llrsflništuo in upravništuo :
Maribor, Koroška ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št- 113.
naročnina listu:
Celo leto..............12	K
Pol leta..............,	6	K
Četrt leta............. 3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 148.
Maribor dne 20. decembra 1912.
Letnik IV.
Nemorala in posurovelost.
Z nekolikim začudenjem 1 Ibo mogoče marsikdo prebral nadpis predležečega članka. Casi so preresni in prekritieni, !da bi človek obračal svojo pozornost na vprašanja, kakoršnega ;se hočemo v naslednjem mi nekoliko lotiti. [Storimo to, ker se bojimo, da bomo vsled neprestanih skrbi, ki nas vežejo na nalšie politično in gospodarsko žjlvljenje, prezrli in pozabili na važne in lahko usodne pojave, ki se porajajo kot posledica našega ! pomodernizira|nega, s firmo svobode in napredka se ponaišiajočega (življenja,. Vojska, neprestana mednarodna napetost, najrazličnejše težke krize absorbirajo že dolgo časa sem vse naše čustvovanje in mišljenje, ta|ko da smo že skoro otopeli za vse drugo. Dobro in olajšalno bo vplivajo na najše čitatelje» če jih vsaj za kratek čas zainteresiramo z drugim predmetom.
Hvala /Bogu! Današnjega članka ne pišemo iz razloga, d,a se nemorala in posurovelost širita med našim ljudstvom. Ne,. Naše ljudstvo je še skozi in skozi zdravo in miu v uravnostnem oziru trenutno ne preti nobena nevarnost, Drugo je, kar je nam potisnilo pero v roke. 'Nemorala in posurovelost vedno groznejše gospodarita po naših mestih in zlasti so o-grožena velika mesta, /da se pogrezne njihovo prebivalstvo v blatu.
Poglejmo v eno ali drugo večje mesto. Z bpez-primernim hvalisanjem se poveličuje pridobitve modernega človeka, (moderne kulture, moralna načela so pai zdrknila v nižine, kakor še nikoh. C e gremo v gledališče, v kinematograf, razne razstave! ali Še sploh kake izložbe,, če vzamemo v roke moderne knjige, povsod najdemo nebrojno stvari, preraČunjenih na najnižjo, že živinsko čustvenost. Industrija, razglednic, fotografije aktov, bazne brezsramne tiskovine, opolzke duhovitosti, obskurni proizvodi raznih ljudskih pevcev, umazana šundliteratura ter Še nešteto drugih „pridobitev“ modernega življenja govori več kot jasno besedo. , Statistike zatrjujejo, dà je nemški narod izdal, v zadnjem letu 50,1100.000 mark za literarni smrad in 60.000 agentov je bilo na delu, Ida so razpečavali tojblaito. Razni kolportažn)' romani že požrejo velikanska premoženja in samo eden je vrgel 3,000.000 mark. ‘;Vsi ti produkti brezvestnih u-metnikov in pisateljev ne skvarjajo samo ljudske mo-
rale in ne vlačijo samo v blato vsa nravstvena nap Čela, temveč požrejo tudi ogromno ljudskega premoženja.
Roko v roki s širjenjem nemorale gre posurovelost ljudskih mas. Skvarjeni po zgoraj nafvjedenih produktih zgubljajo ljudje vsak Čut za sramežljivost* poštenje in dostojnost, iter se brezobzirno Vdajajo strastem, (ki ne poznajo nobene meje in zavračajo vsak ugovor. Posledice teh pozdravih razmer se kažejo najbolj pri mladini, ki tee radi svoje neizkušenosti vdaja brez pridržka vabljivimi vadam. 'Iz mest prihajajo naravnost grozepolni glasov): o pposurovelo-sti in izprijenosti mladine, C e čitate tozadevna poročila učiteljstva, protokole policije in zapisnike sodnih obravna(v, tee boste prfjemali za glavo, toliko nečuvene skvarjenosti boste našli, 'Število mladostnih zločincev v Avstriji1 je postalo že tako veliko, da se je ustanovilo že mladinska sodišča), r„|Mi živimo v močvirju in sipo se pogreznili že tako globoko, da že več ne spoznamo, 'kako globoko smo parili. Grozna posurovelost mladine, 'ki muči žival in človeka, ter brezmejno zaničevanje ženske, to so prikazni naše nemoralne kulture“, tako je rekel ravnatelj katoliškega učiteljskega seminajrja dr. Giese na nekem zborovanjju na Dunaju.
Kakor že rečeno, [opisane razmere ne veljajo za nas. Naše ljudstvo Še ni okuženo in najša mladina se celo od dne do dne poplemenitujie. (Surovost izginja iz naših mladinskih vrst in tudi v moralnem oziru se ne smemo pritoževali. Naša izobraževalna organizacija ima tozadevno neizmerno zaslug. Toda nevarnost je tu. Stik med mestom in deželo je pre-živahen, vezi pretesne, !da bi ostale rfemere brez vpliva. (Skrbeti moramo pravočasno,, da nas ne bo poplavila mestna nenravnost in posurovelost. |Tb je treba tem bolj, ker že skušajo raizni temni (elementi okužiti tudi deželo/ Zlasti z raznim slabim čtivom, stozvezkimi kolportažnirnl romani, se že zelo (skuša otroivati Še zdravo ljudsko dušo. V tem oziru naj bi naši poslanci Še sedaj, dokler je (čas, poskrbeli, da bi stopili v veljavo zakoni, ki bft zabranjevali takte brezvestno izkoriščanje ljudske Čustvenosti v umazane, kupčijske svrhe.
Zia konec bodi samo omenjeno, da zadeva velik del krivde za vse te žalostne pojave svobodomiselstvo vseh vrst in vseh narodov, S svojim pretira-
nim povdarjajnjem neomejene svobode je to svobodomiselstvo — naši liberalci imajo tudi svoj delež zraven — podrlo vse meje zdrave razsodnosti in pzeVid-nosti, ter je odprlo pot vsej1 nepošteni sodrgji, ki na podlagi svobodomiselnih fraz dela majstne kupčije na račun gmotne in duševne [škode ljudskih plasti.
Vojske ne bo. \
Jasni se. Dolge tedne sem z grozečimi oblaki preobloženi politični svod se je zašel trgati in kaže se vedno več jasnine. ’Afera (Prochiaska je bila, od pričetka očividno oni kamen spodtike, ob katerem bi naj se bil razbil mir, mogoče svetovni. [Ce bi nape. tost ne bila ofdnehala in če bi ne bil mirni sporazum zagotovljen, bi ta zadeva bržčas ne bila imela takega konca, kakor ga je doživela. Afere kakter Proèhaskova, so radi svoje kočljivosti [kakor nalajšd pripravljene, če se hoče napraviti zadnji, skrajni korak. Zlasti je to prikladno, če je o grozoti take ajfe-re javnost tako uverjena in prepričana* kakor je bila avstrijska. Vse je bilo že tako prepričano, da se je Prochaski pripetilo nekaj nečuvenega, da, je oficijelna izjava učinkovala kakor neverjetno presenečenje ter nekateri še vedno I skrivnostno fskomizgnejo, če se jih opozoril na ta slučaj, (Takega težkega orožja bi vlada gotojvo ne dala kar tako iz roke, če bi ne bila mirna poravnava pred durmi. V tem oziru ni bila vlada vezana ' niti s kjako posebno moralno dolžnostjo, ker vse zadeve ni razblinila ona do tolike gorostasnosti. ampak v prvi vrsti nemško časopisje.
Temu razbremenilnemu momentu na naši, so sledili prijaznejši koraki na srbski strani. PaŠač je pozval srbsko časopisje, naj ne piše sovražno na-pram Avstriji. Na Dunaj prispe te dni novi srbski dunajski poslanik Jovanovič, ki ima baje posebno misijo, kar priča brezdvomno, da, se je položaj izdatno zboljšal.
Praški „Narodni Listy“ priobčujejo sledečo Pa-Šičevo izjavo:
„Najši Interesi po končani vojski zahte’ vajo, da živimo z A\jstrijo v ‘dobrem razmerju, ker nam more močna soseda storiti marsikako uslugo. (Mi smo težili za izhodom na morje v prepričanju, da se bo ‘dalo to spraviti v sklad
PODLISTEK.
Strah v hlevu.
Napisal Januš Goleč. .
(Dalje.)
Gospod so že jeli obupavati in so mislili že na smrt, ko se oglasi Barakovec, ki je koreći! nekoliko najprej z glasnim:
„O, hu dimer, kako sem se treščil.“
Gospod župnik pa so brž popravili kletvico z gorkim :
„Hvala Bogu!“
In z obema rokami so objeli vogel hleva.
Otipala fsta duri, jih odpahnila in stopila hitro v hlev- Bil je prazen. [Take hleve po planinah pohabljajo skozi pomlad, poletje in jesen, Ivničani namreč nimajo dovolj pašnikov, radi tega pa stirajo vso živino na Radiov hrbet, kjer se pase, dokler ne zapade sneg; potem pa jo zopet odžene pastir'domov v ravnine.
Hlev je bil prostoren in - postaiv|jen ob hrib. Glavni del je bil odločen za ! živino, podstrešje za steljo, precej prostoren, z deskami obit kot z ležiščem za pastirja.
Gospod niso imeli pri sebi vžigalic, k sreči je bil z njimi preskrbljen Barakovec; in tako sta z lučjo brž našla pastirjevo ležišče. Bil je kup slame z odejo, ob strani pa še železna peč, takozvani „gaŠ-per.“
Od veselja in hvaležnosti sta se oba pokrižala.
Barakovec pa je potrepal z očmi in godrnjaj:
„Ni Še ne vse pogorelo v moil batiči, sem jo le pogodil.“
Bila sta oba premočena do pasu in začel ju je tresti mraz.
Iskala) sta drv, pa vse zamanj, pastir je bil že vse požgal.
V vesti bolj širokogazni Barakovec. se ni pomišljal dolgo, ampak poiskal telečje jasli in jih razbil z okopanimi coklami,,
Kmalu je zaplapolal ogenj v gašperj j. Premočena popotnika sta slekla premočeno zgo-rajšnjo obleko, jo razobesila nad pečjo in prisedla k ognju. Mučila ju je Judi žeja), to pa je tolažila Ba-rakovčeva pipa, ki sta si jo bratski delila.
Pri svitu ognja sta obia molčala in gospod so opazovali Barakovca,
Gotovo, dragi bralec, si se že vprašal: zakaj da tega moža vedno. naziv(ja(m Barakovec, ne pa, z njegovim lastnim, ali vsaj krstnim imenom? Res, še dandanes ne vem;, kateremu svetniku je izročen v varstvo in tudi rajni gospod župinipc menda tega niso vedeli. Že dolgo rajdo let prebiva v jarku, kot zvest sosed: sv, Jurija. Njegovo stanovališče ne pripada ne v, vrsto hiš, ne bajt in kajŠ, ampak barak, od tod ime Barakovec. Bil je svoje dni rudar, dokler so Še v svoji bližini kopali graiit; ker pa se je podjetje opustilo, lotil se je tudi Barakdvjec druge o-brti in se vrgel na izdelovanje lesenih lopat za od-grebanje snega in cokel, Radi te obrti so mu ludi v naprednem času naprtili ime Lopatovec, ki ga pa naš prijatelj sliši'vsi e j perad in marsikateremu preglasnemu pobalinu je že s pestjo V uho zabil Barakovec, mesto Lopatovec.
Tudi gospodu župniku bi bilo skoraj ušlo, ko sta selcitela pri peci. Že so zinili, da bi pretrgali ta molk: Lo . , pa so hitro p opragli, rekoč:
„No, oče Barakovec, ne boste mi zamerili, če vas vprašam, zakaj pač nosite na eni strani daljše brke, kakor na drugi?“
Vprašani se je predramiš iz kupčijskih sanjarij, na, glasno zazdehal in odgovoril:
„,Da bi z jasnega urezalo v njo, da bi jo zlodej, Pluskovo kajšlarco! Eh, gospod, jim že povem, kep sva danes tako skupaj, saj vem, da bode ostalo med nama. Saj vejo, kode je bilo, 'Letos pred kaki-
mi tremi tedni sva bila skupaj pri mlinu in jaz sem jih poproš'k da bi mi prodali merico žita za kruh. Oni pa so rekli, da že bode, salmo dve f lopati jim moram napraviti in cokle za hlapca. Jaz sem si pa mislil: ker so gospod tako dobri z menoj, jih tudi še jaz ne smem goljufati in sklenil sem jim ? napraviti lopati iz prav suhega bukovca, ki sem ga imel kupljenega tukaj na Nemškem, blizu Pluskove kajše. In vzel sem potrebno orodje iseboj in živež, ter se podal na /delo. Toda, kode je bilo, ko sem pregledoval tukaj svojo ropotijo, sem zapajzil, da sem pozabil doma pisker za kuho. Saj sami vejo, brez posode se ne 'da kuhati, tudi če človek kaj ima. Stopil sem torej k oni zlodjevi, šrbavi Pluski. Huda baba je, da Še later (mož) ni ipogei obstajti poleg nje, to sem že dobro vedel in sem jo poprosil za pisker samo na posodo. Greben babji, pa, me je ozmerjala in me odgnala brez lonca). Dobro, sem si mislil: bodeš me že še pomnila, ti zaviškasta skopulja. Sklenil sem: na večer, ko bo šla babura v hlev kozo molzt, se bodem po tihem splazil na podstrešje; ! po noči pa jo bodem prepodil iz kajše z ropotom in jej pofatil vse lonce Vedel sem, da je babura huda kot osa, upal pa tudi, da je strašljiva in babjeverna. Sklfenejeno, Storjeno. Pluska je šla v hlev,; jaz; pa smuk gor na podstrešje. Zleknil sem se na ovčjo volno, in ra^no tamkaj, kjer ima babura spodaj ležišče. Do dobra sem. se že bil naspal, ko se prebudim in mislim: sedaj ravno bode pravi čas za strahove. Vstal sem, o-tipal, da stojim na trdnem, na,to pa zacepetal z nogami po deskah. Nič — vse tiho. Zaropočem drugič, in — rsk, se je udrla pirava deska pod menoj; komaj sem še bil toliko pri zavesti:, da sem se ulovil z rokami, ker drugače bi bil priletel rapo na ba-burico. Hotel sem se potegniti navzgor, pa ni šlo — preslab sem bil že. Visel sem v kajšo, le glava je bila Še na podstrešju. Bolj ko sem se skušal potegniti navzgor, bolj sta se šibili in pokali oni 'dve deski, za kateri sem se bil še ujel; nevarnost je bila,,
z interesi Avstrije. Poizkušali smo se glede tega z Avstrijo sporazumeti, toda brez vspeba; ker nočemo, da se položajj poostri, temo sedaj sklenili, da rešitev tega vprašanja prepustimo velevlastem. Poslanik ' Jovanovič fee odšel že na -Dunaj s posebnimi insttrakcijami v tem oziru.“
Iz Dunajja prihaja sledeče opRmisItičimf in vsakega, prijatelja miru razveseljivo ,poročilo:
V merodajnih. krogih presojajo (mednarodno situacijo zelo optimistično. 'Po poročilih iz Londona in Belgrada ter po tu vladajočem razpoloženju se llahko zagotavlja, da je vsak oborožen konfikt med, Avstro-Ogrsko in Srbijo izključen in da se vsa sporna vprašalnja urede mirnim potom. Avstrijske priprave na mejah so ustavljene. (To, kar se je doslej storilo že v varstvo mej, ostane Še sicer nekaj, časa v veljav):.,' ker hoče Avstro-Ogrska ^vjoje stališče v Londonu primerno pddkrepitii in akcentuirati. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se z novfrm letom na vsi črti povrnejo normalni odnosaju A sploh se opaža, da prevladuje v vseh kompetentnih sferah najoptimisitičniejše razpoložene za mirovna pogajanja.
Kakor je iz zgorajšnje PalšIiBeve izjave razvidno, je prepustila Srbija ( odločitev v zadevi jadranskega pristanišča velevlastem. Iz tega se sklepa, da je opustila svoje odklonljivo stališče ter se bo zado’ voljila s trgovskimi pravi crani v kakem I albanskem pristanišču! Zelo verjetno je, da sta se tozadevno že sporazumeli Avstrija in Srbija, Zato že prihajajo vesti, da je spor popolnoma končan.
Londonski „Daily Mail“ 1 prinaša iz Belgrada senzacijonelno vest, da s m a ti ra (j o p o 1 i tl % c n i krogi avstr ijsko-srbski spor zapo-p o 1 n o m a ik o n č ai n.
Srbi priznavajo avtonomijjo albanskih pokrajin in se z a d o v o I e s trgovinskim pristaniščem, kamor naj bi zgradili n e v t r a 1 n o ž e } e! z n i c o. ÌT o p r i šj |t a n i š č e je lahko tudi IS v. Ivan v Me du ji, Srbski železniški minister odpotuje v tej zadevi v London, da se udeleži tozadevnih p o ga j a n| j.
Kakor pa izginja napetost med nami in Srbijo, tako se jasni tudi mednjarodjni položaj. Na borzah je zopet mirnejše življenje in na dunajski, ki je največ trpela, se cene zopet živahno dvigajo. V ruski dumi je dne 18. t. m. (podal ministrski predsednik Kokovcev svoj ekspoze, ki je zadovoljil še celo nemško časopisje. Kokovcev je sicer naglašal tople simpatije Rusov do balkanskth drž at v, '! poudarjal, da Rusiji ne more biti vse eno, ko se bore balkanski narodi za svoje eksistenčne pogoje, [toda teh eksistenčnih pogojev ni označfl, (ampak se je previdno gibal v splošnem. Ob koncu je pa krepko povjdarjal odgovornost, ki bi zadela Velevlast, katera bi zakrivila mednarodni zapletljaj ter je Izrazil upanje, da se skupnemu postopanju velevlasti'! ' posreči doseči sporazum, ki bo v soglasju j s koristmi velesil iin pravicami balkanskih držav. 'Previdni Kokovcev gqvor je splošno zadovoljil In pripomogel k razjašnjenju položaja. Riajvnotako je govod'1 miroljubno 'Ita.lijaoiski zunanji minister Di San Giulano. Povdarjal je intimno zvezo mal I* nami in Italijo ! ter nagjiašai, da daje trozveza možnost ohraniti dobro razmerje do o-stalih velesil fm se izogniti konfliktu.
Kratko: želja po miru, je splošna, zato se bo ohranil. Razni hujskači ne bodo prišli — na svoj račun.
Deželni zbor štajerski.
„,Pijeva korespondenca“1 prinaša sledeče situacijsko poročilo o štajerskem deželnem zboru:
Vjlada p e namerava sklicati štajerskega deželnega zbora,, ker ni od nobene strani pričakovati jamstva, da bi bil deželni zbor dela,zmožen./ 'Socialni demokratje, ki tako rekoč Iže računajo s tem, da bo deželni zbor razpuščeni, hočejo prvi poseči v volilni boj in so radi tega na strankinem shodu, ki se je vršil v prejšnjem tednu v Gradcu, ! že postavili svoje kandidate. Tiudi učiteljstvo, ki |je v tej deželi, kjer; vlada nemški freisin, zelo slabo plačano in si želi že leta. in leta, da bi rešil deželni zbor zakon o regulaciji učiteljskih plah, se je naveličalo čaka-nja ter zahteva v neki spomenici 'razpust deželnega zbora.
Veliko živjahnost je opazit)'; tudi v sloven sko-katoliški stranki, ki se že pripravlja na volilni boj z gotovo nado, da si bo v tem volilnem boju priborila še zadnji liberalni mamdat. Poslanec dr. Benkovič ,je ravnokar izdal brošuro, v kateri skuša na podlagi številk utemeljevati vzroke obstrukcijonistič-nega stališča slovenske ljudske stranke. Narpodlajgi podatkov in številk skušajo doprinesti poslanci dokaz, da so Slovenci v primeri z drugimi deli dežele prikrajšani, ne samo kar se tiče pokritja deželnih namenov, ampak tudi’, pri razdelitvi v ta, namen vpo-rabljenih deželnih sredstev ter da krije slovensko prebivalstvo s svojo dačo vsa deželna sredstva, ki se zanj izdajo.
Deželnozborska večina je sedaj prisiljena, da sprejme ta stipami boj, ki se ji| je vsilil.
"»"fc * _	« "S&T	v « *
Pismo iz Hemcije.
Jez u i t j o n a N e m š k e m. — Gonja zoper jezu i ti je na B a d o n ;s Ik e( m. •— S it la 1 ij Š č e c e h t r u m a.
!B e r o 1 (i n, 16. dec.
Jezuitsko vprašanje je napravilo na Nemškem meiseca decembra popolnoma! nov notrauje-politični položaj. Nastafla je situacija, ki je opravičeno ogorčila in razburila vse katoličane na Nemškem. Cesar ni nihče pričakoval in slutil, se je zgodilo : popolno preziranje želj naših škofov, | prezirljivo odklanjanje zahtev kongresa, katoličajnov, pooštrenje jzajkbna o jezuitih, ki še celo prepoveduje s„jversko vplivanje“ na druge, torej ne prepoveduje setjmo dušnopastirs-ke@a delovanja, ' ampak hoče tudi zabraniti vsako priprosto versko videjstvovauje, tako na primer bj: ne smeli jezuitje še celo Gospodove molitve vernikom naprej moliti. C e tudi je zvezni svet to ukrenil le zgolj iz nepoznan j a, kotolifcki.il stvari, veindar ni to nobeno opravičenje, ampak pooštrenje, ki razodeva popolno nezmožnost zveznega sveta;, kadar ima odločevali o katoliških zadevah. Državni kaneela-r je u-vid-el zlo, in je hotel kreniti, na drugo 'poit,. Toda tega ni dosegel in vsebuje njegov govor neko neverjetno teorijo. Državni kancelar je (hotel namreč nevr zdržljiv sklep podpreti s tem, 'da je povjdarjal, Ida, biva na Nemškem razen 24,000.000 katoličanov tudi
še 40,000.000 protestantov, ITtoda ta) račun se pa ne vjerna. K tem 40,000.000 protestafu/tov .prišteva drža-vni kancelar sploh vse nekatoličane, to so:	Židje,
prostozidarji, monisti, ateisti itd,.! ICe odštejemo (od teh 40,000.000 lepo število milijonov vseh teh, ki jih prišt,evia, državni kancelar k protestantom, če odštejemo ,od teh 40,0004100 |še tisto število protestajntov, ki so za odpravo izjemnega jezuitskega zatona, potem dobimo popolnoma drugačno število: osiijaTJo bode le nekaj tisoč protestantov in temi na ljubo se naj pravica zatira!
Ampak protestajntovski narodni čut se je od nekdaj, zelo upira;!, da bi se vrnili jezuitje. Ali se ni pa tudi kajtoliški narodni čut hudo upiral zoper delova,nje „protestaptovskega; bunda“, ki vedno kali mir, ali zoper prostozidarske urfjMke. ne Ma bi bi. la tozadevno vlada kaj ukrenila?
Od te čudne teorije je jadral Bethma|nn k raznim obtožbam, katerih <pa ne dokaže. Govori o bojevitem delovanju jezuitov. Šlager, Dokaz za to njegovo trditev pa ostane dolžen. Kaj tiči 'za to njegovo trditvijo? Da delajo jezuitje za katoliško cerkev. Da. Ali je pa to že trn v peti za gospoda državnega kanceriairja? Nemškim jezuitom predbacivajo, da so „mednarodnega značaja.“ ' jTjuđi t.e trditve ne dokaže. Zato je tó hudo žaljenje, ki je tem hujše, od čim višjega mesta prihaja. 'Po besedah državnega kancelarja i so jezuitje sovražniki razvoja, moderne državne ideje. Kako pa državni kancelajr to tolmači, o tem ni ,pio Časopisih ne sluha, ne duha,. Ce misli s tem na ateistično državo, ki razdira prestole (kronanim knezom, potem se temu ne upirajo samo jezuitje, ampak tudi sam državni kancelar.
In če napafje trdi, da je imel red jezuitov že spore z raznimi vladami držav, ' potem ni to glavno vprašanje, (ampak gialv.no vprašanje je,, kdo je zakrivil te konflikte in na čegair straJni je bila sila in nasilje ?
Se neko drugo smolo je imel : državni kancelar v svojem govoru. Komaj je obljubil, da se zakon o jezuitih nè bo poostril, že so na Badenskem prepovedali predavi fi j a znanega jezuita Cohausa, ki jih je smel do sedaj povsod neovirano imeti. Tudi v sosedni državni deželi mu tega, niso zabranili. Že sto let sem se na Bazenskem vlada ni prav nič ozirala na verski čut katoličanov, (zato ni čudo, da so se badenski katoličan)'! že marsičesar navadili. Badens^ ka je da ndanes, kar se tiče katoliški n teženj in pa želj, najbolj nazadnjaška država med vsemi na Nemškem, če tudi! ima katoliško večiao prebivalstva. Se celo protestamtovska Pruska, v kateri tvori vendar prote st altovsko prebivalstvo pretežno večino, je v tem oziru veliko bolj tolerantna, kako pa Badenska, katere prebivalstvo tvori 60% katoličanov.
Nemški centrum je izvajal ,iz postopanja; vlade svoje posledice. Izrazil ji je nezaupnico ipn se bo po tem ravnal. Nasprotniki si sedaj ubijajo glave, kaj bo sedaj ukrenil centrum. Centrum bo dovolil državi to, kar je državnega, odrekel bo pa državi vse ono, kar bi utegnilo biti v dojklaz zaiupainja v vlado. Na zborovanju centruma, v Monakovem so se merodajni krogi javno izrekli, da bo centrum dovolil tudi v bodoče državi vse ono, kar se tiče državnih potrebščin, 'kar rabi jdržava za varstvo, zai notranji državni red in za ljudski blagor. Toda, vigila ima še marsikatere druge želje in zahteve, katere za-morejo dovoliti ' le (prosto izvoljeni zastopniki ljhdst-
da še ti dve odrečeta« Pa mislite, da se je krempelj babji kaj vstralšil, nič /veliko ne ; mirno je vstala, in prižgala leščerbo. Ko pa je ugledala moške noge in udrti strops me je začela uklepati v vse peklenske verige in me zmerjala za tatinskega kravjerepnika. Nekaj je razmetavala in iskala dolgo po kajjši. Mene je že (vse bolelo in vsled strahu so mi lezli že mravljinci po udih. Naj! poslušajo, to ni bilo zaikjak smeh, kaj je sedaj napravila. Babura je imela, pod kajšo hlev zai koze Cin v, njega dva, vhoda,. 'Jiednejga od zunaj, jednoga; pa kar -tiki postelje; seveda jo bil ta slednji pokrit z deskami. 'Ofdmetalja je hitro te-le deske in o groza — zagledal sem skozi luknjo pod seboj prepad v hhfv. Ko bi se bij tedaj spustil, nasadil bi se bil ravno kozi nai roge. iPluska pa, je godrnjala: ..Sedaj pa le skoči, tat ti, ponočnjaišikT,, če se upali.“ Pograbila je leščerbo in še nekjaf, česar še tedaj nisem mogel dobro ralzločiti,, in zlezla po lestvi na podstrešje. 'Sedaj sem pač molil „gri-vengo“, zakaj, dobro sem vedel, da, me bode, obdelovala s kakim krepelcem do omedlevice. (Tedaj sem prisegel, da, Če mi še Bog,, nocoj prizanese, ne bom nikdar več kradel.. Prisvetila je baburica na podstrešje in brž, ko me je ugledala, je, rekla,: „A, ti pesjan ti, bodeš me že pomnil en čas, le počakaj!“ Zapazil sem, da ima, v rokah sekirico. O moj Bog, sem mislil, kar s sekiro mi bode razklala že itak enkrat pogorelo bajtico. (Lepo sem jo začel prositi : „No, Pluska, no, ubila ;pa, me vlendar ne boš?“ Baba je molčala in ko je zapazila, da ne morem izpar sti, je odložila sekirico in izvlekla, iz žepa/ Ik'arße. Kajj bode pa sedaj ? Zaklala me bode kolt petelina. Pristopila je k meni, me pograbila z jedtoo roko za glavo, z drugo pa za jeden defj podnosnih mustač. Migal sem z glavo na vse pretege 'in res sem se je otresel. '„No, še branil bi se trad, šepav ti, košara-sti“, je še pristavila, mi stisnila glavo med kolejna, in krsk— krsk — must ače. ( pod nosom so bile pristrižene. Za, nameček me je še pošteno oklapouškat-
la, me izvlekla iz luknje, pograjbil/a sekiro in mi zagrozita: „Sedaj pa le hitro izpod strehe, drugače še dobiš s sekiro!“ Kaj sem si 'hotel; baba je Rila mlajša in močnejša, povrh pa) Še oborožena. Pobral sem jo, ka,r so me nesle stare pete, < po flestvi navzdol, še ozrl se nisem. Požgal hi bil baburici tisto noč kajšo, tako me je ujezila. Todai hudimer v ženski podobi, gnala me je s sekirico daleč v gozd in gotovo celo noč stražila (kajšo. Kaj sem hotel, mustač ni bilo, dai mi še le duše ni bila pregnala. In brez rus si nisem upal domov, ampak sekal sem šje več nego 14 dni pri Prater Irgiu steljo, dokler se mi niso mustače za silo porastle.“
Gospod so se smejali tej povesti, vendar Bara-kovec je zagotavljal, da to ni za smeh, ampak bridka resnica.
„jNo, pa ker sva že pid strahovih1“, pravi (Bara,kovec, „naj mi še oni povejo, če jih je že kedaj strašilo?“
Gospod so odkimali.
Barakovec pa je potrenil (z očmi, vpljunil v razbeljenega gašperja, da je kar začvrčkalo in hitro nadaljeval:
„Harum tete, ravno nocoj naju še lahko straši, ker ravno v tem hlevu se zbirajo1 vsi. strapiovi celega Radia.’“
'Župnik so se neverjetno nasmehnili, kar je pa ujezilo vernega moža, češ:
„Naj jse nikar norca* ne delajo. Kode je pa bilo. Pred leti je gnal tod mimo po noči kozo iz Iyni-ka Krekerjev Matevž* Ravno pred tem hlevom se pa mu je kozača (ustavila ih ne z lepa, ne z grda ni šla naprej. Later je začel kleti, koza se mu pai je u-trgala, jo udrla navzdol, iz hleva pa je prišel Ma-teVžu nasproti grozen pes, ki g,a| je hotel požreti, K sreči je še bil later toliko pri pameti, da; se je hitro prekrižal in pes se je silno rohneč vira® nazaj v hlefv, Matevž jo je potegnil, domov, (Koze ni nikdar več videl, pa tudi kolne ne več od tedaj. Kaj, ko bi
še ta presneti pasji kosmatin naju nocoj pregnal? E, pa saj res, skoraj bi bil pozabil, da imajo oni i„jžeg-ne“ zoper strahove. Gotovo so bili oni v (Mariboru posvečeni ?“
.Gospod so pokimali. Barakovec pa pristavi:
j„]Mia,riiborski žegni so itak boljši, kakor pa, so graški.“
0|ba sta obmolknila in utrujena Izdehala. Jela pa sta zopet čebljati in prišla na tatvino,.
Baraikovee je bil ravno v sredi povesti: Kode je todvajdil S v ape Nacla kraje; (p:a se mu je naenkrat zajzdehalo, glava mu je omajknilia na stran, in spodnja čeljust se mu je pobesila navzdol in zasmrčal je. Vlekel- je (dreto za vse remšlniške čevljarje.
Gospod ga tudi niso več budili, ampak sami utrujeni so se tudi zleknili po slami in zaspali,
II.
Kako da sta spavala naša utrujena popotnika sama, n/sta dobro vedela,
Prvi je skočil po koncu oče Barakovec, Bi o-mhnoal oči, zaslonil ubljo z desnico 'in prav pazno poslušal.
„Jezus, Marija“, je zaklical in dregnil gospoda pod rebra,
Župnik so ga nevoljni vprašali, če ga Inna trka,, ari kaj, da nima mir,u?
„Naj no posluhnejo še oni“, se je opravičeval Barakovec, „ce nisem imel' sinoči prah, ko sem jim pravd, da bo še prišel ta peklenski pes nad naju. Le poslušajte ! “
Oba sta utihnila in itiifäi gospod župnik so poslušali:.
Kmalu je zopet nekaj podrapajo 1 po durih z gla,snim :
„Draps, draps.“
Skočila sta ohai po (koncu 'in — smuk,_ — ze sta tičala y hlačah in jo ubrala proti durmi.
Zopet sta; poslušala tihjo, pa vse •— mirno.
(Konec prih.)
va, in pri katerih pride v poštev zaupanje ljudskih zastopnikov do vlade. Na ka/k na|öin se bo to v posameznih slučajih zgodilo, bodo pokazali prvi meseci novega leta.
Le en izhod iz te zagate je: Proč z zakonom o jezuitih.
Premirje — Mirovna poga-^ j am j a. — Mednarodni položaj.
V	posebnem članku že razmotriMamo vedno u-godnejši politični položaj in (kar je z njim v zvezi. Naj tukaj samo ge omenimo, da med Grčijo in ITur-čijo še ni sklenjeno premirje. 'Grško brodovje je v zadnjem času postalo celo nekam izredno živahno in prihajajo poročila o „pomorskih bitkah“, ki so Si pa tako nasprotujoča in šiirokoustna. da se jih nè moro smatrati za resne. Gotovo je !samo to, da Grčija noče skleniti premirja v sporazumu z Bajkansiko zvezo. Mirovna pogajanja se pa vsied tega zavlačujejo, ker čakajo turški pooblaščenci na nove direktive iz Carigrada in je bila zato včerajšnja konferenca odgodena do sobote. Ugodnejša so pa poročila o reuniji veleposlanikov, 'ki obeta pripomoči veliko k mirni rešitvi mednarodnega položaja.
Mirovna pogajanja.
Vzrok, da so bila mirovna pogajanja v ponedeljek odgodena do četrtka, leži v tem, da, so turški delegati izjavili, da nimajo pooblaščeni a pogajati se z Grško. Balkanska, zveza ,pa je vstrajalaj na, tem, da se udeleži mirovnih pogajanj tudi Grška. Domneva se, da hoče Turčija na ta načfin pogajanja'še zajviteči, da izpopolni svoje priprave' pri Kajtaldži. Cela situacija je zelo resna, (toda, še ne popolnoma brezupna,.
L o n d o n, dne 18, decembra: Ko so pri včerajšnji mirovni konferenci delegati prebrali svoja, pooblastila, je Rešid paša prebral pooblastilo, v katerem je .bil samo pasus, da se turški delegati pogajajo z delegati Srbske, Bolgarske in Crnegore. Da-nev, ki je imel ravno predsedstvo, fe takoj izjavil, da je pooblastilo nepopolno!. . Rešid paša je o'dgo)vp-ril, da se Turčija tako dolgo z Grško ne more’ pogajati, dokler je Turčija z Grško v vojnem stanju. Danev je nato izjavil, da tat izgovor ne sme in ne more obveljati, Osman Nizam paša je predlagal, da naj se prično razprave z Bolgajrsko, Srbsko in Cr-nogpro, med tem pa naj da turška vlada svojim delegatom novo izjavo. Dainjev se je temu protivjl ter |e izjavil, da se bodo vršila pogajanja skupno ter da se preloži seja na četrtek,, (da izpopolne .turški delegati pooblastila, ali pa se pogajanja sp feb ne vrše.
Predsednik bolgarskega) sobranja Danev se jte po včerajšnji seji izrazil, siedeče:	;Ce hoče Tlurčija
zavlačevati mirovna pogajanja, se prav lajhko zgodi, da se vidimo v kratkem pri Kataldži. Sedaj smo še prišli sem z namenom, da pustimo Tjurkom Carigrad in del Tracije. /Ce se Turčija v kratkem ne spametuje, pridemo nazaj in iTurčija Izgine popolnoma iz Evrope.
* *
*
Po vesteh, ki so prihajale (včeraj, dne 19, dec,, o mirovnih pogajanjih, je položaj zelo kritičen. Iz Londonaj se poroča, da je velika negotovost znak razpoloženja, ter da bo moralo priti do premirja še med Turčijo in Grško, Iče se hoče, da se mirovna pogajanja nadaljujejo. IV Carilgrajdu in v Ateuah je sedaj odločitev, kajti 'cela Balkanska zveza je solidarna.
Iz Carigrada se poroča:
V	vojnem ministrstvu se smatra zopetni izbruh sovražnosti za gotovo stvar. 'Spor med Grčijjo in Turčijo se označuje kot prvi korak za razbitje po-gajajnj.
* *
*
Včerajšnja .(dne 191 t. m.) mirovna konferenca se je pričela ob 4, uri popoldne ) pod predsedstvom grškega delegata, ministrskega predsednika Venize-losa. Trajjala, je le kratko časa in je bila preložena na soboto, ker so turški pooblaščenci 'izjatvfli, da še niso dobifi navodil od svoje vlade, ki je že odposlar la posebnega kurirja iz Carigrada, 'kateri je pa še med potom in še ni došel v London.
V	soboto opoldne bo sprejel angleški krajlj [delegate v svoji palači.
Oficijelni komunike, ki so ga izdali delegale o četrtkovi seji, pravi, da so delegatje verificirali zapisnik o drugi sep mirovne konference.
Reunija veleposlanikov.
Ob enem z mirovnimi pogajanji se je v ponedeljek pričela v Londonu konferenca veleposlanikov. V pondeljek popoldne ob 3. uri so se veleposlaniki pod predsedstvom državnega tajnika Grey j a zbrali k prvi seji. Posvetovanja so tajna, Domneva se, da se bo konferenca lotila najprvo najbolj kočljivih, v-prašanj.
* *
*
Včeraj ni imela reunija nobene seje. Katin j a seja pred prafzniki se vrši danes ' ob VA. uri popoldne.
Vkljub tajnosti, tki vlada v reuniji veleposlanikov, se je vendar izvedeno, da je imel pogovor o najbolj perečem vprašanju, Ito sn vojaške priprave med Avstrijo in Rusijo, dober potek. 'Z zadovoljstvom se lahko konstatira,, da je vladal včeraj živahen
pogovor med nekaterimi veleposlaniki in mirovnimi delegati. Pri tem se je dozdevno n-ajjbolj razmotriva-lo pereče vprašanje o samostojnosti Albanije in o srbskem pristanišču ob Adriji, Pri teh pogovorih, katerih sta se udeležila posebno ruski in francoski veleposlanik, so se pokazali Srbi kat zelo spravljivi in upati je, da bo reunija veleposlanikov n,a ta neposredni način ugodno vplivala na mirovne delegar te, da se ohrani evropski mir.
Afera Prochazka.
Vsi dunajski listi se obširno bavijo s proslulo afero konzula Prochaske 'in priznavajo zdaj, 'da se je ta ‘afera grdo zlorabljala v svrho hujskanj^ proti Srbiji.
Celo i„Neue Freie Presse“, ki je načelovala ti profijsrbski kampaniji in jej dajala najresnejši značaj, piše sedaj, daj je obžalovati, da se je ta dvomljiva afera tako grozno razblinjala v svrho majzgre-vanja javnega mn eh j a, dočim bi bilo mjnogo modreje, ako bi bili ono patrijotično zgražanje prihranili za druge, tega bolj vredne prilike.
„Arbeit(erpZ)eitung“ pa, zaključuje svoji obiso^a-joči komentar, rekši, da je slučaj Prochask’e talko diskreditiral držalo pred vnanjim svetom, kakor bi jo kaka izgubljena bitka,
«J»	*
Iz Dunaja poročajo listi:
V političnih krogih so sedaj znane vse intrige in hujskarije, ki so izhajale iz dunajskih krogov zagradi afere „Prochaske. Iz zanesljivih yj'rov sè poroča, da so izšle vse te intrige direktno iz zunanjega ministrstva in sicer iz tiskovnega urada, kjer šobite te hujskarije naravnost organizirane pod vodstvom šefa presbiroja, dvornega svetnika Kanje.
Tla razkritja1 so napravila na nemške posla|n-ce naravnost konsternirajoe Vtisk. . Karakteristično je, da piše „Vossische Ziehung“', ki je bilal ptrvaj potegnjena od presbiroja, sedaj pjut članek prot' Av-stro-0 grški.
„Vossische Zeitung“ piše med drugim: Dunajski zunanji urad je doživel po svoji lastni krivdi brezprimerno veliko blamažo pred celim svetom. Da je bilo dunajsko prebivalstvo razburjeno, je opra-vičljivo, neopravičljivo pa je, da se laže zunanji surah. Posledice te moralične batalje bo Avstrija še kruto občutila,
*
* *
Dunajski fisti še vedno obširno razpravljajo o komunikeju glede Prochaskove afere. [Sedaj so si Že vsi na jasnem, da je bilo vse govoričenje o srbskih nasilštvih neutemeljeno. 'Vsi resni in tudi oficijjozni listi se obračajo proti vladi in vprašujejo, čemu že pine j ni podala primernih izjav, dat bi se javnost ne bila toliko razburjala. Trde, da je postopanje vlade povzročilo državi več /gmotne in gospodarske Škode, nego bi je bila mogla napraviti Srbija.
Položaj pri Kataldži.
Bolgarska vojska pred Kajtaldžo 1 veselo praznuje. 'Vse vojaštvo s častrilki äji zdravniki prebiva po hišicah, n a,pravljenih iz zemlje. !V bližini teh-le koč so nameščeni divizijski bolniški oddelki, ki so z Vsem potrebnim preskrbljeni. Zvečer si kuhajo čaj ajK juho, drugi si pečejo celo čevapčiče (mesna narodna jed). Dolge noči: si krajšajo s sviranjem na piščali in gajde.
Odrin.
Pred Oidrinom je vojaštvo deloma nastanjeno po bližnjih vaseh, iz kalterih se je prebivalstvo za-di nevarnosti izselilo. Tem vojakom že celo ni nobene sile.
Balkanska zveza.
Grški poslanik v Rimu je dopisniku „Piccola,“ izjavil :
Bal|ka|nska zveza nastopa v Londonu nasproti Turčiji solidarno. (Spori meti Bolgari in Grki radi Soluna so mogoči, toda Ise bodo poravnali. D tem, da bi Turčija mogla s ponudbo, da Albanijo izroči Srbiji in Grčiji, da za to obdrži' Tiranijo, zaveznike razdeliti, ne more biti govora. Kar se 'tiče Albanije, bomo njeno neodvisnost priznali, (ako bodo velevlasti tako hotele, toda vprašanje meje bo delalo velike težave. V Albaniji prebivajo tudi Grki In Srbiiinteh ne bomo pustili Albancem.
Doživljaji dunajskega inženirja.
Na [Dunaj 'se je vrnil pred nekaj dnevi inženir 'Marko 'Jlon^s, ki je bil čez eno leto V Skopi ju, zaposlen pri gradbi železnih©. Ojn pripoveduje, ,zelo zanimivo :
Dne 24. oktobra sem bil v SeminiŠte Han, kakih 30 kilometrov oj Skoplja. Zjutraj na vse zgodaj me pokliče moj sluga Osman, velikanski Arnavt, in mi zakliče v sobo:	„Gospod, hitro vstanite, iti mo-
ramo v Skoplje. Srbi pridejo.“’I Jaz nisem mogel še toga verjeti, toda na ulici sem videl celo trumo vojakov, ki so pribežali izpod Kumajnova in že bežali proti Skoplju. Povedali so nam ti, 'da so Srbi zmagali Turke in prodirajo silno hitro naprej.
Odjahali smo. Na cesti se je vse trlo bežečih turških vojakov,, 'Razbiti so bili voji in razcapani, sestra-Jani, had njmi pa so krokali gavrani svojo mrtvaško pesem. Vlekli so se bolj kot šli, konji in jezdeci so padali v jarek in prosili milosti, dasi še ni bilo Srbov v bližini.
Z udra i okolf 7 ure smo dospeli v Skoplje. V mestu je vladalo silno vznemirjenje. 'Ulice so bile polne Arnavtov in pobeglih turških vojakov. Krist-
jani so se poskrili v svojih stanovajnjih, ker so se bali, da bi jih /Turki ne mapakrirali. : Sel sem kar v centralno stavbeno pisalno, kajrpor smo se zaprli in čakali. Pripravljeni smo bili na vse.
Ceste so se vedno bolj polnile z begunci. Situacija je postajala vjedno bolj resna in nevarnejša. Strah je zavladal nad celim mestom. Bali so se pa Turki, bali Amavti in v strahu |so se poskrili tudi kristjani. Neprestano so prihajali v mesto begunci, ki so poročali o silnem porazu turške armade in o prodiranju Srbov.
Poveljnik artiljerije v Skoplju se je vendar še toliko ojunačil, da) je peljal svoje topničarstvo (18 topov) pred kolodvor. Stali so lam turški vojaki in čakali. (Toda pa obrazih se jim je poznal streli, ki je prevzel vse prebivalstvo. IMi smo sedeli v naši hiši in čakali, kaj se zgodi. Da poči v Skoplju kak strel, ni nič posebnega! prebivalci so tega, vajeni, ne rajzburjajo se, k večjemu, da. se umaknejo sosedi v svoje hiše in z apro vrata. [V tem slučaju pa je počil strel, ki je bil usoden. Videli smo po strelu vojake, ki so brez povelja inistinkt|Vno z mrzlično hitrostjo razpregli konje, jih zasedli in ! pobegnili iz mesta. [Ostali so sa/mo topovi. 1 Naenkrat je postalo mesto mrtvo, kot bi bilo zakletoj, kristjani in Turki so bili poskriti in zabarikadirani v svojih hišah, a vojajlii so pobegnili in le peket posameznega jezdeca, turškega begunca, ki je dirjal skozi (mesto, je sem-tertja motil grobno tišino, ki je zavladala nenadoma nad mestom!
Čakali smo in čajkah, toda zamam, Srbov ni bilo. Drugo jutro so se pojavili na trgu in kolodvoru /Turki domačini. Napadli so kolodvor, kradli po mestu, da, icelo gradate so nosili domov, češ, kar je ljudstvo plačalo, je naše, če so vojaki pobegnili. A kristjani se nfso smeli prikazati ha ulico, 'kdor pa se je predrznil (to storiti, je plačal z življenjem ali vsaj s težkimi ranami. Silno težko smo pričakovali prihod Srbov. V mestu je zavladala popolna anarhija in bati se jje bilo, da se prične splošen — poboj.
Končno popoldne enkrajt po ' mučnem čakanju, sta prišla v mesto dva srbskja jezdeca,. Bliža se mer stu srbska armada,, ha čelu ji prestolonajsle(dnik Aleksander, Poslaniki in konzuli v Skoplju so šli 'ijz-ven mesta, da sprejmejo srbskega p r e stolon a[sl eldni1-ka in da ga prosijo, da naj hitro napravi v mestu red in napravi konec temu neznosnemu stanju. In med tem se je razširila po mestu ta novica. 'Turki so se poskrili, Bolgari in Srbi pa so šli na ulice, okrasili so v naglici hiše s cvetjem1 in zastavami.
Sprejem srbskega prestolonaslednika Aleksandra in srbske armade je bil nad vse sijajen, Srbi so v kratkem času napravili < popojni red v mestu. Priznati se jim mora, Ida so izvrstni organizatorji. Železnica, trgovine, denarni zavodi, vse f je naenkrat oživelo.
Vse vesti o kakih srbskih masakrih so — neresnične.
Politični pregled.
Državni zbor.
Plenarna seja trajala St6 ur. (Nov (govor n i š k i reiEord.
Boj naših poslancev v budgetnem odseku je v sredo in četrtek stopil v ozadje. ]V tem čateu je bil na prvem mestu boj čeških radikalcev; v plenumu.
Kakor smo že zadnjič poročali, se je v torek ob 11. uri predpoldne pričela plenarna seja, v kateri so pričeli češki radikalci z obstrukcijo, [Omenili smo že, da je po dm V c r s t o v (šj e k u. pričel go-yoriti češki radikalec /Fresi. Ob enih po noči je seja še trajala in je Fresi govoril dalje. Govoril je nepretrgoma do srede ob 12. uri S/ minut opoldne. U-stvaij: je s tem nov govorniški rekord 10 ur. Po Freslovem govoru se je seja nadaljevala ' in se je nadaljevala tudi češka obstrukcija. Končala se je generalna debata in prešlo se je v sreflo popoldne v specijalno. Med dragimi govorniki sta govorila zopet dva Češka radikalca dr. Hübschmann in Stribr-ny. Prvi je govoril 5, drugi 9 ur.
Po dveh dneh in dveh nočeh, skupaj 56 urah, se je večinskim strankam po velikem naporu in trudu — veliko število poslancev je (moralo biti nepretrgoma v zbornici, kjer so tudi spali posrečilo zlomiti obstrukcijo čeških radikalcev. 'Včeraj popoldne ob pol treh je zbornica pričela glasovati o drugem branju zakona o vojaških 'dolžnostih, ki je bf.l po 'dolgotrajnem glasovanju ! z večino glasov tudi sprejet.
Ob 7. uri zvečer je bila seja zaključena po 56
urah.
Danes je zopet seja zbornice. Po plenumu zboruje budgetni odsek, v katerem ima dn, Korošec besedo.
Seja budgetnega odseka je biPa že določena na včeraj po plenumu. Na zvijačen način se je hotelo pustiti govoriti dr. K o r o Š c a, dokler bi hotel, samo da b’; na ta način izgubil besedo. Naši poslanci so pa pravočasno izvedeli za to macero in je bil poslanec Gostinčar takoj pripravljen za obstrukcijo v plenumu. Pri imunitetnih zadevah, ki so prišfe na vrsto po zakonu o vojnih dolžnostih, je bil že začel govoriti. Tega so se večinske stranke vstrašile in so sprejele dogo!vor, da se yrši seja budgetnega, odseka še le danes.
Stran 4.
Zakaj je Schemua moral iti?
„Tagespost“ izve iz baje zelo dobro informiranega- vira, jda je Schemfua, kp. je bil poslati s posebno politično misijo v Berolin, dosegel tam popolen nevspeh. Grof Berchtold je namreč zasledoval namen, da jajdransko vprašanje reši sam |s Srlbijo, a Nemčija pa je Schermii odgovorila, da to ne smatra za oportuno in da vidi v mobilizaciji [Rusije le priprave za vsaiko eventualnost, ne pa agresivnih nar menov. Nemčija je izjavna, da se ji zjii primernejše, če se avstrijsko-srbski spor reši na posvetu velesil. Ker so na Dtunaju krivdo na tem nevspehu pripisovali Schemui), je slednji moral odstopiti.
Kovacs — oproščen.
Pred porotniki v Budimpešti je stal v, pričeta tega tedna opozicijonelni Jiusthovec poslanec Kovacs, ki' je, kakor znano, v ogrski zbornici streljal na zborničnega predsednika grofa Tfiajzo. Po daljši rajz-prajvi je bil Kovacs — oproščen. !0(pozicijonelni i poslanci so pozneje Šli v Kovacsevo stajnovapje in so ga slavili. Lepa morala! V vladnih [krogih so incll-gnirani In se jeze na porotnike.	t
Raznoterosti.
Promocija. iVčeraj, dne 19. t.. m., je bK, promoviran na graški univerzi za doktorjja. prava; gospod Niko Oberman, član slovenskega, kat. aka^em.. društva „Ziarja.“ Čestitamo.
Iz politične službe. Namestjriiljjski konceptni praktikant Ervin Kropaček v Sfovenjgraidcu je prestavljen kj ptujskemu okrajnemu glavarstva..
Smrtna kosa. Dne 19. t. m. je umrl v Trstu f!o-(golq|tni slovenski poslanec in tržaški mestni svetovalec Alojzij .Gorjup).
Naš patriotizem. V svojem govoru, ki ga je i-mel v torek zvečer v državnem zboru, je pribil dr. Verstovšek naslednje resnice, ki, se z njimi povsem strinjamo: „Naš patriotizem je globoko vkore-ninjen v čushlh ljudstva in nikakor ni podoben o-nim huraj-patriotom, ki se v sedanjem; času deljajjo tako korajžne., Mi čisto dobro vemo, [da; bodo te vrste patrioti za svoj „patriotizem“ dobro plačani. Slovensko ljudstvo pa je patriotfepo po svoji zgodovini in iza svoj patriotizem ne bo dobilo plačila, zalradi plačila tudi ni patriotično. 'ampak iz jtradicijonelne zvestobe, ki je nad vsak dvom vzvišena. Naš položaj je zato težaven, tembolj ker se [dobro zavaGamo svoje naloge, da patriotizem med naišim ljudstvom vzdržimo, vlada pa nas na vseh poljih zatira. Ako pa se nam očita,, da hočemo parlament z obstrukcijo v budgetnem odseku razbiti, moramo pripomniti, da je ravno ta parlament pomagal Jugoslovane zapostavljati in da parlament ni storil nič pozitivnega. Za tak parlament ni nobena škod^, Če ga ni, ker ni prav nič produktivnega tavanji. Mi bomo glasovali za zakon o vojaških služnostih, toda bomo ob enem izrazili svoje nezadovoljstvo nad nezakonitostmi, ki so se vršile v budgetnem odseku.“
Dunajski župan dr. Neumayer ' je podafi demisijo. Včeraj predpoldne je poslal prvemu podžupanu dr. Porzerju pismo, v, katerem mu naznanja s#oj odstop. Storil je Neumayer svoj korak, ker se je ja,viL lo proti njemu vedno v;eč nasprotnikov. [Očitalo se mu je zlasti, da njegovo privatno življenje ni tako, kot bi moralo biti. jTiudi korupcijske nagone se mu je o-ponašalo, zlasti od sociajdemokratične strani. In če prav krščanski socialec ! je bil Neuma|yer hud Nemec in ni treba Slovanom; nič žalovati po njem. Kakor znano, je bil Neumajjyer po 'daljši sedis vacatoci prvi dr. Lueger jev naslednik. Volitev novega župana bo v pondeljek, dne 23. L m. Kdo bo izvoljen, se še ne ve. Siisi se imena dr. Weisskirchner, dr. Porzer, Steiner itd.
Pametna beseda. ;V Nemčiji se presaja jugoslovansko vprašanje veliko treznejše In. pravičnejše, kakor to dela naš nemški': šovinizem in z njim združena nemškutarija. Znani nemški publicist Harnack Otto piše v ,reviji „März",: »Največja n|a,pajka,, ki jo more Avstrija nasproti Jugoslovanom narediti), je že žal od enega leta sem postala žalostna natvada: politično in prajvno zatiranje v prilog nenasitnim Ma-žarom. Ako hoče Avstrija svojo zgodovinsko in geo-gpafično nalogo na Balkanu mirno vfšifti, je prvi; pogoj, 'da zopet napravi mir jz Jugosldfvjani v, njenih lastnih mejah.“
Za „Rudeči Križ“ Jjie poslal našemu uredništvu velečastitl' gospod Matija Rairba, župnik v Zre-čafh, znesek po 28 K 69’ vin.., katere so darovali: Ö. gospod župnik Karba. 5 K, častiti gospodi ka-plpn Škofič 2 K in J21 K 69 vin. so pa, darovali dobri župljani v Zrečah. Bog plati.
Zgodovinsko društvo za Slovenski Štajer ima dne 29.. decembra, ob 3. uri popoldne, v, mariborski Čitalnici svoj1 redpi občni zbor. Na dnevpem reklu je predavanje gospoda_ dr. Medveša: (Slomšek in njegovo delo I v zgodovini štajerskih Slovencev; potem volitev odbora, poročilo o drušjjvjenem delovanju in slučajni predlogi. -
Vabilo na III. slovanski protialkoholni kongres, ki ga priredita ProtiaUfkoholnai zveza „Sveta vojska" in Društvo zdravnikov na Kranjskem ob 10-letnioi protialkoholnega gibanja, na Slovenskem.. — Cas kongresa: nedelja, dne 29. in pondeljek, dne 30. decembra 1912. Kraj zborovanja: velika 'dvorana^hotela „Union“ v Ljubljani. Vhod od spredaj: z Mik-
lošičeve ceste. I. Neiielja,- dne 29. decembra: Oh 7. uri v stolnici tiha sv. maša v namen kongresa- Pričetek zborovanja; ob 9 uri dopoldne. Razpored: a) Dopoldne: Otvoritev, Nagovor predsednika Društva zdravnikov dr. Demetra viteza BldiweisaHTl'steniske-ga. Nagovori oficijelnih zastopnikov. 'Pozdrav zastopnika hrvaške protialkoholne organizacije. Referati: 1 Janez Ev. Kalan: Zgodovina protialkoholnega boja na Slovenskem. 2. Dr. Ajvgust Devičnik : Aljkohol in tuberkuloza. 3. Cesatrski svetnik Gustav Piro: Alkohol s kmetijsko-gospodarskega stališča. 4. Dr. Otmatr Krajec: Alkohol in poškodbe s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih, bojiščih, b) Popoldne: 6. Sodni svetnik Fr. Milčinski: Alkoholizem*, kapitalizem, birokratizem. |6. D|r. Anton Schwab iz Celibi: Poljudna zjlravlniŠjka prjedaivatojla o alkoholizmu. 7d Učiteljica Antonija Stupca (Maribor): Žen-stvo v boj proti pijančevanju. [8. Skioptične slike o alkoholizmu. Kaže in razlagaj L. Puhar, K temu predavanju je povajhljeno posebno delavstvo. Zborovanje društva zdravnikov ob 6. uri zvečer v „jsrebrni dvorani“ Zvečer v deželnem gledišču vprizoritev iz francoščine prevedene drame „Ubijalec“ (alkohol) v, petih dejanjih1. Začetek ob pol 7, uri zvečer. — II. V pondeljek, dne 30. decembra:	Pričetek ob 9. uri
zjutraj. Razpored: a) Dopoldne: Otvoritev. Nagovor predsednika Društva zdravnikov. Referati!: 1. Ravnatelj dr. [Janko Bezjak (Gorica) : Vpliv alkohola) na Vzgojo. 2. Učiteljica Antonija Stupca: Sveta vojska v šoli. 3. Nadučitelj Rudolf Horvat : Alkoholizem in politika. 4, Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem v katehezi. b) Popoldne ob 2, uri: 5. Dr. A, Schwab: Fizijološki učinki', alkohola na; človeško, posebno na otroško telo. Demonstracija s preparati. ©. Učitelj Miloš Svanjak (Koroško): Alkoholnem na Koroškem in narodna obramba. Nato:	občna zbora duhovske
in učiteljske protialkoholne zveze. Razgovor: a) Zakaj protialkoholno delo tako počasi napreduje ? b) Kako doseči, da bi se delo po celi deželi intenzivno zajčelo? c,( Katero orožje proti pijančevanju dajejo sedanje postalve? d) Slučajnosti, lOificijelni zastopniki in zastopniki društev so naprošeni', da bi se hoteli v prednji dvorani priglajsiti, da dobimo pregled oficijeljnega zastopstva. Zia pondeljek so posebno še povabljeni gospodi učitelji in katehetje, [vstop pa je dovoljen vsakomur. Posebej so Še povabljeni izven-kranjski Slovenci, ker shod je vseslovanski. V pondeljek, oh 1. uri popoldne, yl veliki dvorani sestanek izivenkranjskih zastopnikov, kjer se ' bodo zasnovale pokrajinske centrale za Štajerskoj Koroško, Goriško in Tržaško — Opozarjamo naše čitatelje na tai velevažni shod z željo, da se ga oni, ki imajo Čas in priložnost, udeleže. Kongres je vseslovenski. Referenti so izbrani iz vseh pokrajin. Protialkoholni boj je polje, ki kliče Vse na clero, vse narodne delavce, je eminentno n apocino, rodoljubno in socijalno delo. Po vojski na Balkanu na vojsko proti alkoholu s tistim pogumom, kakor so se naši južni bratje borili proli Tlurku.
Podpornemu društvu za slOvjenske visokošolce na Dunaj,u so v času od 1, do 13. decembra 1912 darovali:	100 K:	dr. Ivan Regen,, c, kr, profesor
na Dunaju; po 20 K: Iiv|ajn Nabelrnilk, c. kr, sodni svetnik v Ljubljani in dr. Anton Gregorčič, državni in deželni poslanec v Gorici; po 15 K: dr. Josip Tičar, zdravnik v Kranjski gori, in Janez baron Roscher-Rath, c. Fin kr, podpolkovnik v miru v Celovcu; po 10 K: dr, Franc Jankovič, 'deželnega glavarja namestnik v Kozjem, dr. Stanko Lapajne, dv. in sodni odvetnik, Vida Lajpajne, ‘oba na D(unaju, inženir V. Remec v Ljubljani, dr, Otokar Rybar, državni (n deželni poslatoec iv prstu, Ivan lin, c. kr. pol, svetnik na Dunaju, dr. Janko Serneo, zdravnik v Celjiu, dr. Josip Vilfan, odvjetifijk v Prstu, Rajko Arce v Ljubljani, Josip Pauer v Braslovčah, dr. F. Rosina, odvetnik, dr, P. Turner, oba; \v Mariboru, primarij dr. Ivan Jenko v Ljubljani, Karel Žavnik, cesarski svetnik itd. v; Kranju, eksc. fml. Ivan Lavrič na Dunaju, dr. Franc Kos, profesor v, pokoju v Gorici in lekarnar Piccoli, v Ljubljani; 5 K: dr. F. Ka,c, zdravpik v Mariboru; po 5 K: Ivan Mejač v L'bbljanip 'dr. Matija Lavrenčič v Komnu, dr. Fr. Perne, profesor verouka v Kranju, Rado Lah, pristav deželnega kulturnega nadzorstva v Trstu,, A. Šarabon, L. Mikusch in inženir Matko Prelovšek, m. višji stavbeni komisar, vsi v Ljubljani, dr, Konrad Janežič, odvetnik v VolosLem, dr. Jakob Toplak, sodni svetnik v Ljubljani, Stejfan Podboj, prof. v Celovcu, Minka Hrašovec-Homian V Radovljici, 'dr. Josip Barle, notar v Kozjem, P. Majdič v Jaršah— Mengešu, dr. Alojzij Kraigher, ' zdravnik pri Sveti Trojici v Slov. goricah, ing. ehern. F. Tjurk, ravnateli v Ljubjijani, Anton Svetina, notar v Plfiberku, Ivan Munda, c, kr. deželni veterinami referent v Ljubljani, Otmar Skale, c. kr. okrajni vjišji živfpo-zdravnik v Novemmestu, Ivan Serti, c„ kfr, namest-niški svetnik v Pazinu; po .4 K: Stefan Klun v( Ljubljani, Josip Rudož na gradu Tplstlvrh, pri St. 'Jerneju, knjigama L. Sehwentner v Ljubljane, in Čili Mejač v Möjffingu pri Dunaju; po 3 K: Franc Martelanc, c. kr. okrajni višji živjnozdravnik v Tolminu in Viktor Engelman v Šmartnem v Tub. ; po 2 K : Matilda Sebenikar na* Uncu, Ivan Engelsherger v Tržiču p. Kr. in Rudolf Pevec v Mozirju; vsega skupaj 469 K. Društveni odbor potriuje z iskreno zahvalo prejem vseh teh darov in prosi v Imenu bednega diiaštva novih, na razposlane položnice ali na naslov prvega blagajnika: dr. Stanko Lapajne, —
dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., BrEunei-strasse 10..
Avstrijska in Ogrska živinoreja.
Živinoreja pri nas v Avstriji vkljub raznim podporam, še vedno ni na tisti stopinji, kot bi morala biti. Dosti je kriva še velino vlada, dosti pa še tudi ljudstvo samo, ki se drži svojih stajrokopiftnih navad. Kdo se briga na deželi za šn%o in čistost v hlevih, kdo za pravo gnojenje, kdo za dobre pašnike? [Z malimi stroški se dado doseči dobra gnojišča in gnojnica bi ne curljala okoli po valseh in po cestah, v sramoto in škodo vaščanov. 'Hlevi bi morali biti snažni, ne polni blata in mokrote, da se živina vdira do kolen v to mokro nesnago. Kako potem hočemo imeti lepo pitano živino. Hlev slab, krma slaba. Gnoja nič, kup suhega listja leži pred hišo, to imenujejo gnoj, boljši del teče in smrdi po celi vasi. Tu je nujno potreba reforme in to sicer korenite,
Z za(dnji|m ljudskim štetjem leta 1910 se je izvedlo tudi štetje domače živine, ki v resnici ne kaže nikakega napredka v zadnjih desetih letih. Res, da je bilo v zaJdnjem času parkrat pomanjkanje kr’ me, dosti kmetovalcev ' je prodalo svojo živiino ludi ra|di visoke cene, a druge ni več kupil. Kravo je prodal in mesto da bi kupil telico in zopet kaj priredil, je denar pofrčkal in sedaj je hlev prazen in travniki pusti. 'Ž.ajlibog, da je dosti takih kmetovalcev tudi v naši deF;. ; Sedaj si ne morejo več tako lahko pomagati, ker je živina 'draiga in denarja ni lahko dobiti, 'Štetje iz leta 1910 nam kaže za našo Avstrijo sledeče podatke:
vrsta:	1900	1910
goveda	9,511,170	9,159.808
svinie	4,1072.654	6,431.968
ovce"	2,621.026	2,428.586
koze	1,019.664	1,253.650
Te številke, ki sicer veljajo le za Avstrijo — brez [Ogrske, — so jako splošne, a vendar vidimo, da je padlo število goveje živine in število ovac. In ravno ti dve vrsti pridete kot živilo skoro največ v poštev, če tudi se v naših krajih kolje le malo drobnice. [Omenjena statistika je sicer dokajj nenatančna,, a iz nekaterih podrobnih seznamkov se da dognati, da pada rav,no najbolj število male živine, ki bi morala biti za rejo. |Tto padanje je v, primeri z naraščujočim številom prebivalstva naravnost usode-polno, kajti jasno je, kam pridemo, ako se ta proces nadaljuje.
Statistika na Ogrskem je v dostih ozirih bolj zanesljiva in tudi boljše izvedena, teer se ne ozira' le na skupno število živine, ampak tudi na posamezna plemena. Iz tega pa je razviden velik napredek ogrske živinoreje, katera se Je v zadnjem času z vso močjo vrgla na rejo cikastega švicarskega plemena, katero se je pokazalo na Ogrskem kot najboljše. Domače! ogrsko pleme' je padlo v^dnjih 1!5 letih za 2,000.000 ; zato pa je cikasta pasma oü enega milijona poskočila skoro na 2,000.000 glav.
Vidi se iz tega, da se na Ogrskem;1 vrši jvs,a stvar smotreno in razumno, med tem ko je pri nas živinorejsko vprašanje bolj stvar posameznega posestnika.
Skupno so našteli	na Ogrskem 1.	1911 :
vrsta:	1895	1911
govedo	5,729.483	6,183.424
svinje	6,447.134	6,415.197
ovce	7,526,783	7,696.871
koze	286.392	331.383
Iz tabele je razviden prav lep napredek glede števila glav — razen pri svinjah, kjer je padlo število za 31.987 kosov. Celotno tedaj stoji ogrska živinoreja relativno boljše kot n,a|ša, posebno še, ker se tam gleda dosti ne le na število, ampak tudi na plemensko izboljšanje domače živine.
Tudi na Hrvajškem in v Slavoniji je živinski prirastek v z ajd nji h letih vkfjub raznim nezgodam še vendar dovolj znaten, znaša namreč okoli 30 odstotkov. Ako bi ne divjala v zadnjem času tain spodaj dostikrat živinska kuga, bi bili vspehi seveda še dosti lepši.
Tudi na; Hrvaškem se je cikata pasma jako udomačila in potisnila domačo jako nazaj. L, 1895 je bilo domače pasme še nad 3,000.000 glav, 1. 1911 pa le okoli 2,000.000* Cjkasta pasma pa je zato poskočila od 1,'000.000 na 3,500,708 kosov.
V Bosni pa je statistika skrajno n ez an e sijaja, ker se je vršila v raznih časih in je skupen vspeh j:«|ko dvomljivi. Sjjcer število živine tudi tamkaj raste, a vendar je ta prirastek razmeroma majhen. A temu pa so krive1 v prvi vrsti čudne gospodarske raizmere v Bosni, ki so podobne našim kolonskim ; ako .bi bili posestniki sami svoji gospodje, bi se tudi živinoreja lažje povzdignila. Zlato je tudi iz tega stališča osvoboditev „kmetov“ (kolonov) nujno potrebna in velikega gospodarskega pome n h. 'Statistika nam kaže za Bosno sledeče postojhtake :
vrsta, :
govedo
svinje
ovce
koze
189®
1911
©08.780 1,484.857 882.973 1,164.0291 5915.002	850.485
22.418	95.508
Tedaj skozi in skozi napredek, ki bo v boljših razmerah seveda še dosti večji, kar ne bo le Bosni, ampak skupni državi v korist.
Celoten vtis statističnih podajtkovi [ je srednji, skoro bi raje rekli nezadovoljiv, ( posebno Še v [Avstriji, kar se tiče goveje živine.. (Vlada gotovo prav dobro čuti ta kričeč nedostatek, f zato je v zadnjih letih storila precej dosti, da bi se živinoreja v avstrijskih deželali povzdignila), tajko da bi ne bili še prav nič navezani na druge države. Kraji so pri nas ugodni, planinska lega jè naravnost divna in vendar ni tistih vspehov, kakor jjlh imiajjo druge države, na primer Švica.
Od leta 1010 je vlada dovodila vsako leto prispevek 5;,000.000 K, ki se razdele kot podpore pridnim živinorejcem, Najbolj potrebno je, da se povzdigne domača pasma, ali pa uvede primerna] nova. Živina, ki dosti porabi in da malo koristi, pa ni za pleme. Stroški so veliki, dohodkov pa je razmeroma malo. Poljedelsko ministrstvo je z ozirom na to u-stamovilo Štiri mesta za živinorejske nadzornike, kojih naloga je, da skrbe za povzdigo Živinoreje, za povzdigo pašnikov, za, umno mlekarstvo itd. iTjudi za primerne trge in odjemalce je treba skrbeti, — kajti pra(v dostikrat razni zviti mešetarji kmeta uar žgejo pri ceni.
Štajersko.
Mariborske novice.
Mariborska podružnica Zveze jugoslovanskih železničarjev priredi v nedeljo, Idne 22, t, m., ob 4. uri popoldne, v veliki dvorani Narodnega doma božičnico za otroke svojih člalnov, Pri božičnic!) nastopi železničarski otroški zbor, ' in tamburaški zbor. Vstop je prost. Mariborsko narodno občinstvo se pa prav uljudno vabi, da se po možnosti udeleži te božičnice, Po božičnici, ob 8, ud; zvečer, se vrši pa v mali dvorani Narodnega doma družinski večer, pri katerem nastopi prvič železničarski moški zbor. Na vsporedu je petje, tambura/njie, glasovir- in gosli-so-lo in prosta zabava. Vstopnina za nečlane 40 vin. Ako morda kdo ne dobi vabifJa, naj vse eno pride. — Odbor.
Pozabljivi inženirji. Pri gradbt novega mostu in pri (regulaciji Glavnega trga so zagrešili razni inženirji in drugi stavbeniki nebrojno I neumnosti, EJna največjiih bo pa gotovo ta, ki se sedaj kolpor,ti-po mestu. Pri zgradbi mostu so pozabiki kunštni inženirji na v odo v din e cevi, 'Sedaj, ko je most že skoro dovršen in je že vse zasuto, morajo iznova iz-'■ kopavati kanale za cevi. lD|a to ogromno stane, ni treba povjdarjalti. Pa saj bodo plačevali davkoplačevalci in zato se taki pozabljivi gospodje za take — malenkosti ne zmenijo.
Posnemajte! Srbski ministrski predsednik Pa-šič je izdal na časopisje poziv, da naj ne piše sovražno proti avstro-ogrski monarhiji. Ker se nekateri listi teh navodil niso hoteli držati, jih je konfiscirah iTo postopanje Pašiičevo je gotovo lojalno in kaže njegovo miroljubnost. Bilo bi ne prav nič nečastno, če bi ;se ga pri nas posnemalo. Seveda pri nap se marnodušno dopušča, da nemško časopisje na vse načine hujska proti balkanskim državam. Pogle.te samo .„jMarburgerco“ in imeli boste še dovolj!
„Slovenska Straža“ imjai v pondeljek, dne 23. decembra, svoj običajni družinski večer 1 pri gospodu Kirbišu.
„Štajerca“ širi. V! koroškem predmestju je neki trgovec, Id sliši na im,e Zorko. Tja človek je jako vnet za (ptujsko giftno kroto, „Štajerca].“ Ob sobotah, kadar pridejo Špeharji, jih ta mož kar naravnost sili k naročltvi; j in jim narekuje naslov upravmij&tva. Svarimo štajerčijanskega, trgovca, katerega sicer redijo slovenski groši, da neha z agitacijo za ta za naš narod pogubonosnr, najbolj neznačajni list, M se ga splošno smatra samo še za glasile nezavednih Šnopsarjev. Posledice, ki jih znajo naši ljudje izvajati n apr am takemu agitatorju, niso za trgovca; baš prijjejthev. Razumete ?
V društvu katoliških rokodelskih pomočnikov bo v nedeljo, dne 22. t. m., zanijmivo predavanje s skioptičnimi slikami o Rimu. Začetek točno obl osmi ari zvečer, 'Vstopnina, prostovoljna. Pjrostori so v Apothekergasse 6.
Ptujske novice.
Poskušen samoumor. (V nedeljo, dne 15. t. m., se je hotel s samokresom ustreliti nek pijonirski feld-vebel, a se je slabo zajdel. Upa,ti je, da okreva. — Storil je ito dejanje baje radi nesrečne ljubezni’
Krčevinsko bralno društvo ima ob enem z Dekliško zvezo svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m., popoldne takoj po večernicah v (ptujskem Narodnem domu. Na vsporedu je: poročilo odbora, volitev novega odbora,, slučajnosti. Za tem govori urednik gospod Franjo Žebot iz Maribora ' o zanimivem kmečkem vprašanju, potem poučni in šla)ljivi nastopi, ko-nečno srečolov, ki bo prinesefJ marsikomu Veselja in smeha. Dobitke sprejema E. Razlag. Na mnogobrojni obisk vabi uljudno odbor.
Št. Iljske novce.
Ponesrečeni železničar, kateri' je prišel pred dnevi v Štorah pod vlak in obležal mrtev, je tukajšnji rojak Rupert Fidler, Biß je oženjen. Rajni je bil naš mož: dober katoličan in Slovenec,
Strašno slaba pota so sedajj po naših klancih. Se človek ne more gaziti po tem, (blatu, kaj pa še le živina. Ce ne bo zemlja zmrznila in zapadel sneg, ne bo nič z vožnjo,
„Straža“ se bere v St- liju v sledečih gostilnah: Celcer. Bauman-Weis in Vaupotič,
Drugi kraji.
Ruše. '„Heil die Herren“, je Izaklical gospod Jug Siidmarkovcem, ki so zborovali pred nekaj leti v naših veleznanih Rušah in udrihali po materi Sloveniji''. Vse ruško germanstvo bilo je neizmerno srečno tega nebodigatreba pohoda., (Kolško je ta ger-majnski, kulturni „Volk“ v naše Ruše omike nasjal, razvidimo iz obravnave o. kr. okrajnega sodišča, ki je člajne konzorcija hazarđ-igraicev Innovalo z ne ravno preveliko kaznijo,. Ruški liberalni velmožje, na čelu jim smolniški župan gospod Vikjtor Glazer, so bili seveda z lepim i„|vzgledom“ prisotni pri tepežu in naidalnjCh izvajanjih. Je to res že pomilovanja vredno. Bati se je, da se vsfied naših gospodarskih nedostatkov vrine katastrofa, ki je niti najspretnejr Ši hazar'df-igralec in tudi razione bogate banke ne bodo razvozljajle. Gospod jJlug ?
Sv. Lenart v Slovenskih goricah, dolarska kuhinja in njeni dobrotniki, 1 Šol.ajrski kuhjnjil /ki se je dpe 2. decembra t. L petokrat otvorila, so darovali sledeči p. n, dobrotniki:	(„(Slov, Straža“ v
Ljubljani 50 K, družba sv. Cirila in Metoda 15(0 K, posojilnica pri Sv. Lenartu 50 K, okrajna hranilnica 30 K, glavna hranilnica in posojilnica! 30 K, Sv. Lenart 20 K, 'dr. Tiplič, dr. Gorišek, dr. Kronvo-gel, dr. LeŠčnik}, ,c. kr. notar Stupica po 10 K, dr, Ilaunig, A. Zemljič, trgovec, po 0 K, A, Arnuš, gostilničar, Fr. Slana, kaplan, neimenovan, in o. kr. notar Stupica isodnjjska poravnava po 5 K, V, Fabjani, c. kr. poštar, 4 K, dr, Lovrec, D, Polič, odv-uradnik, Ignacij Kurbos,. ' posojilnični tajnik, po 2 K, Fr. Golic, posestnik, O. Šifko, posestnica, po 1 K, nabiralnik v trgovini, gospoda Zemljiča 2 K. Bog plati. Živila iso darovali sledeči gospodje posestniki: Iz Partinja: M. Partlič, Ju Mavhold, F. Kra/nar, V, Kacjan, V. Gra/jner, J. Kramberger, V. Mlakar), F. Knezar, F. Tomažič, J, .'Schönwetter, Iz Lormainja:
h.	Polič, A. Jančič, M. Stamper, J.. Kbser, A. Purgai, A, Gorjup, J. Rop. 'Iz Setarjieve: M. Kurnik, J. PoTič, J. Ploj, A. Ceh, K, Škof, J. Danhjj, Fr.aln Arnuž. Iz Navarde: J. Rop, K. Purgaj, J. Čuček, Iz Sv. Lenarta: A,- ZabukoŠiek, Aj, Silec, M. Damiš in Fr. Krajnc, Bog plati. 'Zahvala se izreka tudi posestnikom gospodom: 'Fr. Arnuž, Fr, Knezar in Fr. Rranar, kateri so zapeljali dajrovana živila v St. Lenart.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah., (Božičnica.) Tukajšnja petraizredna ljudska Šola priredi v nedeljo, dne 22. t. m., popoldne po večernicah, iv dvorani gospodai Arnuša ' božičnico z zanimiviimj vspore-dom. Prijatelji šote in njene mladine Iter stariši so najuljudneje povabljeni. Pridite vsi.
Slov. Bistrica. Razpisane so volitve za naš o-krajni z as top. 'Veleposestvo voli dne 20, jan. 1913, mesto in trgi dne 22. januajrja. in kmečke občine pa dne 24. januarja,. Volitev se začne vsajkokratt ob 10. uri zjutraj in se vrši v občinski pf salmi, v Slov. Bistrici. Vsaka skupina voli osem zastopnikov. V mestni skupini voli mesto Slov. Bistrica šest zastopnikov, trg Studenice enega In Makole enega zastopnika,
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Bralno društvo „Edinost“' ■ priredi na Stefanovo, /dne 26, t. m., popoldne po večernicah božično slavnost. Na vsporedu je petje, deklamacije, govor o balkajnskih Slovanih in sedanjih dogodkih, Cgra „(Mojstra Križnika božični večer“'! ter prosta zabava s tombolo. Cela prireditev bo nudila vsakomur marsikaj poučnega in dovolj poštenega veseT-ja, Prijatelji naših društvenih prireditev, pridite.
Gornja Radgona. Naša Mladeniška zveza priredi na Stefanovo, i to je dne 26. t. m., veselico z gledališko igro f ^Mojstra. Križnika božični večer.“ Na vsporedu je tudi petje, tamburanje in šaljiva pošta. Prireditev se vrši iv gostilni gospoda Alberta Horvata v Gornji Radgoni. 'Zlačetek popoldne ob 4. uri. Vsi prijatelji poštene zabave, pridite v obilnem Številu.
Gomilsko. Braslovško okrožje deklet ima v nedeljo, dne 22. t. m]., ob 3. uri popoldne, v društveni sobi na Gomilšktem svojo redno odborovo sejo. — Odbor.
Sevnica. 'Sevniški gospodje trgovci so storili hvalevredni sklep, da darujejo namesto običajnih koledarjev ob novem letu za1 uboge Šolarje vsak po 20 K. iTako so izročili gospodje Ka]rol Cimperšek, Franc Kaučič, Luka Senica, Luđovifc Smole, Krist. Starki i,n Anton Verbič podpisanemu skopati 120 K, koji znesek se obrne deloma izal nakup obleke revnim šolarjem, deloma za šolarsko kuhinjo, kjer dobiva vsak dan po 300 učencev toplo kosilce, Imenom ubogih šolajrj.ev izreka gori imenovanim gospodom trgovcem za blagodušni dar prisrčno zahvalo: Jože Mešiček, nadučitelj.
Bizeljsko. Na Stefanovo priredijo domači fantje igralci igro:	„Mojstra Križnika božični večer“',
dekleta, pa enodejanko: „(Čašica kave“, v dvorani g. Hönigsfelda,
Šmartno pri Velenju. Tukajšnje bralno društ’ vo priredi dne 26. t. m., to ie na Stefanovo, popol-
dne po večernicah, božičnico z obdarovanjem rehpih šolskih otrok in z igrokazom v Štirih dejanjih h,Božja dekla“, katero igra naša Dekliška zveza. Med posameznimi točkami svira gramofon. Vjstopninai: sedež prve vrste 80 vin, druge vrste 60 (vjijn., stojišča 40 v. Pridite vsi.	.
Novacerkev. Izobraževalno društvo priredi na praznik sv. Štefajna, dne 26. t. m., ob 3. uri popoldne, v društvenih prostorih gledališko predstavo: „Pri gospodi“ z deklamacijo ih petjem. Pridite mnogoštevilno.
Veržej. Na gostiji Ivapa Koroša se je nabralo za „Slovensko Stražo“ 5 K. Živijo svatje.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici ima letni občni zbor dne 27. t. m., na Janževo,, ! ob 10. (uri predpoldne, v Ivajn-oih, gostilna Slogovič. Na dnevnem redu je:	po-
zdrav, poročila, volite'v računskih pregledovalcev, potrdilo računov, volitev delegatov (za giovino skupščino, ; predlogi za glavno skupščino, predavanje, žrebanje kmetijskega orodja lin potrebščin, naročila, želje, nasveti, 'Vsi udje in kmetovalci uljudno [vabljeni. — Napovedani tečaj za kmetijsko, knjigovodstvo se prestavi na dne 4,, 5. in 16,. januarja- P rij jave se še sprejmejo.
Šmarje. 'Naš okraj je precej oddapjen od Celja, a vendar pošilja tudi. k nam celjska f liberalna posojilnica v Narodnem domu ( alvioje letake in lovi hranilne vloge. Najbolj se čudimo temu strastnemu lovu za hranilne vloge, ker se to ne strinja z besedilom letaka, 'da ima posojilnica mnogo naših (liberalnih) znanih največjih bogatašev (!) kot elane, A naj ti ^bogataši“ vložijo svoj denar v posojilnico in suša vi bljagajnah bo odpravljena, mi pa imamo v o-kra/ju dbvdjj posojilnic, liberalci svoje, mi pa tudi svoje. Čudno je, da si buste liberalne posojilnice to nefjepo konkurenco dopasti, 'marsikdo se sprašuje, zakaj ne protestirajo pri liberallni zvezi v Celju, A naše ljudstvo pa sedaj sprevid';, kako je liberalno gospodarsko delo. Liberane1 posojilnice so zvišale obrestno mero; v Celju .znaša ista za posojila 7%. Liberalna posojilnica v Celju je začela konkurenco, katera ni običajna pri denarnih zavodih ! in se ne briga za posledice. Trikrat srečno slovensko ljudstvo, da ne mara biti deležno liberalnih političnih in gospodarskih Jdobrot.“
Zreče. Dekliška zveza ima. na novega leta (dan po večernicah občni zbor. Na dnevnem redu so zelo važne stvari: poročilo tajnice, blagajničarke, pogovor glede nove knjižnice, volitev odboraitd. 'Pridite torej vse brez izjeme.
Šoštanj. Šaleška podružnica Slovenskega) planinskega društva v Šoštanju pripedi v nedeljo, dne
5.	januarja, velik planinski sejm, združen z burko: „Izposojena soproga“ pri RajŠterju. Pričakujemo o-biilne udeležbe od blizu in daleč. !Z'a zabavo je dovolj preskrbljeno.
Sv. Pavel pri Preboldu. IV nedeljo, dne 8, t. m., popoldne po večernicah, se je vršil pri nas občni zbor Dekliške zveze. Predsednika Jullika, Ocvirk je otvorila občni zbor ter pozvala/ Vsa navzoča dekleta, da se pridno oklenejo naše zveze'. Nato je pa sledilo poročalo tajnice, blagajničarke in knjižpičnir-ke, ki so pokazale, da je tekoče (leto res dobro napredovala naša] Dekliška zveza» Častiti gospod duh. voditelj so nas vspodbujali k lepemu, f marnemu in složnemu življenju. Končno se je pa željo deklet izvolil ves prejšnji odbor. Na občni, zbor ije prihitel nam že dobro znani organizator I sitovenskih mladeničev gospod Zajc, ki nam je |v zelo lepih beseda(h risal, kakšne lastnosti mora imeti krščanska mladenka, ako hoče biti prava člalnica Deklijške zveze. In svaril nas je pred slabo tovarišijo ter nato pokazal, kako globoko žahko dekle pade, a/ko se ne varuje te zanjke. Govornikove besede so nam šle globoko do srca. Nato je predsednika Oevirik zaključila to lepo zborovanje.
Sp. Sv. Kungota. Dne 14. t. m. je našel nek orožnik mrliča, jz zevajočo rano 1 na glavi v pesniškem potoku ter ga dal prenesti v tukajšnjo mrtvaš’ nico. Poizvedbe so dognale, da je najdenee 63 let stani kočar in živinski mešetar Franc Drozg iz Vrtič, župnija Zgornja. SV. Kungota,. Dne 11. t. m. se je gredoč iz mariborskega sejma, oglasil v gostilni gospoda Franca 'Frasa v Rošpahu ' ter krvaveč pripovedoval, da ga je neki vozJniM povozil. V temi je precej vinjen zapustil gostilno in najbrže sam zašel v Pesnico. Pri sodnijski obdukciji, ki! se je vršila dne 17. t, m., se je konstatirala smrt vsled vtoplje-nja. Po obdukciji je bil pokopan na tukajšnjem (pokopališču. 'Splošno se sodi, da je postal, žrtev morilca — alkohola.
Mozirje. Pomočniki rokodelske zadruge za Mozirje, Rečico in Kokarje priredijo (dne 29. t. m., ob
7.	uri zvečer, v gostilni „Ilirija“, sedaj Fr. Bračič, v Mozirju, isvojo veselico v prid uti)jenja blagajne pomočniškega zbora. Prijatelji, udeležite se.
Sv. Martin pod Vurbergom. 'Slovensko katoliško izobraževalno .društvo priredi v četrtek, dne 26. decembra, to je na Štefanovo, žajoigro v petih dejanjih: „(Mlinar lin njegova hči.“ Ziačetek popoildne takoj po večernicah. Vstopnina 30 Vinarjev. Igra se vrši ob vsakem vremenu. Pridite polnoštevilno. — Odbor.
Somišljeniki, agitirajte za ,.Stražo“.
Zakon o podporah družinam mobiliziranih.
Danafenji zakon, M določuje »višino podpor družinam vpoklicanih v slučaju mobilizacije,1 je skoraj neizpremei^en zakon iz leta 1870. Novi zakon ne iz-preminja odmere prispevkov skoraj, prav nič in še dolgo ne dosega zajkona iz leta 1908, ki določa prispevke družinam rezervistov ter pripozna pravno zahtevo družin. Ziakon iz leta 1908 nima za pogoj „.potrebe po pomoči“ in ne označuje prispevkov s poniževalnim imenom „podpora“., temveč označuje te prispevke kot „donesek države k vzdrževanju.“ Izmera podpor je razdeljena, ' prav tako ktjkor prjavi zakon iz leta 1880, v, dva dela: vsakdanji prispevek za življenje in vsakdanji prispevek k stanarini. 'Prispevek k stanarini je tako visok, kolikor znaša polovica prispevkdv za življenje. Le oni ne dobi prispevka k stanarini, ki stanuje v lastni hiši, 'ali v; hiši, ki je last vpoklicanega, atti V javnem poslopju,, na primer v ubožnici,.
Otroci pod osminu letom dobivajo le polovico od obeh prispevkov.
Prispevek za življenje se odmeri ,, jz a »vsak kraj, v katerem je bil svojec vpoklican ob Času vpoklicani a, v vfišini vojaškega oskrbovanja.“
Višino vojaškega oskrbovanja določi deželno-brambno ministrstvo vsako leto. Za leto 19*12 je bila določena v okrožni odrdibi od dp e 22. decembra leta 1911, Po tej odredbi znaša skupna podpora za vsakega svojca 'vpoklicanefga od času mobilizacije, ki stanuje:
v Inomostu	1.36%	63
v ostali Tirolski in na Pred-		
ar elskem	1.26	63
v Trstu	1.26	63
v ostalem Primorskem	1.14	57
v Linču	1.24%	62%
v Celovcu,	1.21%	60%
v ostalem Koroškem	1.(12%	60%
v Gradcu	1,15%	5(7%
v ostalem Štajerskem	1.11	55'%
v Solnogradu	1.14	
vi Brnu '	1.14	57
h ostalem Moravskem	1.02	51
taja Dunaju	1.11	I5|5,%
na; ostalem Nižje-Avstrijskem	1.08	54
v Ziadru	l.lli	57
v ostali Dalmaciji	1.08	54
v Tiropavi	l.ii!	55)%
v ostali Sleziji	0.99	49%
v Lvovu	1.12%	56%
v Krakovu	1.03%	51%
v ostali Gajliciji	0.(79%	391%
v Ljubljani	1.09%	54%
na ostalem Kralnjskem	1.03%	51%
v Crnovicah	1.09%	5j4%
v ostali Bukovini	0.(82%	41%
v Pragi	0.97%	48%
v ostalem Češkem	1.08	84
Za najvišji podporni znesek vse ' družine velja pa povprečni dnevni zaslužek vpoklicanegla. Več kakor je zaslužil vpoklicani, ne more dobiti družina, Če šteje še tolika članov. Ce dobivajo nekajteri družinski člani, afi pa vsa družina, podpore ofi dežele, občine, društev ali zasebnikov, fee j|lm ne skijajša državni prispevek.
Književnost in umetnost.
„Mentor.“ V. letnik. Zivezek 3. t— Vsebina: Pametiva, Ksaver Meško. Za klavzur. Domen 0-tilijev), Dajlje. — Nekaj statistike o baLkajnskih državah, Profesor dr. V. Šarabon. — Mafntis religiosa. Profesor Fr, Pengov. Konec. — Cez Dunaj in Budimpešto v Belgrad. Josip Lavtižar. Dalje. — Slovo. Pesem. Fr. Žalko. — Navod za Šahovo igro. A. Uršič. Daljje. — Mladost. Pesem. Fr. Žialko. — Drobiž. — „Mentor“ izhaja v zavodu sv. Stanislajva v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca ip stane za dijake 2 K, zai druge naročnike 4 K na leto.
Razgled po svetu.
Ce je lopov v častniški uniformi) , > . Zjgodila se je ta mična zgodbica > na cesarskem Dpnaju, a zgodila pa, bi se danes lajhko povsodi širom države naše. Pripetilo se je to dne 30. oktobra tekočega leta v hiši Breite,pseerstrafese št. 37. Stanovala sta tu dva enoletna prostovoljca. Imela sta slugo, ki še ni znal dobro nemški. Imenovanega dne. ko prostovoljcev ravno ni bilo domai, se je pojavil y njiju Stanovanju gospod, 'oblečen v uniformo konjeniškega rit-mojstra. ’Sluga mu je sicer povedal, da, prostovoljcev ni doma, toda ritmojster je izdavil, da je z njima prav dober prijatelj in da jih bo počakal na stanovanju. 'Sluga je nato peljal gospoöa ritmojstra v sobo. Gospod se je komodno vsedel v fotelj ter velel slugi, naj se odstrani, kar je ta tudi storil. Medtem je „ritmojster“ strl v omari se nahajajočo kaseto in si iz nje prilastil štiri dragocene doze. Nato se je spretno zmuzal iz stanovanja,. Sluga, kateremu se je „ritmojster“ že takoj iz začetka zdel sumljiv, je opazil tatvino ter takoj skočil za lopovom. Na ulici ga je dohitel in prijel. Mahoma se je zbrala okrog
obeh velika množica radovednežev, '„(Ritmojster.“ je kričal kakor besen in pozidal okrog stoječe, naj ga rešijo iz rok „zblaznelega tujca.“ Uh res, brihtni Dunajčani so navalili na reveža in ga jeli obdela-vati s pestmi. Iz tega mučnega položaja, ga je rešil njegov rojak čevljar Jožef Vanga. V tistem trenutku pa se je že pojajvilo skrbeče oko postave vi osebi nekega stražnika. 'Cim je zagledal gospoda „ritmojstra“, je takoj „spregledal“ situacijo. Poistavlil se je v ,pozo in z vdano ponižnostjo ' salutiral gospodu „vojaškemu dostojanstveniku,“ Nato je potegnil svojo bridko sabljico I in naskočil slugo In Vatrgo, ker nista hotela gospoda „ritmojstra“1 izpustiti, ' matrveč sta zahtevala, naj ga, redar aretira. Stražnik je u-pornike aretiral, med tem pa je gospod „jritmojister“ izginil brez sledu z ukradenimi štirimi dragocenimi dozami vred, Tako se je godilo, dvema poštenjakoma revežema, tako pa lopovu, oblečenemu v častniško uniformo anno domini 1912.
* Novi lOOkronski bankovci. lOOkronski bankovci, kateri so bili izdani dne 2. januarja 1910, se bodo umaknili iz prometa, za kar izidejo posebina določila. Dne 23, decembra bo, kakor določuje finančno ministrstvo, e. kr. avstrijsko-ogrska banka začela izdajati nove lOOkronske bankovce, ki nosijo datum '2; januarja 1912, Ti bankovci so 163 mm Široki in 108 mm visoki tpr imajo na eni strani nemško, na drugi pa madžarsko besedilo, Bankovčna podoba je 15,1 mm široka ip 96 mm visoka. Obe strani bankovca sta v risbi in tudi barvi popolnoma neenaki.
Bolgarsko rožno olje. Bolgarija preskrbuje svetovni trg z devet desetinajmi rožnega olja, 'Liter olja zahteva 4000 kilogramov rožnih listov, 2 ha sta potrebna za pridobivanje tolike m/nožice. Vsako leto nabero 13,000,000 do 14,000.000 kilogramov cvetlic, kidajo 3000 do 4000 kilogramov dragocene esence, in včasih tudi še več, Poskušali so z požarni Nemčije, Francije in Južne Avstralije, 'a kljub dolgotrajnemu prizadevanju ni bilo nobenega vspeha; zato ima pa Bolgarija v tem oziru monopol. 'Cene so vsled vojne želo poskočile. Leta 1910 so prodalli 4683 kilogramov rožnega olja za, 5,400.000 K, kilogram torej za 1153 K, sedaj so se cene najmanj že podvojile in bo do šle seveda še kar kvifekiu.
Kako razširja ruska vlaiia kulturo. Izredne ruske razmere bodo v prihodnjem tednu zopet za leno pridobitev bogatejše. IZjnano je, daj je prodaja žganja na Ruskem državni mon|opol. Vse Uganjanje so državna last. IRuski ministrski svet je sedaj pa sklenil, da bodo po žganja,m ah prodajali tudi (še — knjige. Kako ginpjiva skrb ruske vlade. Vlada bo izdelala natančen seznamek knjigj, | brošur in letakov, ki jih bodo razpečavali po Pfenopsarijajh.“ In kdor bi pa prodajal druge knjige, izgubi koncesijo. S tem hočejo najbrže omejiti razpečavanje knjig, ki niso za ljudstvo „primerne“ in ki jih sedaj kolporterji'! prinašajo v najoddaljenejša ruska sela. Sedaj bo torej šel po izobrazbi, hrepeneči Rus v „(kasjon-ko“, kjer mu bo podarif. gostilničar, če bo kupil že dovolj knjig, frakeljček žganja in nasprotno bo pa vztrajnim pivcem za spodbudo daroval letak, ali pa patrijotično knjigo. Da niso dume nadlegovali ^ to malenkostjo, to ima prav tehten vzrok. 'Spomladi je že hotel finančni minister, da bi prodajali po ižgan-jetočih tudi' sladkor, a poslanci so se odločno uprli tej nakani, ker se privabljajo s Item v te za^trupjje-valnice tudi ljudje, ki drugače ne zahajajo v take žganjarne. Kdor pozna ruske pivske običaje, ve, [da naravnost silijo, ieelo otroke in sploh vsakega, ki stopi v zganjamo, da izpije kozarček. Najbrže (misli vla(da, da bo vodka, združena z dobro dušno hrano, ki jo bodo zvarili vladni kitfiarji, močno povzdignila rusko kulturo in civilizacijo.
Dražba dragocenosti iz kitajske cesarske zakladnice, Londonski listi poročajo, da bo v kratkem v Londonu znamenita drä^bai. Prodajali bodo na javni dražbi umetnine iz cesarskih] ( kitajskih palač. Zbirka obsega krasne izdelke iz porcelana;, ki baje imajo uprav pravljično vrednost. Nekateri kosi so stari nad 1000 let, drugi celo po 3000 let. Kitajske cesarske palače so bile prave zakladnice in zlasti še umrla cesarica vdova Tzi-Tzi je bila zna|mieni|ta na-biralka. iNai njen rojstni dan so ji podarjali njeni ljubljenci Ì ali pa oni, ki so to Še le hoteli postati, naljkrasnejše izdelke iz brona, črne bisere in zlate, umetniško izdelane predmete. (Za milijonarje pome-nja ta dražba izreden dogodek in ameriški Krezi so že na potu v London, a tudi evropski vladarji bodo poslali svoje zastopnike, da kupijo en ali drug dragocen predmet.
Kako je napovedala Crnagora Turčiji vojno pred 162 leti. Jeseni leta 1750 je prišla Crnagora zopet v prepir s Turki. Napoved vojne se je izvršila v jako čudnih okolnostih. (Bosanski vezir je pozval takrat črnogorskega vladarja, h a j mu takoj pošlje 12 krasnih'dekte v starosti 12 do 15 let. „;Ce mi jih ne pošlješ“, je predrzno zahteval vezlir, „(tedaj uničim tvojo deželo in odpetem v suženjstvo stare in mlade.“ Crnogorski vladar je hitro sklical vse starešine posameznih plemen in po kratkem posvetovanju so odposlali veizfrju sledeči odgovor:	'„Ali snip ti že
kdaj plačali davek? Davek, ki bi ga ti rajdi plačali, bi bil kamen iz naših gor, a namesto 12 deklic ti pošljemo 12 prašičjih repov, da okrasiš ž njimi svoj turban.“ Ta odgovor je zadoščal, da je turškf, Vezir napovedal Crnogorcem vojno, ki se je pa končala z groznim norazom Turkov. 10.000 Črnogorcev je premagalo 25,000 Turkov.
Primeren odgovor. Ameriški profesor je javno predaval o bogastvu in dozdevni vreafnosti|fdenarja. Med njegovimi poslušalci se je nahajal mož po imenu Sheldon, ki je bil oče sedmerih hčera. „Kdo je pač zadovoljnejši fn srečnejši: mož, ki milijone la-stuj©, ali mož, ki ima sedem hčera? ’Gospod Sheldon, kakšno je Vaše mnenje o tem?“ Sheldon odvrne po kratkem premisleku: „Gotovo je oče sedmerih hčera z a,Co vol j riejjšl. Milijonar naj še toliko ima, on hoče vedno več; ! oče sedmerih hčera pa nima želje po še več.“
Velika nesreča v rudniku na Nemškem. V sredo, dne 18. decembra zjutraj, se je v rudniku „Minister Achenbach.“ pri Mengende v zahodni Nemčiji vnel podzemeljski plin. V jami se je nahajalo večje število rudarjev, ki so večinoma mrtvi in, težko ranjeni, Do včeraj zvečer so izvlekli iz jame 43 mrtvih in 13 ranjenih.
Za smeh.
Zadnja želja.
Duhovnik .(nevarno bolnemu) : „No, ali imajgi še kako željo na srcu?“
„O, ja — ozdravil bi rad.“
Amerifcanski humor,
Dva Amerikanca, prijatelja, sedita v gledališču. Po predstavi opazi prvi, da mu manjka ena, izmed dveh njegojvih denarnic. Prijatelj se skuša hitro opravičiti, da on ni tat, najkar mu prvi odvrne šaljivo :
„Prav rad ti verjamem, da nisi tat, saj mi je vendar ena denarnica še ostala.“
Razi a g a.
Sin: JOče, kaj pa je to: barantija;?“
Oče: \,,jZapomni si: barantija, to je denar drugih ljudi.“
Z m e d e n o s t,
„Gospod profesor, pečenke vendar ne boste jedli s prsti?“
„jAh, oprostite, sem mislil, da jem solato.“
T e ž e k r a č u n.
Profesor: '„Neko njivo požanje deset žanjic v osmih urah. Koliko žanjic bi bilo treba, da bi isto njivo požele v šestih urah?“'
Dijak: „Nobene, ker jo je že itak poželo (deset žanjic.1“
B r z o j v k a.
Živinski kupec Govedina kupi na oddaljenem sejmu dva para volov. — Zvečer pa brzojavi svoji ženi lako-ie :
„Ljuba žena, ne morem priti danes domov, — ker ta vlak ne vozi volov»“-
Iz poročila bi!rii(Baw . . Oblečen je bil postopač Koruznik .v| raztrgano suknjo, na glavi je imel kapo in par preluknjanih Škornjev. Zmerjal me je grdo ter me imenoval starega osla, pijanca in pokviečeno krevljo; da je vse to res, lahko potrdim s prisego. — Pamkrac Grdogled, občinski redar.“
Vremenski preroki.
Gost pri obedu: „Vi, krčmarica, tu^i solati se plazi vse polno polžev.“
Krčmarica!: „Da, da, to pa kaže, da bo kmalu
dež,“
Nepojtrebn o.
Orožnik: („Ali ne veste, da morajte po noči i-meti pri vozu prižgano svetillnipo ?“
Kmet: .„|Nič ne pomagaj, moj konj je popolnoma
slep»“
Brihten slug a. *
Častnik (ki se hoče oldpeljiati z vlakom, a mu np znan vozni red, zjutraj strežaju):
„Idi pogledat na kolodvor, kedaj se danes odpelje zadnji vlajki!"
Častnik nestrpno čaka celi dan, a sluge Še ni nazaj. Vrne se ob pol 12. uri po noči.
Častnik: „(Tepec, kje si bil?“
Sluga: ’„Gosport poročnik, ravno sedaj se je odpeljal zadnji vlak za danes.“
* Za božičnice slovenskim otrokom na Štajerskem so letos prišle do Slovenske Straže Še večje zahteve kakor lami. Naši nasprotniki delujejo z vsemi silami — tudi mi v požrtvovalnosti ne smemo zaostati Kdor je lani poslal kak dar Slovenski Straži v Ljubljano za božičnice slovenskim otrokom na jezikovni meji posebno pa na Koroškem, n a j to tudi letos stori, med znanci naj p a, d o b i Še kaj novih darovalcev. Darove, namenjene božičnicam na Štajerskem, bo Slovenska Straža na tem mestu hvaležno objavila.
Ljuba mati, slabo mi gre!
Mislil sem si, ’da mi bo sprememba zraka dobro storila, toda zdravnik mi pravi, dat temu ni tako. Ker mi pa sedaj ne kaže, da bi takoj zopet odpotoval, prosim, pošljite mi takoj nekaj škatljic pristnih Faysovili Sodenskih mineralnih pastil, ki so mi Šie vedno dobro storile, in upam,, 'da mi tudi sedaj ne bodo odrekle. — Skajtljica stane
|gr N	1 K 25 v.
Ad Land, et Hör. Ps. de Dom. rei. nt ppr. ic. et in Dir. not. (nsq. ad) com. Dom. (ppr. le.), S. Thomae Ep. M. et 3. Oet Compì, de Dom.
*i* Dom. infr. Oct. Nat. De ea, sem. c. a. oia. nt in Fest, et ppr. Io. ; com. S. Thomae Ep. M. et 4. Oct. in L. (et Hör. Ps. de Dom. rei. ppr. le.) et M. Gl. Cr. Vesp. de Nativ, a cap. de Dom. (ppr. lo.) com. Oct. Nativ., S. Thomae Ep. M. et 3. Oci. Compì, de Dom. Fer. 2 De die infr. Oct. Nativ, sem. e. a. oia. nt in Dir not. (nsq. ad) Compì, de Fer.
Fer. 3. S. Silvestri I, Pp. c. dupl. c. a. Invit. Hym. et Resp. de Coi. Ant. Ps. et V. de Fer. curr. rei. nt ppr. lc. ; com. 4. Oet. in L. (et Hör. oia. de Fer. a cap. de Coi ) et M. Gl. Cr. Vesp. de Circnmcis. Dni. (ppr. lc.) sine com. Compì, de Dom.
H »r Prevzamem vsa dela oekòraeijske, slikarske in r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celju
|k. Gospodska ulica 5.	^
LJUDSKA 'HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
r@gi$fr©vasi8 zadruga z neomejen® zavezo
v lastni hill (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU» Graška cesta štev. 9» I. nadstropje
obrestuje hranilne vloge po
od dsie vloge do dne vzdiga
polenil s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
23	Fer. 2. De ea, c. viol. oia. nt in Dir. (ad Land. [Ps.
II. lc ] et Hor. [ad Prim. 4. Ps.] Preč. fer.) not. (nsq. ad) I*rec. fer., etiam ad Compì, (de Fer ).
24	Fer. 3. (ieiun.) ,Vigil. Naliv. Dni. De ea, c. viol. Ofi.
de Fer. curr. (ut in Psalt. et ppr. le.) Ad Land, et Hor. (ritu dupl.] Ant. ppr., Ps. de Dom. rei. ppr. lc. In M. (ppr.) Or. un. (omitt. imper. usq. ad 1. Ianuar. incl.) Rei. nt in Dir. not. Compì, de Dom.
25	* Fer. 4. Nativitis D. N. I. Chr. dupl. I. d. e. Oet.
privileg c. a. Ad Laud, et Hor. Ps. de Dom. rei. ut ppr. le. et in Dir. not. (usq. ad) Compì, de Dom.
26	«p Fer. 5. S. Stephani Protom. et Comm. Os. Ss. Mm.
dupl. 2. cl. c. Oct. c. r. Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. rei. ut ppr. le et in Dir. not. (usq. ad) Compì, de Dom.
27	Fer. 6. S. Ioannis Ap. et Evang. dupl. 2. cl. c. Oct.
c. a. Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. rei. nt ppr. lc. et in Dir. not. (usq. ad) Compì, de Dom.
28	Sabb. SS. Innocentium Mm. dopi. 2. cl. c. Oct.
Ad Land.
Dir. not.
29
30
31	Fer. 3. S.
et Resp. de Co ppr. lc. ; com. 4 de Coi ) et M. lc.) sine com. Compì.
Božična in novoletna darila I
jahalne potrebščine itd. itd. priporoča
Rudolf Novak. Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg (Burgplatz).
Samo lastno šzdeiovanie.
Šolske potrebščine
I
kakor zvezke, svinčnike, peresnike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvene kreie itd. inra v največji izberi na -........ zalogi tvrdka ~........
I Lastna zaloga
I Ijudskošolskih zvezkov, risank,
I risalnih skladov ter vseh tis-
I kovin za urade.............
•
I Zaloga raznega papirja.----
Zvezna trgovina
Goričar & Leskovšek
ulica št. 2.
Le pristna s to le 6l| ,---------»v
•h %*§»
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša zazebe.
Dobi se povsod.
Steklenka 72 h.
zadnje mode razpošilja [najceneje
Jugoslovanska razpošiljaina
R. Stermecki v Celju št 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
XXXttttXXttttXXttX
Svoji k svojim !
Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripuz nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
fNarodni dort.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene! postrežba točnaI fiVall dobiček! pobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi Toliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p:sem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni Inštalater
Ivan Rebek Celje
Poljska ulica šf. 14.
Najboljše ročne in šolske tobice, denarnice kovčeke in bogato zalogo usnjatih
galantriskih sUarfl:
kakor oprav za konje,
Se priporoča zaldrugant, občinajm, korporacijam in zasebnikom aa cenjena naročila!, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
1100 kron
na leto prinaša hiša z 8 stanovanje, 6 svinjskimi hlevi, pol nre od mesta Maribora. Proda se pod ugodnim pogoji. Več se izve pri lastnika A. Šalamun, Magdalenengasse št. 15 v Mariboru.
lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
Pozor ure !
Velika zalega ar, drsgeea-«estl, srebrnine In epilinlb »teran po vsaki ceni,
lofi is «Brskal Motif, asaiš testni iraasfése od 20 do 200 K. NikUsta remont.-ara E S‘50 Pristna srebrna ura Original omega tira Kuhinjska ura Buciljks, niklasts Poročni prstani Srebrne Terižio	w
— Večletna jamstvi '—
Nasi. Dietingsr
IM. FehreiM
urar In očalar 4*? iiiibar, eeapaaka site 26. «spsje» ristale« is «refe?§. 'jgg£
, 7— » 18‘—
: fc 2.— sr—
Za gostilničarje!
za slovenske in nemške pesmi, krasen glas, po nizki ceni proda Auto a Viher, mizarski mojster Maribor, Heugasse
~1 Franc Pleteršek B~
Maribor sor 79|Aaa Koroška “I?9® cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Ni treba si glavo treti !
II Najboljše špecerijsko blago,
jg zanesljiva kaljiva vsakovrstna
a	semena
I voščenih in drugih vrst sveč,
Sjj dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr M	staroznani tvrdki
(Allan Hočevar ^elje
tik farne cerkve.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru
je sklenil z mestno cesar, Franc Jožefovo-jubilejno-življensko in rentno zavarovalnico na Dunaju pogodbo, po kateri se tudi
v Mariboru upeije
zavarovanje pogrebnih stroškov,
katero se je nar Dunaju in V Gradcu izvanredne dobro obneslo. Plačevanje traja k večjemu 15 let. Mesečni prispevki od 40 vin. naprej. Do 50. leta brez zdravniškega preiskovanja, nobena vpisnina. Pravico do izplačila že po 6 mesecih. V zvezi z zavarovanjem pogrebnih stroškov se lahko sozavaruje tudi kaka svota za plačilo nagrobnega kamna, vzdržavanja groba, nabavo žalne obleke, plačilo lekarniških stroškov, zdravniških honorarjev itd. Pogreb se vrši po tukajšnjem mestnem pogrebnem zavodu. Prijave za Maribor sprejema: Mesini pogrebni zavod, Tegetthoffova cesta št 18, Telefon št. 48 Zahtevajte načrte’ pri: glavnem zastopstvu ^mestne
eesar|Frane Jofcfo.e j»bilejna ta M. j}^ (^pp^ 2 (TE|ettllOffOVa III. 10), tÉL 256/VIII,	Št S”
zavarovalnice za Štajersko in Ktoroško v _
doto, rente in pokojnino. Kot javni zavod daje brezpogojno varnost!
Zastopniki se iičejo 1
smrti, doživetja, za
Podpisana naznanja cenjenim gospem iti
gospodičnam Maribora in okolice, katere so me do sedaj z delom počastile, da
se preselim v Tegetthofovo ulico it. 20
(Pritličju na vrtu). — Upam, da mi vse dosedajne cenjene delodajalke ostanejo še nadalje naklonjene, ter da me že zanaprej priporočajo cenjenim novim odjemalkam. Bodem si vedno prizadevala, da postrežem točno in po najnovejšem kroju.
Z odličnim spoštovanjem
Eliza Kronabetvogel, šivilja.
Orl 1&7&V Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
KJ U. IO 4 0. pri večjih naročilih zdatno znižane cene.
Sffif A. THIERRY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestre kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12[2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka i pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-tlSdiny pravy baisi)rr, jih-tvorih, odstranjuje vse tuje snovi z le*. U andèla slràìe ! iz telesa in radi tega dostikrat napravi A TliiSfVhO V PrSUPadŠ i operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ! e Rešetk»-SiaHnv	|	ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naredi se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
iWels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in ? vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcšljajo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štf diiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Priporočam vele častiti cfitlHoŠČIllI
Voščene sveče
najboljše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo; isto-tako priporočam mill-SVeČe v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve franko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, Katere .izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča
Franjo Gert, medičar in svečar Maribor» Gosposka ulica.
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in slav. Občinstvu 2a obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za na-bavo kompletnih krojev in vso telovadno opravo Orlovske "znake itd. Imam nadalje veliko zalogo zimskega črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna!
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko.
Mestna lekarna pri c. kr .Orlu" v (Dariboru Gla«nl trg »i« rotovža.	m
Malisno žtupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, ko-::	rnzno slamo od storžev,
smrekove storže, vinski
kamen» želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Veletrgovina s špecerij® in se deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsSf
Graška ulica št. 22.
I
I
V najstarejši narodni manufakturi«!
trgovini se vsled smrti gospoda
parola Vanič, Celje
I Narodni dom I
prodaja vsakovrstno blago, kakor:	gg
možko ‘in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zeio znižani ceni!
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Za božične praznike
čisto sveže rozine, grozdiče, cvebe, mandelne, lešnike, orehe, kakor tudi eitronat, cedri, pigneli, mak sploh yse svežo južno radje, priporoča po nizki ceni
Ivan Ravnikar, Celje, Graška cesta štev. 22.
Na drobno! Zaloga okraskov za božično drevo! Na debelo!
EtliiM štajerska narodna steklarska
Mi debele* I	trgoifinü	Ha d**ebnol
Franc Strupi, Celje
Sraška sesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidiejša in točna postrežba.
sV* niški kapital
8 milijonov K.
Podružnica
Rentni fond čez
800.000 K-
5
Ljubljanske kreditne banke
v Celju
obrestuje vloge v tekočem računu od 15. nov. 1912 po
511ÉMH ' ' ‘I °l
2 O
od dne vloge do dne dviga
Rentni davek plača banlta sama«
Založnik in izdajatelj- Konzorcij »Straža“.
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.