OSEBNE VESTI
IN MEMORIAM
MIRA PRIDGAR
Ko je letošnje poletje stopilo na prag, smo izvedeli, da so gospe Miri Pridgar opešale življenjske moči. V sredo, 15. junija 2005, smo se na Mariborskem pokopališču poslovili od sestre Mire, ki je in bo s svojo življenjsko in poklicno potjo ostala tesno povezana s slovenskimi medicinskimi sestrami.
Življenjska pot Mire Pridgar se je pričela 6. julija 1919 v kraju Vuhred ob Dravi. Šolo za medicinske sestre je končala 1947. leta v Ljubljani in od tod odšla na svoje prvo delovno mesto v Polzelo v Otroški dom. Po letu dni se je vrnila na Šolo za medicinske sestre v Ljubljano in tam najprej postala inštruktorica, nato pa je bila na tej šoli osem let ravnateljica.
Želja po znanju jo je vodila na študij na Višjo šolo za medicinske sestre. Ker je čutila potrebo po lastni profesionalni širini, se je vpisala in diplomirala tudi na Višji šoli za socialne delavce.
Svoje znanje je dopolnjevala na študijskih obiskih v bolnišnici St. Thomas v Londonu, na Švedskem in Irskem. V okviru jugoslovanske pomoči deželam v razvoju je v letih 1964 do 1966 delovala kot glavna medicinska sestra Etiopske vladne bolnišnice v Adis Abebi, kjer je najprej sodelovala pri ustanavljanju in nato tudi vodila šolo za medicinske sestre.
Ko se je vrnila v Ljubljano, je postala glavna medicinska sestra Infekcijske klinike, od leta 1970 do leta 1977 pa je bila glavna medicinska sestra v takratnih Kliničnih bolnišnicah.
Na svoji poklicni poti je opravljala pomembne in odgovorne funkcije v združenjih in poklicnih organizacijah medicinskih sester. V Društvu medicinskih sester Ljubljana je bila predsednica v letih 1966 do 1968.
V letih 1969 do 1973 je bila predsednica Zveze društev medicinskih sester Jugoslavije in v tem času sodelovala z Mednarodnim svetom medicinskih sester na kongresih ICN-a v Dublinu, Londonu, Mexico Cityju in Tokiju.
Za opravljanje številnih odgovornih dolžnosti vodilne medicinske sester doma in v tujini, za razvoj stroke, za svoj osebni prispevek k organizaciji in razvoju društvenega življenja v domovini in v tujini ter za pomembno družbeno delo je prejela: leta 1974 - zlati znak priznanja Zveze društev medicinskih
sester Slovenije, leta 1975 - red dela z zlatim vencem, leta 1987 - nagrado in priznanje dr. Jožeta Potrča, leta 1997 - jubilejno priznanje Zbornice zdravstvene nege Slovenije.
V	enem od njenih številnih člankov v Obzorniku zdravstvene nege je pred tridesetimi leti zapisala:
»Zdravje je največje bogastvo človeštva in družbe nasploh. Zdrav posameznik, zdrava skupnost, zdrav narod so merilo za moč in obstoj sleherne dežele.
Naloge zdravstvene službe danes niso več stvar posameznika ali enega profila, temveč so to skupne naloge vseh profilov in se lahko pravilno izpolnjujejo le v skupnem ali bolje timskem delu.
Medicinska sestra ima izredno obširno področje svoje dejavnosti. Najdemo jo v vseh panogah zdravstvene službe. Medicinska sestra je tudi zdravstvena učiteljica in vzgojiteljica - vzgaja s svojim delom, z vso svojo osebnostjo, zavestno ali nevede.
Bolnik kot osebnost pa ima mnogoktere potrebe glede na svoj značaj, navade in duševne sposobnosti. Bolnik je nemočen in čuti največjo potrebo po prijaznem razumevanju.
Delo medicinskih sester skoraj ne pozna meja. Po svoji strokovnosti se mora vključevati v delo na katerem koli koncu sveta. Kjerkoli se znajde, govori v skupnem svetovnemjeziku in rešuje skupne probleme. Eden izmed ciljev in vrednot njenega dela pa je povsod isti - ob delu ohranjevati humanost poklica.«
Zapis Mire Pridgar je aktualen še danes in predstavlja na eni strani zgodovinsko rast stroke in njenih izvajalcev in na drugi strani vizijo prihodnosti zdravstvene nege in dela medicinskih sester.
Vedno je verjela v zastavljene cilje in delovala v smeri strokovnega razvoja. Bila je potrpežljiva in vztrajna in nikoli ji ni zmanjkalo strokovnih in življenjskih argumentov za zagovor tesne povezave med medicinskimi sestrami, zdravniki in bolniki.
V	trenutkih slovesa smo ji obljubili, da bomo Slovenske medicinske sestre nadaljevale zastavljeno pot, katere temelje je pomagala tlakovati tudi ona s svojim dolgoletnim, vztrajnim, strokovnim in nesebičnim delom na področju sestrinstva.
Maribor, 15. junij 2005
Jelka Mlakar, Petra Kersnič