikalno delo, med drugim tabelo izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi za gasilsko dejavnost, poročila o pogovorih z ministrom za obrambo Turnškom in ministrom za lokalno samoupravo Grafenauerjem ter pismo vodstva javnih zavodov vladi o problematiki financiranja poklicnega gasilstva. Prav to in opravljena analiza uprave za zaščito in reševanje na ministrstvu za obrambo bo glavna tema na naši prvi seji sveta sindikata poklicnih gasilcev. V analizi je tudi nekaj kritičnih ocen stanja v gasilstvu, predvsem glede slabe izobrazbene strukture, pa tudi ugotovitev, daje v večini zavodov, upoštevaje možna sredstva, preveč redno zaposlenih gasilcev. Prav to zadnje nas mora posebej zanimati, saj so pri tem verjetno mišljeni delavci invalidi, ki pač ne morejo več operativno opravljati gasilskega dela in so zato prerazporejeni na drugo delo. Za ureditev teh problemov in iskanje najboljših možnih rešitev bomo morali veliko bolj složno in enotno delovati v sindikatih, se tudi med seboj trdno povezati in pridobiti vodilne dele gasilstva. Miloš Mikolič, sekretar »Počitniški čas, ko v podjetjih ni bilo večjih problemov, smo izkoristili za to, da smo izvedli nekaj organizacijskih in statutarnih sprememb ter se pripravili za delo v novi sezoni,« pojasnjuje Plohl. »Jeseni nas čakajo temeljite razprave o novi delovnopravni zakonodaji, še zlasti o osnutku zakona o delovnih razmerjih, o predlogu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter o osnutku zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.« Kako v Neodvisnem sindikatu ocenjujejo novosti v omenjenih zakonih? »Spremembe delovnopravne zakonodaje so nujne, vendar pa se pravice delavcev ne bi smele zmanjševati. Prav je, da si vlada prizadeva preprečiti nekatere zlorabe, saj so denimo doslej prejemali denarno nadomestilo za čas brezposelnosti tudi posamezniki, ki imajo velike dohodke od obračanja kapitala. Vendar pa zaradi tega novi zakoni ne bi smeli prizadeti linearno vseh delavcev - tudi tistih, ki so pošteni,« pravi Plohl. »Poglejte primer: mesar odjavi obrt in da lokal v najem svojemu kolegu, sam pa se prijavi na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Potem prejema najemnino za lokal in denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, poleg tega pa mu še delati ni treba. Takšnim in podobnim zlorabam mora država v interesu poštenih delavcev stopiti na prste.« Vendar Plohl opozarja, da ni vse odvisno od Zakonov. »Že doslej je bil največji problem naše delovnopravne zakonodaje v tem, da je mnogi na nižjih ravneh niso spoštovali. Pred časom smo se srečali celo s primerom, ko je v neki slovenski občini inšpektor za delo svetoval delodajalcu, kako lahko najlažje zaposli delavce na črno in izigra zakon. Če vlada ne bo sornih ministrov.« I V Neodvisnem sindik^ prepričani, daje treba spf niti tudi zakon o delovnih ' merjih, vendar bo potrebn"! dosti strokovnih razprav, saJI samezne rešitve v osn|J zakona še niso dovolj dod^ »Sicer pa se pripravlja pogajanja o posamezni' nožnih kolektivnih pogoa Prizadevali si bomo, dase° delavskih pravic ne bi ^ njšal,« pojasnjuje Plohl.»', nameravamo nadaljevati JI akcijo za afirmacijo delavci delničarstva. Delavce p°7* mo, naj ne prodajajo svi delnic, saj jim bodo de^ de prinesle v naslednjih ^ več, kot so delnice vre«? sodelovanju pri uveljav^ delavskega delničarstva5 meravamo dogovoriti ^ vodstvom Zveze svob° sindikatov Slovenije, loh*. pa tudi s posamezni111 litičnimi strankami-« Jeseni čaka člane snega sindikata tudi k° no delo v podjetjih. »PrVj vab P' »T vali si bomo, da bodo de a ci dosledno spošto ce, kijih delavcem daj^ Rastko Plohl lektivne pogodbe in ^a poudarja Rastko Pl011' SOCIALNO PARTNERSTVO V BELGIJI Ljubih, j® bil v dneh od 18. septembra seminar o J a‘nem dogovarjanju v Bel-! ?ta 8a skupaj organizi-peigijsko ministrstvo za delo , poslovanje in slovensko F.trstvo zadelo, družino in L^alne zadeve. ■Ja seminar so bili vabljeni ■s avnjki vseh socialnih part-1 v, saj je stalno usposabljanje dopolnjevanje £den temelj- . JPogojev za učinkovit socialni ,yi'°8: Zal Pa je bila udeležba , a skromna. Od sindikalnih ' ral so se seminarja udeležili tr redstavniki ZSSS. Zato se eba čuditi, če so rezultati so-iK', dogovarjanja v Sloveniji |i: P-.kot so. J Oc'alno dogovarjanje v Bel-j Poteka na različnih ravneh -'podjetniške, regionalne, sek-‘l6 (Panožne), medsektorske NRcionalne (državne) ravni. a ravni države je organ so-- pega dogovarjanja nacionalni 7 zadelo, kije bil ustanovljen ' f°nom leta 1952. Nacionalni za delo je hkrati posveto-1 organ in organ za dogo-» anje.Vtem svetu se dogo-11 Mk'n 's.k^ePaj0 kolektivne \z predstavnikov orga-Ol-J!-!’ k' zastopajo industrijo, (j 1Jstv°, trgovino in obrt-.0> ter sindikatov. | ahP^a,llle/-nlh sektorjih (pa-fH ij ddujejo paritetni odbo-VodllO dottOVarinnia .. u ^if"112 Predstavnikov delo-i(1n()f|nln slndikatov, predsednik ’ ^Predsednik paritetnega ra pa sta nevtralni osebi. Pra-džhpso strokovnjaki, ki so kad ^ belglJskega ministr- i'nii'StVU,ZaP°s|on'h24 ’ strokovnjakov. Ustanavljanje paritetnih odborov se je začelo že leta 1920, obravnavajo pa najrazličnejša področja, povezana z organizacijo dela in delovnimi pogoji v najširšem smislu besede. Do leta 1968je ustanavljanje in delovanje teh odborov temeljilo zgolj na dogovoru socialnih partnerjev, leta 1968 pa je zakon o kolektivnih pogodbah in paritetnih odborih dal pravne podlage za njihovo delovanje. V paritetnih odborih tečejo vsi pogovori med delodajalci in sindikati, tako o kolektivnih pogodbah kot o vseh drugih vprašanjih, povezanih s področjem dela. Poleg kolektivnih pogodb, ki se sklepajo v teh paritetnih odborih, je druga njihova najpomembnejša naloga reševanje sporov, do katerih prihaja med delodajalci in delavci oz. sindikati.Ti odbori se vključijo v reševanje sporov takoj, ko do njih pride, pogosto še prej.Tako belgijska vlada kot delodajalske organizacije in sindikati v teh paritetnih odborih zasledujejo cilj, daje treba vsak spor, če je le mogoče, rešiti po mirni poti, s sporazumom. Če pa spora ni bilo mogoče rešiti v okviru paritetnega odbora, o njem odloči delovno sodišče. To je po izjavi kolegov iz Belgije dejansko zadnja inštanca pri reševanju sporov in prej izjema kot pravilo. Kolektivne pogodbe so najpomembnejša dejavnost paritetnih odborov. Sklepajo jih ena ali več organizacij delodajalcev z enim ali več sindikati. Vsebinakolek-tivnih pogodb je določitev individualnih in kolektivnih razmerij med delodajalci in delavci v podjetjih ali neki branži ali panogi ter urejanje pravic in obveznosti pogodbenih strank. Poleg kolektivnih pogodb, ki se sklepajo v okviru nacionalnega sveta za delo, paritetnih odborov ali pododborov, se kolektivne pogodbe sklepajo tudi v podjetjih. Kolektivne pogodbe so lahko na zahtevo paritetnega organa ali organizacije, kije v njem zastopana, z odlokom razglašene za splošno veljavne in obvezne. V tem primeru imajo enako moč kot zakon. V Belgiji ima večina kolektivnih pogodb sklenjenih na nacionalni, med-sektorski in sektorji ravni splošno veljavo in so obvezne. Veliko vlogo ima pri kolekti- vnem dogovaijanju ministrstvo za delo in zaposlovanje. Ministrstvo ima službo za kolektivne pogodbe, ki je odgovorna za celotno infrastrukturo, za delovanje paritetnih odborov in pododborov ter drugih uradnih ali poluradnih organov, delujočih na tem področju. V tej službi je zaposlenih več kot 150 delavcev, ki opravljajo strokovne in druge naloge za te organe. Ta služba je odgovorna tudi za zakonitost kolektivnih pogodb, njihovo skladnost z zakoni in medsebojno skladnost kolektivnih pogodb. Kolektivne pogodbe, ki ni v skladu z zakonom ali ni skladna z drugimi kolektivnimi pogodbami, ni mogoče skleniti oz. vpisati v register. V Belgiji se kolektivne pogodbe sklepajo za dve leti, pri čemer se tudi v primeru, če niso podaljšane, uporabljajo naprej. Na splošno velja, da tisto, kar je enkrat dogovorjeno in ni spremenjeno ali odpravljeno, velja. V podjetju deluje svet podjetja, kije paritetno sestavljen. Polovico članov sveta podjetja je predstavnikov delodajalca, polovica pa predstavnikov delavcev. Delo sveta v podjetju ureja zakon, sprejet leta 1948. Predstavniki delavcev v svetu podjetja so praviloma iz vrst organov sindikalnih organizacij v podjetju in se imenujejo sindikalne delegacije. Za belgijske razmere na splošno velja, da interese delavcev vedno in na vseh ravneh predstavljajo sindikati, ne glede na to, ali gre za zadeve, kijih urejajo sindikati, ali zadeve, ki jih urejajo predstavniški organi, v katerih so sindikalni predstavniki praviloma predstavniki delavcev. Za področje zdravja in varstva pri delu delujejo posebni organi. Tako na nacionalni kot na podjetniški ravni. To so posebni sveti, na nacionalni ravni višji svet za varnost, higieno in humanost delovnega okolja, na podjetniški ravni pa odbor za varnost, higieno in humanejše delovno okolje. Oba organa sta ustanovljena na podlagi zakona iz leta 1952. V Belgiji delujejo tri sindikalne centrale. Najpomembnejša je Generalna zveza za delo Belgije (FGTB), ki deluje že od leta 1885. Druga je Konfederacija krščanskih sindikatov (CSC) in tretja Generalno središče liberalnih sindikatov Belgije (CG- SKROMNA UDELEŽBA - Od sindikalnih central so se seminarja udeležili le predstavniki ZSSS. Zato se ni treba čuditi, če so rezultati socialnega dogovarjanja v Sloveniji takšni, kot so... Naloge sveta podjetja so predvsem posvetovalne, daje mnenja, predloge ali ugovore na določene ukrepe. Svet zbira različne informacije, ki mu jih delodajalec mora pošiljati, zlasti o zadevah v zvezi s poslovanjem in razvojem podjetja. Svet tudi nadzira izvajanje delovne in socialne zakonodaje, ki ščiti delavce. Svet podjetja vodi tudi socialno službo podjetja. PETINDVAJSET LET PRVIH KILOMETROV AVTOCESTE V soboto, 20. septembra letošnjega leta, dan po odprtju 20,9 kilometra dolgega avtocestnega odseka Arja vas-Vransko, so se v Podjetju za vzdrževanje avtocest -Baza Postojna zbrali zaposleni in nekaj gostov, da bi obudili spomin »BOJNI POSVET« - Med obujanjem spominov so se udeleženci večkrat zazrli tudi v prihodnost - k vprašanju, kako v kolektivni pogodbi ohraniti, kar imajo... SLB). Poleg teh sindikalnih central delujejo še številni neodvisni sindikati; ti imajo praviloma omejeno akcijsko območje in ne štejejo za predstavniške na nacionalni ravni. Glavni neodvisni sindikati so Kartel neodvisnih sindikatov. Narodna zveza neodvisnih sindikatov in Narodna konfederacija vodilnih kadrov. Gregor Miklič na odprtje prve slovenske avtoceste pred 25 leti. Ob tej priložnosti so podelili diplome za 10 in 20 let zvestobe podjetju. Zaposleni v tej bazi vse od njene ustanovitve pa so dobili tudi spominska darila. Govorniki so poudarjali pomen vseh zaposlenih v avtocestnih bazah in ponos vseh nas na ta delček ceste proti morju, odprt pred 25 leti, danes pa je večkrat tudi tarča za kritike in nezadovoljstvo. Burja nam je tisti dan, čeprav je brila zelo prizanesljivo, pokazala, kakšne so tamkaj razmere, saj nas je prepihala do kosti. Zaposlenimi so se v popoldanskih urah zbrali v bližnjem gostišču in se pomerili v balinanju in vleki vrvi. Iz pogovora z nj imi sem tudi lažje razumela nestrinjanje uprave, ko so gospodarska zbornica in združenja kar po tekočem traku odpovedovala kolektivne pogodbe dejavnosti in med njimi tudi kolektivno pogodbo za cestno gospodarstvo. Pri tako intenzivni obnovi cest in povečanem prometu na naših cestah je bila taka odločitev tudi pričakovana. Med udeleženci srečanja je bilo slišati, da pričakujejo takšno razsodno odločanje tudi v prihodnje, saj se moramo zavedati, da se drug brez drugega ne bomo »pripeljali v Evropo«. Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ MMM, KAKO DIŠI! - Vrli kuharji so z golažem in polento poskrbeli, da burja udeležencem ni prišla čisto do kosti... DELAVSKA HRANILNICA d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 DELAVSKA HRANILNICA JE V VEČINSKI LASTI SINDIKATOV ZATO JE NAMENJENA SINDIKATOM IN NJIHOVEMU ČLANSTVU ALI ČLANI SINDIKATOV, VEDO DOVOLJ O SVOJI HRANILNICI, KATERE LASTNIKI SO ZSSS, PANOŽNI SINDIKATI IN NEKATERE OBMOČNE ORGANIZACIJE SINDIKATOV? Izkoriščamo priložnost za kratko predstavitev: • V hranilnici lahko varčuje sindikat, priznamo vam obrestno mero od T+ 4% do T+ 7%. • V hranilnici lahko varčujejo člani sindikatov, priznamo navišjoT+6% obrestno mero za varčevanje nad 31 dni in T+7,5% obrestno mero za varčevanje nad 1 leto. • V hranilnici lahko pod enakimi pogoji varčujete tudi s hranilno knjižico, izplačila in vplačila so možna na vseh poštah v Sloveniji. • Predlagamo, da imajo sindikati družb, zavodov, podjetij vso tekočo članarino v hranilnici in s tem obrestovano z inflacijsko obrestno mero TOM, kar je bistveno več kot 1 % letno. Sindikati podjetja imajo lahko svojo sindikalno članarino tudi na hranilni knižici hranilnice, dvigi in pologi so možni na vseh poštah v Sloveniji. Sindikati imajo lahko v hranilnici tudi vsa druga sredstva. V hranilnici lahko sklenete rentno varčevanje, varčevanje za vašo prihodnost. Možno je varčevati z zneskom od 5.000 tolarjev dalje, z najkrajšo dobo na 3 leta in do 10 let. Roke varčevanja lahko podaljšujete poljubno. Naš predlog rentnega varčevanja je prilagojen vašim željam. Po petih letih rentnega varčevanja je v hranilnici možno pridobiti ugodono dolgoročno posojilo. Naš cilj je v rentno varčevanje vključiti čimveč delodajalcev za svoje zaposlene. • Posojilo v hranilnici lahko najame tako sindikat kot njegov član. • Kratkoročna posojila za člane sindikata na roke vračila 6 do 12 mesecev, obrestujemo sT+7.5% obrestno mero, dolgoročna posojila na roke vračila 1 5 do 60 mesecev pa s T+8,5% obrestno mero. • Dolgoročna namenska posojila na roke vračila od 72 do 120 mesecev, lahko dobi član sindikata na polog, ki znaša 1/5 odobrenega posojila, z obrestno meroT+8.5%. Polog se obrestuje sT+6%, položi pa ga za Člana lahko tudi sindikalna organizacija. • Za člane sindikatov je hranilnica pripravila program namenskih posojil za oddih in rekreacijo, za nakup računalnikov, za računalniško izobraževanje, za nakup stavbnega pohištva, z obrestno mero T+0%. • Sedaj urejamo pogoje, ki bodo članom sindikatov omogočili zanimivo in stimulativno stanovanjsko varčevanje in posojila za nakup gradbenih materalov, gospodinjske opreme in stanovanjske opreme pod ugodnimi pogoji. • Za člane sindikatov lahko sindikati s hranilnico dogovorijo raznovrstne namenske pogoje posojilne dejavnosti. Namenski depozit sindikata z obrestno meroT+0% do T+1 % omogoča ugodna posojila za člane sindikatov z obrestno meroT+2% do T+ 3%. • Možno je skleniti komisijski posel v katerem sindikat določi posojilno obrestno mero za svoje člane in krije stroške komisijskega posla ali sindikat ali član sindikata. KADAR KOLI BOSTE V DILEMI, KJE VARČEVATI, KJE IN KAKO REŠITIVAŠFINANČNI PROBLEM, POKLIČITEVVAŠO DELAVSKO HRANILNICO 061/316-881,312-098 (službe), 0609 640-252 (direktor). Mirnom, mmumjzmMi rnjorno najboljšo MŠtTM S spoštovanjem DIREKTOR Jože Stegne Vprašljivo izvedensko mnenje o premalo izplačanih plačah KDO IN KAKO PREVERJA, KAJ VEDO SODNI IZVEDENCI, KI DAJEJO MNENJA V SPORIH PRED DELOVNIM SODIŠČEM V teh tranzicijskih časih poskuša marsikateri delodajalec prikriti svoje slabo poslovanje ali na hitro obogateti tako, da delavce izkorišča in jih ne plačuje po kolektivni pogodbi. Prizadeti delavci se običajno zatečejo po pomoč na sindikat. Ta delodajalca opozori na kršitve delavskih pravic. Če opozorilo ne pomaga, morajo delavci s pomočjo službe pravne pomoči in drugih strokovnih služb sindikata delodajalca tožiti za izplačilo premalo izplačanih plač na pristojnem delovnem sodišču. Kakor je znano, pa mora nato delavec zaradi preobremenjenosti delovnih sodišč na svojo pravico še dolgo čakati - običajno več let. Kakor kaže, pa so delodajalci sedaj iznašli še en način, kako zaplesti in podaljšati postopek pred delovnim sodiščem. Takšni delodajalci si pridobijo mnenje stalnega sodnega izvedenca o sporni zadevi in ga pošljejo sodišču. Marsikateri od izvedencev, ki jih za mnenje zaprosi prizadeti delodajalec, napiše takšno mnenje, da ga nato delavec oziroma njegov zastopnik pred sodiščem izpodbijata in izpodbijeta s pomočjo mnenja drugih izvedencev ali s pomočjo prič oziroma s citiranjem zakonov in kolektivnih pogodb ter s sklicevanjem na sodno prakso. To pa seveda sam sodni postopek zelo podaljša. Če delavčev zastopnik ni dovolj pozoren in podkovan, se lahko pravda za delavca celo slabo konča. Pred dnevi je eden od mariborskih delavcev, ki so tožili svojega delodajalca zaradi premalo izplačanih plač, prejel v roke mnenje sodnega izvedenca, ki gaje sodišču poslal delodajalec. Poglejmo, kaj je v svojem izvedenškem mnenju zapisal stalni sodni izvedenec za davčno stroko iz Maribora”Tožniki so bili od prvega dne zaposlitve dalje seznanjeni s finančno sposobnostjo obratovalnice ter tako volji, saj so se zavedali, daje pomembnejša zaposlitev in s tem zagotovljena socialna varnost (kako je delavcem zagotovljena socialna varnost, če so njihove plače globoko pod kolektivno pogodbo - op. avtorja), kakor pa brezposelnost brez dohodka in brez socialne varnosti,” piše sodni izvedenec. “Nihče torej delavcev - sedanjih tožnikov - ni silil v zaposlitev v obratovalnici, saj jim je bilo znano dejstvo o nižjem osebnem dohodku oziroma o osebnem dohodku, ki bo rezultat zmogljivosti obratovalnice in ne administrativno predpisanih zneskov (tudi za morebitno nedelo). Njihovo zavestno stri- njanje se tedaj izkazuje ob takšnem dejstvu vsaj v dveh smereh: -vsak mesec so sprejeli in podpisali plačino listo v izkazanih izračunih brez pripomb in morebitnih “tožb”, ki sojih bili dolžni izreči takoj ob prejemu plačilnih list, pa tega zavestno niso storili, kar je dokaz njihovega vedenja in strinjanja z obstoječim stanjem; - v nobenem trenutku se niso izjasnili, da ne želijo delati za prejeti osebni dohodek ali da se bodo zaposlili pri delodajalcu, ki jim bo omogočil izplačilo administrativno predpisanih osebnih dohodkov, kar je drugi dokaz njihovega vedenja, tudi z dejstvom, da osebni dohodki ne morejo in ne bodo dosegli ravni, dogovorjene z merili delovnih pogodb. Željo o zaposlitvi so navzlic gornjemu dejstvu izrazili po svoji svobodni DELAVKE ČISTILNEGA SERVISA SO OSTALE BREZ SOCIALNE VARNOSTI 1993 naprej. Prav tako se prizadete delavke ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje, saj niso prejele niti nezakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Po besedah Branke Jurak bo V mariborskem Primatu so pred leti v okviru programa privatizacije in dezinvestiranja zaupali čiščenje prostorov zasebnemu čistilnemu servisu. Ustanovila gaje ena od delavk in v njem zaposlila vse delavke, ki so v Primatu dotlej opravljale to dejavnost. Ker Primat z delom čistilnega servisa zadnje čase ni bil zadovoljenje z njim pred nedavnim prekinil pogodbo. Vse delavke, ki so včasih delale v Primatu, pa je podjetje ponovno zaposlilo. Po besedah sekretarke območnega odbora Sindikata obrt- nih delavcev v Podravju Branke Jurak je v čistilnem servisu ostalo samo sedem delavk, ki so se v njem zaposlile naknadno. Po izgubi naj večjega postaje delodajalka vse delavke nezakonito odpustila in njihove knjižice brez sklepa o prenehanju delovnega razmerja poslala zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanj. Delavke so šele sedaj ugotovile, da delodajalka zanje sploh ni plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavaro- delavkam sedaj poskušala pomagati služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje. PO izkušnjah pa je že zdaj mogoče napovedati, da bodo na pravico morale čakati zelo dolgo. Tiste delavke, ki jim ne bo uspelo hitro najti nove zaposlitve (ob kar 32.00 brezposelnih v regiji to ne bo lahko), pa se bodo znašle tudi v socialni vanje. Omenjeni zavod jim zato ne prizna delovne dobe od leta stiski, saj so brez vsakih dohodkov in socialne varnosti. Ob tem se človek lahko samo vpraša: Kako je to v pravni državi sploh mogoče?Ali bo kdo odgovarjal za to? T.K. priznavanja ter s tem strinjanja z obstoječim stanjem.” Stalni sodni izvedenec za davčno stroko očitno meni, da morajo delavci nositi soodgovornost tudi za poslovno politiko privatnega podjetnika. Takole piše: “Ves čas zaposlitve v obratovalnici so tožniki vedeli in se zavedali, da teče dejavnost obratovalnice tudi v smeri dela “na zalogo”, saj ni bilo stalnih naročnikov in še manj rednih plačnikov, ki so vrednost naročil pogojevali s svojimi cenami, ne glede na ponujeno ceno obratovalnice, ki je temeljila na dejanskih stroških. Če je obratovalnica hotela sprejeti naročila (in s tem zagotoviti tudi osebne dohodke in socialno varnost delavcev), je morala pri svoji ceni popuščati tudi 30 do 40 odstotkov. Kako tedaj zagotavljati vse “želje” v 100 odstotnih zneskih? Vsega navedenega so se delavci -tožniki zavedali ter se tako tudi striajali z določenim “zategovanjem pasu”.” V svojem mnenju je dal stalni sodni izvedenec za davčno stroko tudi poučil sindikat. “Ob tako ugotovljenih dejstvih ne bi bilo odveč, če bi tudi sindikalne “strokovne službe” vedele, da ima vsaka medalja dve strani in ne da “na vrat- na nos” drvijo v “zastopanje” interesov na zgolj enostranski pristop k zadevi, vse v interesu nabiranja sindikalnih točk. To še posebej ob očitnem dejstvu, da so bili delavci - tožniki na tako nizkoten postopek nagovorjeni.” Na koncu sodni izvedenec delodajalcu svetuje, naj sodišču predlaga zavrnitev tožbe, saj naj bi bila le-ta nedopustna in neutemeljena. V mnenju stalnega sodnega izvedenca davčne stroke niso niti enkrat omenjeni kolektivna Mnogi sodni izvedenci so premalo pogodba, tarifna priloga, zako" o socialnem sporazumu, dac kakšnem konkretnem mnenju0 izračunu premalo izplačan^ plač, kijih vsebuje vsaka toži111 za premalo izplačane plače, $ ne govorimo. V svojem mnenj0 v zvezi s tožbo za izplačilo pfe! malo izplačanih plač ni sodi" izvedenec za finančno strok0 navedel niti ene same številk0; prav tako se ni skliceval na ni" en člen zakona ali kolektivu0 pogodbe!? Gre torej preprost" za zmedeno ideološko čvekarij0 ki nima nikakršne osnove' kolektivnih pogodbah, zakoni!1 in predpisih, ki urejajo politik" plač v Republiki Sloveniji. Izve' densko mnenje bi lahko argU' mentirano izpodbijali stavek Z" stavkom, vendar je za to škod" papirja. Bralci Delavske eno1' nosti do te mere poznajo predpj" se, ki urejajo izplačevanje plac' da si bodo lahko mnenje o izvU' denskem mnenju brez teža' ustvarili sami. Res ima vsak pravico d" svojega mnenja, ki ga lahko tud1 javno razglaša in objavlja - j11 prav je tako - problem pa je, u" piscem takšnih mnenj pravu" država priznava status stalneg" sodnega izvedenca. Ob tem"" človek nehote vpraša, kdo j" kako sploh preverja, kaj vedo i" kaj znajo sodni izvedenci, k1 dajejo izvedenska mnenja' sporih pred delovnim sodiščen1; Zanimivo bi bilo izvedeti, a01 je sodni izvedenec za daven" stroko za svoje izvedensk0 mnenje dobil plačilo po tarif" ki velja za sodne izvedence, a!1 je pri izstavljanju računa z3' vestno “zategnil pas”, ker ome' njena obratovalnica na trgu,,e dosega želenih cen. Sicer pa^ bila bojazen sodnega iEveJetlU" ; j za usodo delodajalca tokra' i-i ci U3v_/uw vjuoj aiua očitno odveč, saj je temu kip vsem težavam uspelo zagot°' viti toliko sredstev, da je stečajnem postopku odkup" bivše družbeno podjetje, s k3' terim je vrsto let zelo velik0 posloval. tJ' Podjetnik se je želel poplačilu delavskih terjatev izogniti s prenehanjem družbe po skrajšanem postopku DELODAJALČEVA “INOVATIVNOST SETOKRAT NI OBRESTOVALA Pred nedavnim seje eden od podjetnikov v Podravju odličil, da bo njegova družba - kakor temu rečejo pravniki - prenehala po skrajšanem postopku. Družba s 100 zaposlenimi, je namreč že nekaj časa v težavah in delavcem ne izplačuje vsega, kar jim gre po kolektivni pogodbi. Očitno seje “inovativni” delodajalec s sklepom o prenehanju družbe želel izogniti poravnavi starih obveznosti do delavcev. Sklep je okrožno sodišče v Mariboru objavilo v Uradnem listu Republike Slovenije in dalo upnikom možnost, da se nanj pritožijo. Če se v petnajstih dneh na sklep družbenika o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ne bi nihče pritožil, bo sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra. Omenjeni podjetnik pa je medtem že ustanovil novo podjetje s podobno dejavnostjo in nanj prenesel osnovna sredstva. Strokovne službe območne organizacije ZSSS v Podravju so v Uradnem listu zasledile omenjeni sklep in nanj opozorile svoje člane oziroma delavce v omenjenem podjetju. Ti so s pomočjo svojega sindikata na sklep družbenika o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložili ugovor. Do družbe imajo izkazane terjatve iz naslova neizplačanega regresa za letni dopust za leto 1996 in 1997, neizplačanih regresov za prehrano za leto in pol, neizplačanih jubilejnih nagrad, neizplačanih odpravnin in neizplačanih nadur. Delavci so v ugovoru tudi zapisali, da so še vedno zaposleni v družbi, ki naj bi prenehala obstajati, zato menijo, da delodajalec pred izbrisom družbe iz sodnega registra ni uredil vseh razmerij z delavci, kakor veleva zakon. Zato sodišču predlagajo, naj razveljavi sklep o prenehanju te družbe. Podjetnik je na to odgovoril z izjavo, s katero se obvezuje, da bo novo podjetje poplačalo terjatve do delavcev in uredilo morebitne druge obveznosti do njih. Vendar se sodišče s to izjavo ni zadovoljilo. Ugotovilo je namreč, da imajo delavci terjatve do starega podjetja, prav tako pa delavcem, ki so še vedno zaposleni v starem podjetju, ni nič znanega o načinu ureditve nji!"0 vih pravic iz naslova delov^ ga razmerja. Na osnovi tega sodišče ugotovilo, dane obstajt zakonski pogoji za preneha"1!1 družbe po skrajšanem postof in sklep o njenem preneha"1! razveljavilo Zgodbaje poučna! Če natn"1 strokovne službe območne of' ganizacije ZSSS ne bi v UU^ nem listu opazile objave o"" 'j njenega sklepa, bi se de!3 iete' obrisali pod nosom za svoj' ^ rjatve. Glede na stopnjo P('0 ne varnosti v tej deželi bi bili zadovoljni, če bi jih dajalec sploh zaposlil v no ^ podjetju, potem ko bi staro P nehalo po hitrem postopk^j Očitno postajajo delodaj „ čedalje bolj iznajdljivi in isC gj vse mogoče možnosti v ^ zakonodaji, da bi se spoštovanju vseh delavskih P ^ vic. Zato je ta zgodba po tudi za delavce v številn^ u, gih podjetjih, ki so v tez^^j Kakor kaže, bodo morali p^ izredno natančno prebira"* ^ dni list, da jim delodajal bi čez noč ukinil podje"Ja' Božo Lednik, direktor GZ Velenje, o razvoju območja NAŠA PREDNOST JE ODLIČNA STROKA i! , Čeprav se krizi po razpadu Jugoslavije pred šestimi leti ni bilo mogoče izogniti, sta jo Šaleška (0 !•> Zgomjesavinjska dolina odnesli z manjšimi pretresi kot marikateri drug del Slovenije. Danes o, Je na tem koncu države nezaposlenost približno za tretjino manjša kot v Sloveniji. To je nedvom-v no posledica ohranitve velikih podjetij. Vendar se že kažejo znaki zastoja v razvoju gospodarstva, j| zlasti malih podjetij, ki naj bi po prepričanju mnogih bila glavna opora novemu zaposlovanju. O te,n smo se pogovarjali z direktorjem območne gospodarske zbornice, Božom Lednikom. e- D- 'J H it li- ži e- i' |o di in ;« in it it v t' Ji |C :o 1 v Naša zbornica pokriva območje osmih občin: Jelenja, Šoštanja, Šmartna ob Paki, Mozirja, Nazarja, Ljubnega, LuČ in Gornjega Grada,»je začel Lednik. »Pomembno vlogo v razvoju °bmočja so odigrala velika podjetja, ki so tu nastajala: Gorenje, Rudnik lignita, lesna industrija, gradbeništvo in tudi druga. Sledila je cestna povezava z Gornjesavinjsko dolino in tako se je življenje dveh dolin začeloj)repletati. V Velenju je tudi šolstvo, ki pokriva Šaleško in Gornjesa-vinjsko dolino. Gospodarskemu načrtovanju je Potem sledilo prepletanje življa.To pa zdaj vpliva na gospodarsko sodelovanje.« Pred petdesetimi leti drugega kot rudnika in šoštanjske usnjarne skorajda ni bilo. Zdaj je to velik gospodarski center... Potem so se začeli slabi časi, ‘Zguba jugoslovanskega trga in druge težave. Rudnik je doživel krizo že leta 1967, ko so odpuščali rudarje. Mnogi so dobili zaposlitev v Ruki Koper, ki seje takrat začela razvijati. Gornje sije kasneje opeklo prste z naložbo v Korting, sloje za blizu 200 milijonov mark.To so bili hudi casi za Velenje, ker je bilo žrtvovano celo območje 2a rešitev Gorenja. K sreči sta bila takrat samo giganta v težavah, še Levičnikov IMV. Gornje se je čez leta le pobralo na noge z vsemi [Uogočimi ukrepi pomoči. Preživelo je notranjo katarzo s čiščenjem, kar mora doživeti vsako Podjetje. ,, Izgubo jugoslovanskega trgaje območje občutilo ' manj boleče kot druga območja v Sloveniji. Zakaj? Bistvena je bila izvozna usmerjenost gospo-darstva regije.Tudi gradbeno podjetjeVegrad je do izvozno usmerjeno. Svoj čas je imelo po 500 iž delavcev v tujini. Zato se ni sesulo kot mnoga druga gradbena podjetja. Uspešen je tudi Elkroj in še drugi. So pa primeri, ki jih je razpad Jugoslavije temeljito pretresel, na primer Glin Nazarje. Ta se zdaj sicer revitalizira, vendar je bil tretjinski delež prodan tujcu. Nekaj podjetij je pa propadlo, na primer Sipak, ki je bil usmerjen na ruski trg. Nedavno tega se je sesula tovarna procesne opreme, kar pa lahko povežemo tudi z razpadom jugoslovanskega trga. Koliko delovnih mest ste izubili na območju v letih po osamosvojitvi? Pri nas je zdaj 10-odstotna nezaposlenost. Še pred osamosvojitvijo je šla v stečaj tovarna Eko, tam je ostalo brez dela okoli 100 ljudi, ker so preostale prezaposlili. V Sipaku je delo izgubilo 200, za Glin ne poznam točnih podatkov, vendar ni šlo za totalno zapiranje obratov, v ESO pa je ob delo 300 ljudi. Prišteti pa moramo ljudi, ki so delo izgubili zaradi zmanjševanja obsega poslovanja podjetij, zmanjševanja proizvodnje itd.Tako rudnik kot Gorenje sta število zaposlenih zmanjševala načrtno, s plani prenehanja dela, z vračanjem delavcev iz drugih republik domov, z upokojitvami. Kaj pa možnosti za novo zaposlitev? Trend nastajanja novih firm seje zaustavil, ker so se izčrpale možnosti. V prvi fazi nastajanja podjetij sojih ustanavljali ljudje, ki so imeli znanja in zveze. Nastajale so pretežno trgovske firme, ki pa so nastajale kot posledica nesposobnosti večjih trgovskih podjetij. Te pa so se do danes bistveno spremenile. Ne vem, ali je katera dru- Božo Lednik: Razvojne prednosti Šaleške in Gor-njesavinjske doline so velika izvozna naravnanost gospodarstva, veliko industrijsko znanje ljudi, delovne navade, velika mreža možnih malih kooperantov. Razvoj pa bodo slej ko prej vodila in usmerjala velika podjetja. ga dejavnost vVelenju naredila tak razvoj kot trgovina. Vendar odslej brez naložb v velikih podjetjih ne bo šlo naprej, ne bo zaposlovanja. Velika podjetja, ki nastopajo na mednarodnem trgu, so generator zaposlovanja malih. V Nazarjih je Bosch Siemens na srečo kupil MGA brez špekulativnih namenov. Vsako leto investira vanjo nekaj milijonov mark, letos osem, za nove naložbe. To pa pomeni, da MGA angažira mala podjetja iz svoje okolice. MGA je tipičen primer, kako veliko podjetje spodbuja rast in razvoj malega gospodarstva. Podobno je z Gorenjem. Če velika podjetja investirajo v nove programe, se vse razvija. Usoda velikih in malih podjetij je skupna. Mislite torej drugače, kot je v Sloveniji moderno razmišljanje, da so mala podjetja generator novih delovnih mest. Saj so, vendar kot posledica nečesa. Ne pa tako, kot se govori. Ne omalovažujem aktivne politike zaposlovanja, vendar to ni rešitev. Zavod za zaposlovanje z aktivno politiko zaposlovanja nekaj let ne bo nanovo zaposlil 300 ljudi, ki so izgubili delo v ESO. Ko bodo potegnila naprej velika podjetja, bodo z njimi pospešila tudi mala. Za to pa potrebujemo? Naložbe. Na eni strani so tuja vlaganja, na drugi naša. Tuja je treba skrbno dozirati, da nam ne porušijo bilance, tečaja tolarja. Še najboljša so neposredna vlaganja v opremo in tehnologijo, da dajo delovna mesta. Za to pa moramo biti privlačni. Ali ste v teh dveh dolinah za tujce privlačni? Siemens-Bosch je prenesel v Nazarje razvojni oddelek aparatov, ki imajo elektromotorje. V MGA je kakih 20 razvojnih inženirjev, Slovencev. Zakaj? Ker je njihovo delo cenejše kot nemških inženirjev, vendar pa kvalitetno. So domačini, navajeni pridnega slovenskega podeželskega dela in tu je tudi dobra mreža kooperantov. Tujci so k nam prišli kljub temu, da imamo skupaj z vsemi obremenitvami dražje delo kot denimo Portugalci in podobni narodi, kamor bi se taka proizvodnja tudi lahko preselila. Druga komparativna prednosti področja je denimo industrijsko znanje. To se generira skozi delo v velikih industrijskih sistemih. Izkušnje iz Gorenja so dragocene, ljudje lahko gredo kamorkoli, pridobljeno znanje bodo ohranili. Enako velja za ljudi iz rudnika: tam niso več fizični kopači premoga, so upravljalci strojev, tuje elektronika, hidravlika, geotehnika itd. Rudnik je veliko vlagal v razvoj kadrov. Naslednja razvojna možnost je tudi premogovništvo. Razvoj bo temeljil tudi na gozdovih in naravi v zgornjesavinjski dolini. In na šolskem sistemu. Današnji menedžerji so že izšli iz sistema šol vVelenju. Ta tradicij a se nadaljuje. Šolski center je izjemnega pomena. Tisti kraji, ki se tega ne zavedajo, imajo že v štartu zaostanek. Po končanem lastninjenju se ponovno iščejo kvalitetni dejavniki razvoja, raste skrb za kakovost, za inovacije itd. Vse to spet prihaja do veljave, in to je dobro. To pripisujem lastninjenju. Pred časom smo vas vpraševali po hitro rastočih podjetjih, tako imenovanih gazelah. Našteli ste tri, štiri. Ali je tu kaj novega, jih je že kaj več? Ne, ne nastajajo nove gazele. Premalo je realnih investicij, podjetja se hudo mučijo, da jih spravijo skupaj. Premalo jim ostane, tudi cena kapitalaje kriva. Pomagalo bi tudi večje dolgoročno varčevanje. Ali bi lahko dejali, da ljudem v obeh dolinah ni prav hudo... Ni prav hudo, bilo je celo hujše pred leti. s. J. ^ačel se je dualni sistem poklicnega izobraževanja ; PRESENETLJIVO MALO ZANIMANJA Med mladimi je še vedno sorazmerno mentoije z opravljenim mentorskim izpitom malo zanimanja za obrtne poklice, kljub in siceršnje pogoje za uk vajencev) težko 'jejikemu razmahu obrti v zadnjih letih in pridobijo kakega mladega, zlasti v neka-aejstvu, da je zaradi opuščanja delovnih terih poklicih. Od vajencev, ki so letos podest v industriji za mnoge edina rešitev dpisalipogodbezobrtniki za praktični pouk ^Prijeti se samostojne dejavnosti. To do- pri njih v poskusnem dualnem sistemu po-Mzuje tudi število vajencev, ki se bodo letos klicnega izobraževanja, jih je 198 podpi- ?ačeli izobraževati po novem, dualnem salo pogodbo za uk mizarja, 219 zaukavto-s'stemu poklicnega izobraževanja. Čeprav mehanikov, 46 za avtokleparje, pa samo s° program poklicnega izobraževanja uvedli deset za zidarje, šest za tesarje, enajst za Razdaj samo v devetih poklicih, je pogo- mesarje in trije za uk RTV mehanika. abe o praktičnem uku pri obrt-Nkih podpisala slaba polovi-ca predvidenega števila vajen-Cev- Pričakovati je bilo 1000 Vajencev, pogodbe pa jih je P°dpisalo 493. Za dva poskusa programa, usnjarski galan-erist in izdelovalec izdelkov iz Usnja, pa sploh ni bila sklenjena riobena pogodba o uku. ^ dualnem sistemu poklicna izobraževanja hodi vajenec ^ teoretičnemu pouku v pose-ej za ta namen izbrane šolske Janove. Od šol oddaljeni aJenci bodo obiskovali strnjene ecaje. Pol učne dobe prebije nri Praktičnem pouku v obrt-1 delavnici, kjer z lastnikom podpiše pogodbo o uku. Ta obsodba prinaša vajencem poleg 1^ Veznosti tudi nekaj ugodnosti, s° nagrade za opravljeno dofi0 tCr uP°števanie delovne s ^ tem letu smo se pogovarjali Precejšnjim številom obrt-^ 0v, ki bi želeli vzeti vajen-g0-V uk> zato da bi si sami vz-bijV ‘ novega delavca. Vendar tijjL Ustreznim pogojem v ovih delavnicah (imajo Avgust Sodnik: Verjamem v novi, dualni sistem poklicnega izobraževanja. Sam sem dal prejšnjega skozi, v katerem se je vajenec naučil vsega drugega več kot svojegc bodočega poklica. Pred časom smo se pogovarjali z Avgustom Sodnikom iz Komende pri Kamniku, lastnikom obrti Stavbno kleparstvo in krovstvo. Sodnik je svoja sinova, ki sta zaposlena pri njem, poslal v tečaj za mentorje vajencem. V tej dejavnosti je namreč težko dobiti delavce, zato seje treba ozreti po mladih, ki prihajajo iz šol, in jih pritegniti v uk. Tako vzgojeni delavec je podjetju zvest, saj takoj po končanem šolanju dobi stalno zaposlitev. Poleg tega pa je še izučen natanko v tistih veščinah, ki jih v delavnici potrebujemo. Na Obrtni zbornici Slovenije pa menijo, daje pogodbe z obrtniki podpisalo tako malo vajencev zato, ker ni bilo zanimanja med obrtniki. Obrtnik mora namreč vajencu plačevati določeno nagrado in prispevke za zavarovanje. Pol učne dobe, tiste, ki jo bo opravil pri praktičnem pouku, se bo vajencem namreč štelo v pokojninsko dobo. Prenekateri obrtnik meni, daje država s tem sistemom zgolj prevalila stroške izobraževanja na obrtnike, zamerijo pa tudi zelo neenakomerno posejanost vajenskih šol po Sloveniji. Vajenci iz Prekmurja in dela Štajerske bodo zaradi tega morali v šolo vsaj sto kilometrov daleč... Avgust Sodnik, ki počasi bi že rad prepustil svoje mesto sinovoma, pa je vesel novega sistema vajenskega pouka, saj verjame, da bo prinesel novo kakovost znanja. »Ko sem se sam učil za vajenca, sem moral v času, ki sem ga prebil v delavnici, opravljati vsa mogoča dela, samo poklica se nisem učil,« je povedal. »Vajenci smo v tistih časih morali čistiti delavnico, prinašati premog za peč, če pa smo imeli smolo, da smo delali pri mojstru na podeželju, smo se bolje kot s svojim poklicem seznanili s kmečkimi opravili.« N. L. Zvezdan Žlebnik odstopil na prošnjo lastnika KDO BO POPRIJEL ZA KRMILO PALOME Slovenska razvojna družba, lastnik Palome, je javnost obvestila, daje zaradi nekaterih poslovnih odločitev izgubila zaupanje v njenega direktorja Zvezdana Žlebnika. Zato so ga zaprosili, naj odstopi, kar je s pisno izjavo 29. julija tudi storil. Skupščina družbe je njegov odstop sprejela in ga imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Palome do 30. septembra oziroma do imenovanja novega direktorja. Zvezdan Žlebnik je konec minulega tedna sklical tiskovno konferenco, na kateri je povedal, daje Paloma sanirana, saj tekoče poravnava svoje obveznosti in izplačuje plače po kolektivni pogodbi, poleg tega pa ustvarja dobiček. Ima tudi dober razvojni program.V kratkem bo poslala na trg novo družino proizvodov. Žlebnik je dejal, da je ob sedanjih pritiskih zaskrbljen in žalosten: zaskrbljen, ker mu ni vseeno za usodo podjetja in zaposlenih, žalosten pa zato, ker seje pri nas uveljavila praksa, daje treba zatreti vsakega, ki mu kaj uspe. Pred dnevi so mariborski kriminalisti podali kazensko ovadbo zoper sedem vodilnih delavcev Palome zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene uporabe. Sumijo jih, da so za zasebne namene upo- rabljali službene avtomobile. Na tiskovni konfreneci je Žlebnik povedal, da za ovadbo še ni slišal ter da niti ne ve, za kaj gre. Zavrnil je tudi dmge očitke na svoj račun, ki so se v minulih dneh pojavili v nekaterih medijih. Predsednik sindikata Pergam v Palomi Stanko Nerad je ob zadnjih dogodkih izrazil nezadovoljstvo, da Slovenska razvojna družba sindikata in delavcev ni obvestila o svojem početju in razlogih zanj, čeprav je sindikat zahteval uradno pojasnilo. Po njegovih besedah so delavci zaradi^ tega nezadovoljni. Zvezdan Žlebnik je doslej pri vodenju Palome med delavci užival podporo, kar je tudi razumljivo. Preden je poprijel za krmilo Palome so delavci neredno prejemali plače in manjše od tistih v kolektivni pogodbi (tri mesece so imeli celo vsi enake plače po 50 tisoč tolarjev mesečno), zadnji dve leti in pol pa prejemajo plače po kolektivni pogodbi in delodajalec spoštuje tudi druge pravice delavcev. Kakorkoli že, daleč naj večje podjetje v Slovenskih goricah, ki daje delo in kruh okoli 1300 delavcem in njihovim dmžinam, bo očitno dobilo novo vodstvo. Kdo bo poprijel za krmilo Palome, še ni znano. T. K. k 25. septembra 1997 ŠPORT IN REKREACIJA l Rekreacija je pred vrati STE JIH ODPRLI? Te dni se izteka »prvi polčas« letošnjega »Meseca športa 97«, ki ga pod geslom »Rekreacija je pred vrati. Odpri jih!« že četrto leto zapored pripravljata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije. Kot smo že poročali, je osnovni namen projekta »osveščanje in informiranje slovenske javnosti o pomenu, mestu in vlogi prostega časa, športne rekreacije in zdravega načina življenja«, cilji pa »povečanje števila športno aktivnih ljudi v Sloveniji, povečanje števila izvajalcev športne rekreacije in dvig kvalitete športnorekreativnih programov«. Če vas na ta projekt ni opozoril kakšen od 240 »jumbo« ali 14.000 »normalnejših« plakatov, pa ste zanj gotovo izvedeli iz katere od desetih regionalnih različic brošure »Sportno-rekre-ativni programi 97/98«, ki jo je (no, naj bi jo) tik pred »štartom« (12. septembra) brezplačno dobilo v svoj nabiralniK vsako slovensko gospodinjstvo (skupna naklada je bila namreč kar 455.000 izvodov!). V njej vam 697 izvajalcev iz 122 občin ponuja kar 5.091 (!) programov športne rekreacije, med katerimi je zanesljivo tudi kak tak, ki vam je pisan naravnost na kožo. Zdaj ste na potezi vi.Tarnanje dobre polovice zaposlenih Slovencev, da bi morala podjetja organizirati rekreacijo za svoje delavce, je namreč zaman, ker so ti časi s tranzicijo očitno minili. Če boste hoteli nekaj storiti zase, se boste morali potruditi kar sami. Zgovorne številke Raziskava o rekreaciji, ki jo jev začetku letošnjega leta opravil Stik, je pokazala, da 48 odstotkov vprašanih svoje delo opravlja stoje, 47,5 odstotka pa sede. Med delovnim časom jih vaje za razgibavanje dela le 8,6 s odstotka, bi jih pa več, če bi za | to poskrbelo - podjetje. Kar 83 ^ odstotkov anketiranih namreč meni, daje rekreacija zelo pomembna za zdravje in dobro počutje, več kot polovica (57,1 odstotka) pa dodaja, da bi jo moralo organizirati podjetje. Takih, ki se nikoli ne rekrei-rajo, je 14 odstotkov; skoraj tretjina med njimi (28 odstotkov) je končala osnovno šolo. Njihov delež s stopnjo izobrazbe pada; med visoko izobraženimi je takih le še 4,5 odstotka. Podobna slika je tudi med tistimi, ki se na teden rekreirajo po »manj kot eno uro«: med osnovnošolsko izobraženimi je takih 9 odstotkov. Največ Slovencev (32 odstotkov) se rekreira štiri ure na teden ali več: med osnovnošolsko izobraženimi je takih 29 odstotkov, med visoko izobraženimi pa kar 38,6 odstotka. Moški skoraj še enkrat toliko svojega časa namenijo rekreaciji kot ženske, saj se kar 45,9 odstotka moških in le 20,4 odstotka žensk ukvarja z rekreacijo štiri ure na teden ali več. Med tistimi, ki se rekreirajo eno do dve uri na teden, pa prevladujejo ženske (26,1 odstotka). Veliko več žensk kot moških meni, da bi morali razgibavanje organizirati v podjetjih. Tako je prepričanih kar 53 odstotkov žensk in 38,1 odstotka moških. Da bi se morali razgibavati vsak sam, je prepričanih skoraj enako število moških (38,1 odstotka) kot žensk (38,5). Med tistimi, ki so prepričani, da razgibavanje v službi ni potrebno, pa s 14,3 odstotka prevladujejo moški; z njimi se strinja le 4,3 odstotka žensk. Vi ste na potezi Čeprav je sporočilo anketirancev zelo pomenljivo, pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da so mimo časi, ko so za športno rekreacijo skrbela podjetja.Takih je - po odgovorih anketirancev sodeč - le še 23 odstotkov, pa še ta v veliki večini zaposlenim ponujajo le še karte za plavanje, smučanje in fitnes ali organizirajo »samo« planinarjenje in kegljanje. Za svoje zdravje in dobro počutje bo torej moral (po)skrbeti vsak sam. »Mesec športa 97« je idealna priložnost za to. »Rekreacija je pred vrati. Odpri jih!« N. J. : ,s v .■ y' mm I - • X ■ Z LOKOM DO SLAVE - Med športe, ki jih najdete v brošuri »Športno-rekreativni programi 97/98« in so primerni za oba spola vseh starosti, sodi tudi lokostrelstvo, s katerim se na svetu veselo ukvarja več kot deset milijonov ljudi. Med njimi je tudi družina Emeršič (z leve proti desni sinova Grega in Sašo ter mama Jožica) z Brega pri Polzeli, ki so začeli kot »čisti rekreativci«, danes (po treh letih!) pa imajo v svojih vitrinah več kot 300 kolajn in 100 pokalov z domačih in mednarodnih tekmovanj. Hitreje, višje... - ceneje! Hitreje, višje, močneje! Temu olimpijskemu geslu je Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez lani »dodal« še besedico »ceneje«: izdal je olimpijsko kartico, s katero njen imetnik ni deležen le športno-turističnih prireditev in zelo ugodnih aktivnih športnih vikendov, temveč tudi 10- do 20-odstotnih popustov na športne »storitve« v partnerskih centrih čez vse leto, 5- do 30-odstotnih popustov pri nakupu športne opreme pri partnerjih..., nenazadnje pa tudi 24-urnega nezgodnega zavarovanja pri družbi Adriatic! Eno izmed ugodnosti, ki jih prinaša olimpijska kartica, so imeli njeni imetniki priložnost izkoristiti zadnji vikend v Bovcu, kjer je Odbor športa za vse pri OKS-ZSZ organiziral sedmo »srečanje imetnikov olimpijske kartice«. Za simbolično ceno 500 tolarjev so se lahko v testnem centru v Čezsoči pod vodstvom izkušenih inštruktorjev preizkusili v vožnji s kajakom po divjih vodah, za »adrenalinsko« poslastico pa si privoščili še »plovbo« z raftom od Boke do Trnovega, ki sojo »okronali« z najbrž zadnjim letošnjim kopanjem v »bistri hčeri planin«. Med eno in drugo »preizkušnjo« so se lahko z gorskim' kolesi vozili po obronkih Trente ali pod vodstvom »trenerja varne vožnje« Braneta Kuzmiča preizkušali vozila iz SeatoVJ proizvodnje, svojo opremo pa dopolnili z najnovejšimi izdelk-i Montove športne konfekcije. Skratka - enkraten vikend! Če bi se tudi vi radi pridružili tej družini, se obrnite na Kompas Holidays, kjer boste dobili vse potrebne informacije, za 3.000 tolarjev pa si tudi priskrbeli olimpijsko kartico. Pa pohitite, kajti za 4. oktober je napovedano že 8. srečanje - tokrat v Planici. mJ.) Bravo, cementarii! Prizadevni sindikalni aktivisti ('ementameTrbovlje pod vodstvom predsednika Mija Popoviča in športnega referenta Antona Prišla so tudi ob letošnjem prazniku cementarjev pripravili bogat program. S tem dokazujejo, da niso samo uspešni delavci, temveč da veliko pozornost namenjajo tudi rekreaciji in športni aktivnosti svojega članstva. Vrstni red po posameznih športnih panogah -kegljanje (ekipno): TKI Hrastnik, Ce-mentamaTrbovlje, SGP Zasavje; šah (posamično): 1. Anton Prišel, Ivan Ferlič, Mijo Popovič; tenis - ženske: Dani Rozina, Anita Vovk, Dragi Skušek; moški: Milivoj Radak, Rudi Potfpin, Andrej Božiček, Janež Magister; dvojice; Po-trpin-Radak, Škalički-Božiček, Lesar-Novak, Koprivc-Magi-ster; balinanje - tekmovanje parov: Potrpin-Hrihar, Gašpa-rut-Kastelie, Simnovčič-To-mažin, Odlazek-Prišel; medo-bratno tekmovanje: Vzdrževanje in transport. Proizvodnja cementa, Proizvodnja surovin; čet verbboj: CcmcntarnaTrbo-vlje.TermoelektramaTrbovIje, SGP Zasavje; košarka - tekmovanje trojk: Blaznik, Radak, Koprivc; nogomet: Cementarna Trbovlje - Korenine Plesko 4:2. Vsem cementarjern iskreno čestitamo ža njihov stanovski prazniku, sindikatu družbe pa čestitke za uspešno organizacijo in izvedbo dneva cemen- tarjcv! Ciril Urek Vadba v naravi Hoja je za večino ljudi najpreprostejša in zelo zdrava oblika gibanja. Pospešuje krvni obtok, izboljšuje gibljivost sklepov, telo v naravi prezračimo, primerna je za vso družino. Sprehajanje pa lahko spremenimo v intenzivno vadbo, ki jo izvaja vsak po svojih močeh. Pri taki vadbi je med hojo vpletenih vrsta raztezno-krepilnih vaj, vaj za pravilno dihanje in sprostitev. Na preizkus tovrstne vadbe nas vabita Športna unija Slovenije in Radio Dur v soboto, 27. septembra. Prizorišče bo ljubljanski park Tivoli, zbor pa ob 10. uri na otroškem igrišču pri bajerju. Vadbo bo vodila mednarodna vaditeljica fitnesa in aerobike Saška BenedičičTomat. Vsi, ki boste vTivoli prišli z otroki, jih boste v času vadbe lahko pustili na igrišču, kjer bodo - nalašč zanje - organizirane športne delavnice. Vadba bo za vse brezplačna. Za informacije pokličite Jožeta Kukmana, telefon 061-13-19-277. »Klepetanje, rekreacija, osvežitev, smeh« Ljubljanski naturisti nas vabijo v soboto, 27. septembra, na sprostitev ob koncu tedna. Pa brez panike: nihče od udeleženih ne bo nagec. Oblečeni v športno opremo se bomo točno opoldne zbrali pri gostilni Žagar, ki stoji na levem bregu Save-čez črnuški most in levo. Lahkoten tek (5 km za moške in polovico manj za nežnejši spol), namizni tenis, odbojka na mivki, pikado, badminiton bodo popestrili športni konec tedna. Prijavnina bo 300 tolarjev, vsakdo pa bo zanje dobil pijačo in spominsko kolajno. Po telefonu 061-15-12-461 se nam bo v dopoldanskem času z dodatnimi informacijami oglasil Aleš. Tekaški maraton Iz Kranja do rojstnega kraja dr. Franceta Prešerna in nazaj bo v soboto, 4. oktobra potekal osmi Bobekov (Prešernov) maraton. Start 60 km dolgega teka bo ob 10. uri na Zlatem polju v Kranju. Do 12. ure se bodo zvrstili še teki na 30, 20 in 10 km. Cilj vseh tekov bo prav tako na Zlatem polju. Startnina je 200 tolarjev, prijave pa so mogoče do 1. oktobra na naslov Bobek d.o.o., Frankopanska 17, Maribor ali Svetovanje in maraton, Glavni trg 16, Kranj. Stane Bobek je z dodatnimi informacijami dosegljiv po telefonu 062-107-517. 18. tek na Šmarno goro Zgodovina šmarnogorskih tekov sega v leto 1979. To so bila leta množičnih športnorekreativnih prireditev in v njihovi »poplavi« je dobil svoje korenine tudiTek na Šmarno goro. Na »prireditev z dušo«, kot so organizatorji poimenovali letos polnoletno tekmovanje, vabi Klub za gorske teke »Šmarna gora« v sodelovanju z gostilno Ledinek, v soboto, 4. oktobra. Start bo v športnem parku srednje policijske šole v Rocnu, nedaleč stran od Tacna. Vse proge potekajo po šmarnogorskih gozdnih poteh in stezicah sosednje Grmade. Daljša proga meri 9,5 km (vzponov je za 650 metrov, spustov za 290 metrov), srednja proga bo dolga 2,5 km (z 290 m vzponov in 30 m spustov), na krajši tekaški progi pa bo ptorebno preteči le 1,85 km (proga se samo vzpenja - za 360 metrov - in poteka po klasični sprehajalni poti na vrh Šmarne gore). Prijave zbirajo do 1. oktobra kar v gostilni Ledinek na Šmarni gori ali pa na naslov Tomo Šarf, Nedohova 6, Ljubljana. Prijavnine bodo do takrat 1000 tolarjev (daljša proga), 500 tolarjev (srednja), za kratko progo pa se bo mogoče prijaviti le na dan prireditve - 700 tolarjev. Tudi za daljša teka bodo prijave še sprejemali 4. oktobra, le da bo takrat potebno odšteti še po petsto tolarjev več. Vsak prijavljeni bo prejel spominsko darilo, rezultate, organizirana bo zdravniška služba, prevoz športne opreme na vrh, ob poti in na cilju pa bodo postavljene okrepčevalnice. Če potrebujemo še več informacij, se lahko obrnemo na Toma Šarfa (061-50-460) ali na Miho Ledineka (061-59-735). Zimske športne igre zaposlenih Športna unija Slovenije vas v sodelovanju z organizacijskim komitejem 4. Zimskih iger zaposlenih od 4. do 8. marca vabi v Lillehammer na Norveško. Evropske igre zaposlenih prirejajo vsako drugo leto. Zadnje igre so bile na Bledu (orga-niziralajih je Športna unija Slovenije v sodelovanju sTurističnim društvom Bled) in marsikdo ima prijetno druženje še vedno v zelo lepem spominu. Na Bled je namreč prišlo več kot tisoč tekmovalcev, več kot polovica iz tujine, ki so se pomerili v zimskih športih - smučanju, teku na smučeh in hokeju na ledu. Marca 1998 se bodo udeleženci iger iz vse Evrope zbra; li v Lillehammerju ne le zato, da bi tekmovali, temveč tuj1 zato, da bi spoznali nove prijatelje in si pridobili novih moc1' Vse discipline se bodo odvijale na prizoriščih zimskih oliu1' pijskih iger ’94. Udeleženci se bomo lahko udeležili alpskih disciplin: slalo"1, veleslalom, paralelni slalom; nordijskega smučanja: tek ^ smučeh - 5 km ženske klasična tehnika, 10 km moški klasicU0, 5 km ženske prosto, 10 km moški prosto, 10 km ženske klasiču0' 20 km moški klasično in štafetna teka 3x5 km ženske, 3xJ km moški; kegljanje (m+ž), rokomet (m+ž), streljanje (m+"j odbojka (mešane ekipe), hokej na ledu (moški). Vsem priF vljenim bo na voljo udobna namestitev, organizacijski k0" mite pa bo poskrbel tudi za pester družabni program. Predprijave zbirajo do 10. oktobra na Športni uniji Sl0" venije, Tabor 14, Ljubljana, telefon in faks 061-311-728 Turist (odcep za tovarno Unior), ob 10.uri. Po asfalti] se bomo nato povzpeli na 1100 metrov višje in med tem 16 km. Ciljna črta bo narisana pred picerijo Planj gli. Na poti bo potrebno precej pazljivosti, saj bo c tekala v običajnem cestnem prometu. Organizator c daje za vse udeležence obvezna čelada. Prijave b Športna ifnormacijska mreža . Vsi organizatorji, ki želijo, da bi za njihovo športnore ativno ali športnoturistično prireditev izvedelo čim veC,njjC vencev, lahko razpise pošiljajo na Športno unijo SlovUj, (v roke Žigu Černetu), Tabor 14, Ljubljana, po faksu 13-19-277 ali po elektronski pošti ziga.cerneŽk2.net y S 1. oktobrom pa bomo začeli zbirati podatke za vf fl). Koledar športa za vse 1998. Tudi tokrat bodo noS. brike »koledar prireditev po dnevih«, »koledar Prir .0jal1 po panogah« in »vodnik po vadbenih programih«. pa bomo še nekaj novosti. Razpis za zbiranje podatkov h objavili prihodnji teden. Pripravlja. ■ Žig« Čer"1 1 C; ga nit na ec bi čir iz N; vsi in: Vsi dn rit in 0rl ne le, S s Delavska enatnost Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA seminarja Namen izobraževalnega seminarja je prikaz vsebine or-°ai>izacijskih in komunikacijskih razmerij med posamez-itti organi v soupravljalski strukturi na eni strani (inter-a razmerja) ter med vsakim od njih in organi delodajal-J-v na drugi strani (eksterna razmerja). Gre za globalni U^nnl operativnega organizacijskega instrumentarija, ki naj J spoznali udeleženci seminarja, in ki naj bi služil za ."hdoslednejše uresničevanje normativnih pravic delavcev 1ZSDU, na načelu sodelujočega vodenja. Namembnost seminarja: Ja seminar je namenjen članom svetov delavcev, dela-skitn predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb n s>ndikalnim zaupnikom ter profesionalnim predstavnikom seh ravni sindikalne organiziranosti. . Udeleženci seminarja morajo biti člani sindikatov, ki so “■jiženi v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Cas: 15. in 16. oktober 1997 dričaj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gra- PROGRAM seminarja 1- dan: sreda, 15. oktober °d 10.00 do 10.15. ure Uvod v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Od 10.15 do 12.00 ure Tema I: Tloga in vpliv organov soupravljalske strukture v okvi-n Paritcipativne organizacije '■ Bistvene značilnosti participativne organizacije * normativne podlage, jodelujoče vodenje, * informiranje in komuniciranje. Položaj in vloga posameznih (so)upravljalskih organov T Primetjava participativne in samoupravne organizacije Od 12.00 do 13.30 ure: odmor Od 13.30 do 17.30 ure Tema II: I Svet delavcev kot osrednji organ sistema soupravljanja n njegova organiziranost *■ Položaj in značaj delovanja sveta delavcev ’ zakonska izhodišča * organizacijska izhodišča * kadrovska izhodišča Z- Kako najti vsebino dela sveta delavcev in njegovo rganizacijo. * Vpliv vplivnih dejavnikov kot pristop k iskanju vsebi-le dela elementov organizacijske strukture sveta • definiranje informacijsko komunikacijskega procesa in relacij sveta delavcev 3. Poskusi konkretnega organiziranja sveta delavcev (delavnica) 2. dan, četrtek, 16. oktober od 9.00 do 11.30 ure Tema III. 1. Vloga delavskih predstavnikov v procesu odločanja v nadzornih svetih. 2. Informacijska in komunikacijska razmerja delavskih predstavnikov kot temelj za uresničevanje njihove vloge. 3. Delovanje delavskih predstavnikov pri oblikovanju strateške odločitve (primer iz prakse). Od 11.30 do 15.15 ure (vmes odmor za kosilo: od 12.15 do 13.30 ure) Tema IV. 1. Položaj in vloga delavskega direktorja v upravi družbe in organizacijski strukturi vodenja 2. Vloga in delovanje delavskega direktorja kot nosilca sodelujočega vodenja - v dobro družbe in zaposlenih. 3. Delavski direktor v praksi (primer iz prakse) Od 15.15 do 16.00 ure Zaključna razprava: Identifikacija akutnih problemov, možnih rešitev in trendov v organizaciji sistema soupravljanja. r Prijavnica za izobraževalni seminar ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA ki bo od 15. do 16. oktobera 1997 v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica, Gradnikova 1 Ime in priimek:........................................... datum rojstva:............... Izobrazba, stopnja izobrazbe:.......................................................... Naslov doma:............................................................................ Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:.................................................. - delovno mesto:.......................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.................................................... Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE (naziv in sedež družbe) Telefonska številka -doma:.......................... -vslužbi:.......................... Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica. DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Delavsko enotnost MIR, TIŠINA MANJŠA NIZKA, OKROGU POSODA D01GA VRSTA AVTOMOBILOV ZMRZNJENJE PASMA PSOV S KRATKO DUKO ERIK TUl TEKOf HLEVSKI GN01 fr g, ?*NJ£MW USTNIK ŽIVINOREJSKEGA POSESTVA IDENTIČNOST KONICA FOTOGRAFSKO KEM. SREDSTVO KARL IMMERMANN SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU SLOVENSKI ELEKTROTEHNIK (Morio) UNA TURNER DEL KOPNEGA, NA TREH STRANEH OBDAN Z VODO Čarovnik GOROVJE v ŠVICI NOTARSKI URAD KUHINJSKA ZAČIMBA KIJEVSKI VELIKI KNEZ STROKOVNJAK ZA ROMANSKE JEZIKE OEUŠCfNOZRNO SKLEPNI DEL SKUDBE PLESALKA DUNCAN NACE JUNKER OSEBA, KINOCE BITI IMENOVANA NAVUKA, ŠARA KIRURŠKA NIT SHRAMBA ZA ŽITO NICK NOLTE PISATEU KERSNIK SVINJSKA ZAREBRNICA ANDREJ RAZINGER UNIFORMIRAN SLUŽABNIK (yi © A [s k A i -o- V PRODAJI JE POSEBNA IZDAJA "OSMEROSMERKE IN REŠETA". BOGATE NAGRADE! EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA NEMŠKI F0L0Z0E (Gewg) PREDPUClLO SKAU GORSKE REŠEVALNE SANI NOVINARKA NAPOP-TV VONTA PAUL ANKA PRITOK LJUBLJANICE ISLAMSKI NASLOV ZA PRINCE NEKD/tNJI CITROENOV AVTO KRAJ PRI LITIJI TURŠKO LJUDSTVO V VZHODNI EVROPI TURISTIČNA AGENCIJA A Metode dela: predavanje, razprava, obravnave konkretnih primerov. Trajanje: dva dni (14 pedagoških ur). Strokovna izvajalca: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje - Inštitut za razvijanje organizacijskih sistemov - “TROS” d.o.o., Ljubljana in Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 7. oktobra 1997. Seminar bomo izvedli, če bo 20 prijav, v kolikor bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar znaša 20.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno obsežno gradivo). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar V., sklic na številko 10”. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 6.000 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316 489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, int. 281 ali 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: VANDA REŠETA <1oxj. Bana siitelBiia ilirizma STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dal mati nova4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 -00-33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101 -601 -92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 70 DEM na dan, vikend (od petka do nedelje) 170 DEM BOHINJSKA BISTRICA - počitniški dom: tripos-teljne sobe, polpenzion 3.600 SIT KRANJSKA GORA: tri-, štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 42 DEM dnevno KOSTEL NA KOLPI: obnovljena kmečka hiša, opremljena za 4-5 oseb - termini po dogovoru, cena 75 DEM na dan POKLJUKA: dve- in štiriposteljni apartmaji, garsonjera in enosobno stanovanje, 68 oziroma 86 DEM dnevno PLANICA: počitniški dom-sobe, etažniTWC, polpenzion 37 DEM dnevno KANIN: petposteljni apartmaji, 64 DEM na dan, prosti termini od 03.09.1997 dalje KRVAVEC: štiriposteljni apartmaji z opremljeno kuhinjo, kopalnico in WC, cena 45 DEM na dan + turistična taksa, ki jg poravnate ob prihodu, termini po dogovoru ČATEŽ: prikolica za pet oseb, cena 90 DEM na dan vključuje tudi 5 kopaliških vstopnic ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena 80 DEM dnevno - termini v oktobru MORAVSKE TOPLICE: dve-, tri-in štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 37 DEM dnevno/osebo PIRAN:dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena69 oziroma 85 DEM dnevno PORTOROŽ-SEČA: ogrevani apartmaji v celoti opremljeni za 4 osebe (kuhinja, spalnica, kopalnica in balkon). Cena 4.000 SIT PORTOROŽ: hotel Barbara, dvoposteljne sobe, polpenzion 54 DEM na dan, otroci imajo 30 % popust NOVIGRAD: trisobno stanovanje, 55 DEM dnevno BARBARIČA: enosobno stanovanje za 4 osebe, 45 DEM dnevno B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnostjilačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE - Kobarid, kosilo na rečni ladji, ogled Vipavske kleti - zabavni večer. Enodnevni izlet poVI PAVŠKI DOLINI-malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, IDRIJA - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, BELA KRAJINA-obisk vinske kleti in ogled domačih obrti in sprostitev na kmetiji, PIRAN - križarjenje po Piranskem zalivu, ribjijfiknik in ogled podvodnega sveta.Trgatev na MADŽARSKEM, dvodnevni izlet z avtobusnim prevozom, pomoč pri trgatvi in obisk na tipični madžarski kmetiji, cena za skupine 160 DEM na osebo. SAN MARINO - dvodnevni izlet, ogled Bolonije, San Marina, nočitev, zabavno popoldne v Minobilandiji, prosto popoldne za nakupe. BARCELONA štiridnevni izlet (od četrtka do nedelje), letalski prevoz in nočitve s zajtrkom. Predlagamo skupine do 20 oseb, termin 26. 2. in 26. 3. 1998. Cena samo 540 DEM, doplačila za organizirane oglede po individualni želji skupine. RIM - štiridnevni izlet (avtobus, letalo), bivanje v dvoposteljnih sobah z zajtrkom, ogledi z doplačili vstopnin. Cena495 DEM za skupino 40 gostov. Trgatev na VIPAVSKEM, -trgatev v dopoldanskem času - ogled Štanjela, degustacija vVipavski kleti - večerja in zabava. PRLEKIJA - prleške bratve; prvi dan trgatve 27. septembra ogledi vinogradniških del in popotovanje po Vinski cesti z vsemi pripadajočimi dobrotami. Ca SEJMI FRANKFURT: Mednarodni knjižni sejem, od 15. do 20. oktobra ESSEN: Ikk, od 9. do 11. oktobra ( sejem hlajenja in klimatizacije) PARIZ: Premiere Vision - od 3.-7. oktobra (tekstilni sejem); Eguip auto '97 - od 15.-20. oktobra (av-todeli, bencinski servisi)-možen sindikalni izlet D. SILVESTROVANJE MALI LOŠINJ: Aurora, Punta, cena za min. 5 dni bivanja s polpenzionom 270 DEM, silvestrska večerja 80 DEM, otroci imajo 50 % popust na 3. ležišču. Odhod 30. decembra, povratek 3. januarja. Minimalno število oseb je 40, avtobus 60 DEM. MO-RAVSKETOPLICE: dvo- in triposteljne sobe v privatnem penzionu, skupine do 14 oseb, tri ali več dni, silvestrovanje organizirano v domači gostilni s prekmursko ponudbo. Cena polpenzionaje 50 DEM, doplačilo za silvestrski menu E. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC F. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa G. PRODAJA POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI Prodamo dva apartmaja v Kaninski vasi v Bovcu, za 6-8 oseb ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze V J m Delavska enotnost 25. septembra 1997 Franc Boček, predsednik sindikata in sveta delavcev v Elektroniki Velenje TESNA PREPLETENOST SINDIKALNEGA IN SOUPRAVNEGA DEU Sedeti na kavču in na TV gledati Bačka, kako maha z zastavo, ni sindikalizem. Sindikata ne potrebujem zase, potrebujem ga za vse nas. Elektronika Velenje je zrasla iz podjetja Gorenje Elektronika, kije šlo leta 1993 v stečaj, in podjetja Elektronika d. o. o., ki je nastalo s kapitalom menedžmenta in sklada za razvoj kmalu po stečaju. Pod novimi lastniki in novim vodstvom je podjetje dobilo nov zagon. Zdaj je v njem zaposlenih okoli 440 ljudi, proizvodni program pa je le malo spremenjen. Še vedno so glavni izdelek TV aparati, ki jih podjetje 80 odstotkov izvaža. Letos spomladi so zaposleni izvolili svet delavcev, na njegovo čelo pa postavili tehnologa Franca Bočka, kije tudi predsednik sindikata v podjetju. Za uvod nam je Boček povedal nekaj o sebi in o zgodovini podjetja. »V tej hiši sem že od začetka,« je začel Boček. »Delal sem vsa dela od najnižjih pa do dela tehnologa, ki ga opravljam zadnjih petnajst let. Bil pa sem tudi mojster v montaži in serviser. Ker sem operativni tehnolog, kar pomeni, da mora biti delo opravljeno do roka, smo se z upravo dogovorili, da dam takrat, ko je nujno, prednost delu pred nalogami iz soupravljanja. Pri proizvodnji pač moraš biti zraven, ko je treba, svet delavcev pa v bistvu tudi ne more čakati. Zato te naloge karseda usklajujem, s čimer v podjetju, kjer so ljudje in odnosi normalni, ni nobenih težav.« Elektronika Velenje ima kar pestro zgodovino, mar ne? Začeli smo leta 1969 kot Gorenje Elektronika. Elektronska industrija Ei iz Niša je sicer močno nasprotovala ustanovitvi nove tovarne televizorjev, vendar so zadeve šle svojo pot. Leta 1970 smo dali na trg prve, takrat še črno-bele, televizorje, nedolgo zatem pa tudi prve barvne, ki smo jih dobili iz kooperacije Korting-Gorenje. Potem smo se zmeraj bolj osamosvajali, obvladali razvoj. Do 1974 je odlično teklo. Potem pa smo se stozdi-rali in nastala so nasprotja, ker je tedanje vodstvo Elektronike začelo razmišljati drugače kot vodstvo Gorenja. Od tedaj dalje smo bili kot 'nezakonski otrok’ Gorenja, kot jaz pravim razmerju med matično in našo firmo. V Gorenju nas niso imeli preveč radi, ker je bil naš program povsem drugačen. Tako je bilo do leta 1993, ko smo šli v stečaj. Zanj sta kriva izguba jugoslovanskega trga in po mojem prepričanju politična odločitev, verjetno vodstva Gorenja. Čeprav o tem s svojega položaja težko presojam, ne morem drugače povedati. Da smo še vedno tu, je zasluga sedanjega vodstva z direktorjem in tehničnim direktorjem na čelu. Ta dva sta skupaj s skladom za razvoj veliko naredila, da firma obstaja in da ima kruh okoli 440 ljudi. Bilo pa je še več zaposlenih? Bilo nas je okoli 600, vendar so bile tržne razmere ugodnejše. Slovenski trg je bil lačen televizorjev, možno jih je bilo prodajati v tujini. Quelle kot glavni kupec jih je zelo veliko kupoval, zdaj pa nabave zmanjšuje. V Evropi je recesija, naša dejavnost pa je veliko bolj na prepihu kot pralni stroji, hladilniki itd. Dva programa sta vsaj začasno izpadla in smo morali nekatere ljudi preusmeriti drugam. Glavni izdelek nam jeTV aparat, tako imenovani evropski TV, ki pa ga večinoma prodajamo na Poljsko, Češko, v Nemčijo, Švico,Veliko Britanijo itd. Prej ste omenili pričakovanja delničarjev. Kakšen je odnos sveta delavcev do njihovih zahtev? Vi ste verjetno tudi lastniki. Kakšna je lastninska struktura? Lastniki so menedžerji in nekateri delavci. Notranji odkup ni bil možen, ker seje nova firma ustanovila po stečaju, in je sklad ni bil pripravljen lastniniti na tak način. Delavci, ne vsi, samo tisti, ki so prinesli gotovino ali se zadolžili, imajo nekaj delnic. Marsikdo je najel posojilo za nakup delnic. O odnosu sveta delavcev do uprave pa je treba povedati, daje sedanja uprava veliko naredila za podjetje. Drugače verjetno v firmi ne bi delalo toliko delavcev. V podjetju smo že opravili precejšen del prestrukturiranja. Močno smo denimo povečali produktivnost, vendar nas čaka še precej dela. Delavci so pripravljeni še poprijeti, da bi obdržali službe.. Svet delavcev se trudi najti skupnijezik z upravo, dačimveč ljudi zadrži delo. To je naša najvažnejša naloga. In druge naloge? Druga nalogaje informiranje delavcev o vseh zadevah, ker bi se neovbeščen delavec ne znal pravilno obnašati, če bi izgubil službo. Moramo ga pravočasno informirati, da ne bo dela zanj itd. To moramo urediti z upravo, da ljudje ne bodo dela izgubljali čez noč, kot se reče. Tako je v Ameriki, v Nemčiji pa ne. Veljajo neka merila, in za ta merila se borimo. Važno je tudi izobraževanje članov sveta delavcev. Zakonodaja je sicer še kar, čeprav še ni popolna, in tudi knjige se dajo dobiti, tako da so člani sveta delavcev lahko poučeni. Naslednje je nagrajevanje in motiviranje članov sveta. To delo še ni dokončano, vendar upam, da bo to v kmalu narejeno. Član sveta delavcev mora biti zainteresiran, da bo iskal informacije, da bo pomagal urejati zadeve. Vendar, kot pravi naš direktor, ni nič več zastonj, in tako ni zastonj niti tako delo. Ljudje zanj pač neradi poprimejo, zato morajo biti nagrajeni. Dogovor med svetom delavcev in upravo o delu sveta je tik pred podpisom, treba je urediti le še nekatere podrobnosti. Svet delavcev ste ustanovili letos spomladi. Zakaj tako pozno? Potem ko smo po stečaju začeli znova, nismo zaposleni imeli ničesar, niti sindikata. Potem smo počasi postavili temelje zanj in kasneje začeli razmišljati o svetu delavcev. Spomladi smo imeli volitve in večina članov sveta delavcev je iz vrst sindikata SKEI, ki je pri nas, hvalabogu, edini sindikat. Kaj ste vi v sindikatu? Sem predsednik sindikata, vendar imam namestnika, ki počasi prevzema to funkcijo.Toliko To je občutljiva zadeva, saj firma mora vedeti, s kakšnimi stroški deluje, in jazjih moram prikazati, kar meni, tehničnemu človeku, ni vedno preprosto. Zato moram imeti nekoga, ki mi to uredi. Menedžerji imajo združenje, na katerega se lahko obrnejo, jaz česa takega nimam. Sveti delavcev imajo določen čas za stike z delavci... Delavcem dajemo nasvete iz pravne pomoči tako v sindikatu kot v svetu delavcev. Imamo uradne ure, namenjene temu, vendar me ustavijo tudi mimogrede. Prej ste dejali, da vam je prva služba, šele potem delo v soupravi in sindikatu. Imate v dogovoru o delu souprave določeno za delo in izobraževanje toliko časa, kot vam ga pripada po zakonu o soupravljanju, ali manj? Podpisali bomo za toliko, kot predvideva zakon. Če jih ne bomo porabili, jih pač ne bomo. No, s temS ko sem dejal, daje prva prioriteta delo, nisem mislim čisto dobesedno. Včasih se zgodi, da proizvodnja ne sme stati. Predsedniku sveta delavcev mora biti prva naloga delo v svetu. Vendar, dokler vseh vprašanj ne uredimo in dorečemo, se to še zgodi. Moram povedati, da z upravo zaradi dela v svetu nimam nikakršnih težav. Delo si doziram samostojno, skušam ga pač uskladiti tako, da nobeno področje ne trpi zaradi dela v drugem. Vedeti pa je treba, da živimo od dela in da bomo delili tisto in toliko, kolikor bomo ustvarili. Vendar so zakonska merila, ki se jih skušam vztrajno, dostikrat tudi trdo, držati. Če bi kdo trdil, da med vami in upravo ni problemov... ...Ne bi govoril resnice. Vendar jih rešujemo v strpnem dialogu. Res pa hudih problemov še ni bilo. Mnenja se pa krešejo. Kako se svet delavcev postavlja nasproti težnjam po delitvi dividend? Dividende so se delile dve leti nazaj, letos jih pa ne bo, ker smo denar porabili za selitev v nove prostore.Tudi upravi, čeprav so lastniki, dividende niso primarne, agresivnejši pa so zunanji lastniki, skladi. To razumem, saj tudijaz kot zunanji delničar Gorenja nekaj pričakujem od vložka vanj. Ali imate delavskega direktorja? Izbrali ga bomo potem, ko bodo njegove pristojnosti povsem jasne. Zdaj pa nas tudi ni zaposlenih vsaj 500, da bi po zakonu delavskega direktorja lahko imeli. Naloge sindikata in sveta delavcev so tako prepletene, da med njimi ni mogoče potegniti ostre ločnice. Izjemno pomembno strokovno pomoč smo dobili pri SKEI v Ljubljani in na območnem svetu. funkcij imam, ker je težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti to delo. Po zakonu o soupravljanju bi smeli imeti enega profesionalca, a se vsak rajši drži svojega dela. Tudi vi? Ja. Pri 54 letih želim ostati v stroki, ki sem si jo želel vse živjenje. Delo v sindikatu in svetu delavcev pa je sam boj za pravice zaposlenih. Za strokovna vprašanja sveti delavcev marsikje izkoriščajo v podjetjih zaposlene strokovnjake. Ali se jih tudi vi? Za sindikat največkrat, pa tudi svet delavcev si pomaga z njimi. Izjemno pa nam pomaga pravnica RO SKEI Lidija Jerkič, brez nje bi morda že vrgel puško v koruzo. Pomagala nam je tudi pri seminarju za člane sveta delavcev, ki smo ga organizirali v podjetju. Zadnjič sem bil na seminarju v Radovljici. Mislim, da sem na pravi poti, saj so kolegi iz Nemčije povedali, da tudi pri njih za svet delavcev največ naredijo pravniki iz sindikata. Dogovoriti pa se bom moral z upravo za denar za plačevanje najetih zunanjih strokovnjakov. V Elektroniki Velenje d. d. je zaposlenih okoli 440 delavcev, ki so lani izdelali in prodali za 90 milijonov mark televizorjev in drugih izdelkov, za letos pa načrtujejo za desetino večjo prodajo. Najpomembnejši trg je Nemčija, za njo pa Slovenija in vzhodnoevropske države. Omenili ste, da zakon o soupravljanju ni popoln. Kol vam v njem ni povšeči? Zakona še ne poznamo dobro, moramo ga sc preučiti, pridobiti kako izkušnjo z njim. Deni; mo, ne znamo se vedno odločiti, kaj je v pristojnos11 sindikata, kaj pa v pristojnosti sveta delavcev. Na omenjenem seminarju v Radovljici s° nemški gostje povedali, da pri njih 60 odstotke'! dela svetov delavcev obsegajo socialni probkj mi zaposlenih, za katere ni popolnomajasno, ka111] spadajo, v sindikat ali svet delavcev. Nekateri' naši firmi pa razmišljajo, da morata sindikat i" svet delavcev delovati povsem ločeno drug oi drugega. Vendar je njuno delo tako prepletea* da drugače ne moremo delati, kot delamo Delaje ogromno in ga poskušam d e centra'Vi' rati. Uzakonili smo že tajnika sveta delavcev, A to je sodelavec, ki dela v konstrukciji. Kaže, da ima vaš sindikat velik vpliv na delo sveta delavcev? Kako na to gleda uprava? Nekateri govorijo, daje naš direktor trd, dnar ima do souprave in sindikata korekten oo nos. Sicer pa veliko sodelujem z Gorenjevim s*!1 dikatom. Pomagajo našim delavcem pri najemanr posojil in pri delavskem turizmu na primer, f tudi sicer smo z Gorenjem prepleteni bolj, k0^ kaže zdajšnje poslovno sodelovanje, ko zanj izdelujemo nekaj tipov televizijskih aparatov, rf nas je zaposlen en zakonec, drugi pa v Gorenj" in obratno, tako da smo formalno ločeni, dejan sko pa povezani. Kolikšne so plače? Imamo jih po kolektivni pogodbi. In redn^ To pa je tudi vse. Za več se bomo morali še tv | bojevati. Ta dejavnost je problematična, tun' tujini. Direktor mi je ob tem dejal: Preživeli botn'" če bomo stisnili zobe. Odgovoril sem: stisnil’J1^ bomo, da bomo več in bolje delali - za plačo. . manjši plači od tiste, ki je določena v kolektri'1! pogodbi, pase nočem niti pogovarjati. Pri pa me moti nekaj drugega. Prag preživetjaje od spodnjih tarifnih razredov in državi zamern1^ da od takih plač pobira dohodnino. Zadeve j zelo zaostrene in delavci tega ne bodo mogli dob prenašati. Kako je torej biti predsednik sveta delavcev ali sindikata? Popolnoma drugače kot v časih samoupf‘ vljanja. Zdi se mi, da sem v minulih dveh -e nekcij naredil za delavce, vendar se zdaleč ne to ^, kolikor meje stalo živcev in moči. Vsak dan 0 večje borbe, bo pa še huje. Doseči moranj spoštovanje dogovorjenega, tako kot nam . kolegi pripovedujejo, daje pri njih. V firn7l j je zgodilo, daje direktor kak dogovor prsk11 ‘i in mi smo ostro reagirali. Odkar imamo s delavcev, takih primerov ni bilo. Direktorje f j meten in ve, do kam lahko gre. Ni pa tudi 2 • lahko. Menim, daje kompromis treba skle ^ če je le možno. Včasih sem poražen, ne m0" .,, doseči vsega. Delavci tega pogosto ne razui11^ toda povedati jim je treba, fantje, do todje naprej pa ne. ^ Vendar sem trd borec, ker meje takega ^ , dilo življenje. Na sindikatu smo določali ! protestnega zborovanja SKEI v Ljubljani to si^ ^ Pa seje marsikdo otepal. Dejal sem: kavču sedeti in naTV gledati Bočka, kako nf : z zastavo, ni sindikalizem. Zase ne potre ■ nntre.hnie.m na pa za nas VSC c